12 Slika na naslovnici: Glavna vhodna vrata na kozjanski domaciji A. Polšak Na podnebne spremembe se mora kmetijstvo prilagoditi takoj 12 Ana Vovk Korže Politicni ukrepi Evropske unije za reševanje podnebne krize 25 Danijel Davidovic, Ana Vovk Korže, Janja Lužnik Podnebne spremembe vplivajo na pogostejše poplave morja 30 Valentina Brecko Grubar, Gregor Kovacic, Nataša Kolega UVODNIK Vpliv podnebnih sprememb na oskrbo z vodo Jutri bo nov dan 3 v slovenski Istri 35 Anton Polšak Gregor Kovacic, Valentina Brecko Grubar Evropske statisticne igre 42 Poletna šola CEEPUS: Trajnostna raba regionalnih virov Uspela 1. mednarodna uciteljska konferenca Zaživimo z vodo Zbornik mednarodne konference Zaživimo z vodo Študijska srecanja uciteljev po novem EGEA Maribor Mednarodna konferenca Skrite geografije Igor Lipovšek Zaživimo z vodo Tatjana Kikec, Mitja Bricelj Matic Mocnik, Simona Klasinc 4 Nekaj ugotovitev po prenovi ucbeniškega 4 kompleta za obco geografijo Jurij Senegacnik 5 5 Visoke Ture, Veliki Klek in Pastirica 6 Anton Polšak 6 7 Še o ocenjevanju znanja v OŠ Anton Polšak GeOGRAfIJAVŠOlI | 3/2019 Aktualno je zbral Igor Lipovšek GeOGRAfIJAVŠOlI | 3/2019 dan ali prehojeno pot lep in obogaten z obcutkom, da ste naredili to, kar ste najbolje znali in zmogli. Kajti – jutri bo nov dan! Tako je pred vami, dragi bralci, nova, tretja (torej zadnja) številka Geografija v šoli letnika 2019. Tudi ta je, kot vse, razen prvih, izšla na ZRSŠ. Vsebinsko je ostala enaka, ceprav je v okviru predmetne skupine za geografijo na ZRSŠ prišlo do dveh sprememb: z julijem je prenehalo delovno razmerje kolegu in dolgoletnemu clanu uredniškega odbora ter piscu nekaterih najbolj zanimivih prispevkov v reviji, mag. Igorju Lipovšku, septembra pa je na novo delovno mesto odšel še kolega Danijel Lilek, ki je tudi objavljal v reviji. Novice v tej številki je še prispeval Igor Lipovšek, medtem ko je nacrtovana objava analize geografske olimpijade, ki jo je skoraj 10 let vodil Danijel Lilek, žal izpadla. Zato kolegu Igorju Lipovški prav lepa hvala, kolegu Danijelu Lileku pa ostaja priprošnja za prispevek za naslednjo številko. S pricujoco številko smo želeli podpreti tekmovanje iz znanja geografije, zato objavljamo štiri clanke, ki obravnavajo za tekmovanje (šolsko leto 2019/20) razpisano problematiko podnebnih sprememb. Torej gre za 4 nekakšno tematsko številko. Na žalost nismo uspeli pridobiti vecjega števila piscev, dobro pa je, da so tisti, ki smo jih pridobili, napisali poglobljene clanke. Tako imamo prispevek avtorice Ane Vovk Korže Na podnebne spremembe se mora kmetijstvo prilagoditi takoj, ter clanek, pri katerem je sodelovala z Danijelom Davidovicem in Janjo Lužnik – Politicni ukrepi Evropske unije za reševanje podnebne krize. Oba clanka z razlicnih vidikov obravnavata globalne podnebne spremembe. Sledita še dva aktualna clanka, povezana z omenjeno problematiko v primorskih obmocjih Slovenije (slovenske Istre): Podnebne spremembe vplivajo na pogostejše poplave morja in Vpliv podnebnih sprememb na oskrbo z vodo v slovenski Istri, katerih avtorji so kolegi z Univerze na Primorskem. Prvi je nekoliko bolj poljuden, drugi pa znanstven, oba pa sta pregledna, zanimiva in aktualna. Sledi še clanek Matica Mocnika z Gimnazije Škofja Loka in Simone Klasinc s Statisticnega urada RS z naslovom Evropske statisticne igre. Gre pravzaprav za predstavitev evropskega tekmovanja iz statistike za srednješolce, kjer so lahko vkljucene tudi geografske teme. V rubriki Iz prakse Jurij Senegacnik predstavlja ugotovitve po prenovi ucbeniškega kompleta za obco geografijo. Tudi tokrat revijo zakljucujeta rubriki Zanimivosti in Pedagoški orehi. V prvi je nekaj informacij o ledeniku Pastirica (Pasterze) pod Velikim Klekom (Großglocknerjem) ter povabilo, da si ga ogledate, ce vas kdaj pot zanese v tisti del avstrijskih Visokih Tur. Sledi še pedagoški oreh o ocenjevanju, seveda pa v reviji ne manjkajo niti novice. Avtor obojega je pisec teh vrstic. In s to številko zakljucujemo še en letnik revije. Urednik Anton Polšak Poletna šola CeePUS: Trajnostna raba regionalnih virov Kaj storiti z opušceno industrijsko dedišcino v domžalah. Od 30. junija do 12. julija je Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani gostil 9. mednarodno poletno šolo mreže GeoRegNet, ki omogoca izmenjavo študentov in uciteljev, strokovne ekskurzije in organizacijo poletnih šol. Ljubljanski Oddelek za geografijo jo je pripravil v okviru praznovanja 100-letnice geografije na Univerzi v Ljubljani. Posvecena je trajnostni rabi regionalnih virov. Sodelovalo je 24 študentov s Poljske, Ceške, Hrvaške, Madžarske in iz Srbije, Romunije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije in Nemcije. V okviru terenskega dela so študenti spoznavali Ljubljano, gostovali in raziskovali pa so tudi v obcinah Vitanje, Domžale in Koper. Uspela 1. mednarodna uciteljska konferenca Zaživimo z vodo V Podsredi in Bistrici ob Sotli je 31. maja in 1. junija potekala mednarodna konferenca o poucevanju o vodi in za ravnanje z vodo in vodnimi viri “Zaživimo z vodo“. Udeležilo se je je prek 80 slovenskih in hrvaških uciteljev. V dveh dneh se je zvrstila predstavitev strokovnih prispevkov, katerih vecina temelji na neposredni izkušnji iz pouka. Zaživimo z vodo Live with Water hidro-morfološke procese (hudourniki, poplave, plazovi), ki so kljucni za trajnostno rabo tal, poselitev in gradnjo infrastrukture. Tem procesom so prilagajali rabe tal, vkljucno z izborom lokacij za poselitev, ki so varnejše pred visokimi vodami. To nam kažejo zemljevidi, zelo povedna pa so tudi krajevna in ledinska imena z uporabo hidronimov. Še vec, ob upoštevanju dinamicnih hidro-morfoloških procesov so razvili tudi posebne tehnike, s katerimi so zmanjševali škodljivo delovanje voda (erozija) in omogocali naselitev ter trajnostno rabo vodnih virov – primer: lesena kašta ali kranjska stena (Repnik Mah, Bricelj, Muck in Papež, 2013). Geografom so tovrstne prilagoditve dobro poznane, jih raziskujemo in se zavedamo njihovega pomena, zato je izjemno pomembno, da to znanje širimo in ga prenašamo na mlajše generacije, ucence in dijake v šolah, ter ga uporabimo tudi v praksi. S tem znanjem in poznavanjem lokalnega okolja bi morali postati pomembni sogovorniki pri odlocanju o razlicnih prostorskih odlocitvah tako obcinam in drugim institucijam na lokalni kot tudi regionalni in ne nazadnje državni ravni. Za prevzem aktivne vloge pri odlocanju o prostorskih posegih pa moramo vzgajati in izobraževati tudi mlade. Žal pa se te vloge geografi pogosto še vedno vse premalo zavedamo. Upravljanje s porecji Porecja so na izkustveni in strokovni ravni že dolgo prepoznana kot fizicne oz. naravne geografske enote, ki jih je evropska okoljska politika leta 2000 tudi uzakonila (pravna podlaga: EU Okvirna vodna direktiva/WFD) kot temeljna obmocja (River basin) za trajnostno upravljanje z vodnimi viri, porecji in obalami na obmocju EU in zaledju, ki ga EU deli z državami neclanicami. Države clanice EU morajo tako za ucinkovito trajnostno rabo vodnih virov pripravljati in izvajati Nacrte upravljanja s porecji (River basin management plan/v slovenski praksi neposreceno prevedeno v Nacrte upravljanja z vodami/NUV). Zasnova, sprejem in izvajanje nacrtov upravljanja s porecji temeljijo na upoštevanju strokovnih vodnogospodarskih in naravovarstvenih izhodišc, ki so zasnovana ob tesnem sodelovanju s prebivalci v porecju – uporabniki lokalnih vodnih virov. V praksi to sodelovanje še ni dobro zaživelo. Geografi si zato prizadevamo, da bi ga izboljšali pri pripravi nacrtov z vkljucevanjem znanj iz obstojecih izobraževalnih ustanov v porecjih tako pri zmanjševanju poplavne ogroženosti (postavljanje oznak visokih voda) kot osvetljevanju primerov dobrih praks celovitega upravljanja z vodnimi viri. Gre za upoštevanje znanj v mreži šol (osnovnih in srednjih), ki sega v prav vsa porecja Slovenije. To je izjemen potencial znanj (uciteljev/mentorjev in staršev) o lokalnih hidro-morfoloških procesih, tradicionalnih rabah, primerih dobrih praks, vkljucno z varovanjem vodnih virov za oskrbo s pitno vodo. Z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo (70. a-clen; UL RS št. 75/2016) pa je to sodelovanje nujno. Sodelovanje lahko izboljšamo le z ustreznim izobraževanjem lokalnega prebivalstva za trajnostno upravljanje z vodnimi viri (na zelo konkretnem obmocju z zelo konkretnimi ukrepi), sicer ne bo mogoce zagotoviti in izvajati »neodtujljive pravice do pitne vode«. Mednarodna konferenca Zaživimo z vodo Za dosego omenjenega cilja smo geografi pripravili in izvedli mednarodno konferenco Zaživimo z vodo, na kateri so ucitelji geografije in nekaterih drugih strok predstavili primere dobrih praks obravnave navedenih vsebin v šolah. Konferenca je potekala v Podsredi in Bistrici ob Sotli 31. maja in 1. junija 2019 v organizaciji Društva uciteljev geografije Slovenije, Ministrstva RS za okolje in prostor, Kozjanskega parka ter OŠ Bistrica ob Sotli. Osrednja tema konference je bila poucevanje o vodi in ravnanje z vodo in vodnimi viri (Splet 1). Konference se je udeležilo nekaj vec kot 80 uciteljev, v prvi vrsti geografije, iz Slovenije in Hrvaške, ki so v dveh dneh prisluhnili skoraj petdesetim referatom. Vecina prispevkov je Politicni ukrepi Evropske unije za reševanje podnebne krize Political Measures of the European Union for Resolving the Climate Crisis Podnebne spremembe vplivajo na pogostejše poplave morja Climate change increasing frequency of sea flooding Vpliv podnebnih sprememb na oskrbo z vodo v slovenski istri Climate change impact on water supply in Slovene Istria Evropske statisticne igre European Statistics Competition Excel), ter podatke predstaviti v obliki statisticne zgodbe (angl. storytelling) in jih tudi posredovati na nacin, da so razumljivi, zanimivi in uporabni. S tem pa se dotaknejo dela, ki ga sicer opravljajo podatkovni znanstveniki. Tako tekmovanje na šolski ravni kot tudi tekmovanje na državni ravni potekata v slovenskem jeziku. V evropski finale, ki sledi državnemu tekmovanju, se uvrstijo le najboljše ekipe iz vsake države. Na 1. evropskih statisticnih igrah so bile to po 3 ekipe iz vsake kategorije (skupaj 6 slovenskih ekip), na drugih igrah pa po dve ekipi iz vsake kategorije (skupaj 4 slovenske ekipe). Na tej ravni pa tekmovanje poteka v angleškem jeziku. Naloga vsake ekipe je, da posname video, v katerem mora razložiti dolocen statisticni koncept. Na 1. evropskih statisticnih igrah so morali dijaki v dvominutnem videoposnetku pojasniti, zakaj je v današnjih družbah uradna statistika pomembna. Leto kasneje so dijaki pripravili video na temo 'Odsev Evrope v statisticnih podatkih'. elektronsko napravo; na prvem tekmovanju je bil to tablicni racunalnik, na drugem pa pametna ura. • Za najboljše tekmovalce na državni ravni tekmovanja SURS pripravi dogodek, na katerem jim na kratko predstavimo delo statisticnega urada in jim podelimo priznanja in nagrade. • Zmagovalna ekipa v evropskem finalu je prav tako nagrajena; leta 2019 je zmagovalna ekipa prejela darilni bon v vrednosti 400 EUR. kaj vse lahko srednješolske ucitelje vzpodbudi k sodelovanju na tekmovanju? Dijakom se lahko v casu sodelovanja na tekmovanju posredujejo znanja in vešcine, ki so sicer zelo malo zastopani v rednih ucnih programih (delo s podatki, obdelava podatkov, prikaz podatkov), so pa nujni pri izdelavi seminarskih nalog, v vecji meri pa tudi kasneje, na fakultetah. Tudi ucitelji pridobijo nova znanja in utrnejo se jim ideje, kako posodobiti vsebine rednega programa. Klasicno podajanje vsebine dijakom se z udeležbo na navedenem netipicnem tekmovanju popestri in ucitelji delajo z dijaki drugace. Vse srednje šole ter ucitelji geografije (z javno dostopnimi elektronskimi naslovi) bodo prejeli tudi vabilo SURS-a k udeležbi na seminarju o povecevanju statisticne pismenosti, uporabi statisticnih podatkov in obvestila o poteku tekmovanja. Brezplacni seminarji bodo organizirani po vsej Sloveniji, predvidoma oktobra, novembra in decembra 2019. Seminarji so namrec dopolnilna ponudba in niso obveza za sodelovanje na tekmovanju. Z mentorstvom ucitelji pridobijo tudi možnosti za napredovanje, mentor zmagovalne ekipe pa prejme tudi nagrado. nekaj ugotovitev po prenovi ucbeniškega kompleta za obco geografijo A Few Observations following the Revision of the Textbook Set for General Geography Sklop 3.1.4 Vreme in podnebje V okviru tega sklopa si ucitelji ne željo posebnih vsebinskih sprememb, se jim pa zdi pomembno, da je cim bolj aktualno predstavljena problematika podnebnih sprememb. Glede na to, da se jih v ucnem nacrtu dotika kar pet ucnih ciljev (delno v neposredni, delno v bolj posredni obliki), novih ciljev ni treba dodajati, kvecjemu bi se jih lahko združevalo. Dva od ciljev sta uvršcena med tiste, ki se nanašajo na splošna, trije pa med tiste, ki se nanašajo posebna znanja. Glede na aktualnost problematike, ki se bo predvidoma samo še stopnjevala, bi kazalo vseh pet ciljev uvrstiti med splošna znanja. Verjetno bi bilo smiselno v okviru katerega od njih (vsaj v oklepaju) navesti tudi dva kljucna dokumenta (Kjotski protokol in Pariški podnebni sporazum), ki smo ju sicer omenili v novem ucbeniku. Precej bolj zapleteno in že vec kot dve desetletji »zavozlano« pa je vprašanje podnebnih tipov oz. podnebne klasifikacije sveta. Tu se namrec odražajo vse posledice neke odlocitve, sprejete v cisto drugem casu, ki pa ima zaradi inertnosti sistema posledice še danes. V danes že skoraj pozabljenem obdobju srednjega usmerjenega izobraževanja je namrec vrsta avtorjev pripravila ucbenik Geografija 1 za prvi letnik srednjih šol (Brinovec idr., 1986), tedanjo obco geografijo, v katerega so vkljucili tudi klasifikacijo podnebnih tipov. Ker se jim je Köppnova klasifikacija, sicer v svetu najbolj uveljavljena, zdela za naše razmere prezahtevna, so naredili precej poenostavljeno in spremenjeno priredbo, ki je ne poznajo nikjer drugod po svetu. Slednjo so potem povzeli tudi kasnejši slovenski ucbeniki obce geografije, saj v vseh letih do danes ni bila javno izražena nobena želja po ponovni uporabi Köppnove ali kakšne druge klasifikacije. Terminološke oznake iz te »slovenske« klasifikacije so se potem nehote, ceprav še zdalec ne dosledno, uveljavile tudi v drugih ucbenikih, tako za srednje kot za osnovno šolo. Problem pa je v tem, da tej klasifikaciji ne sledijo tudi šolski atlasi, ki so v uporabi v Sloveniji. Pri njih gre povecini za priredbe Westermannovih šolskih atlasov, ki jim ne gre oporekati kakovosti, uporabljajo pa drugacno podnebno klasifikacijo. Posledicno se podnebni tipi v ucbenikih ne ujemajo s tistimi v šolskih atlasih. že v osnovni šoli. Zato si zaslužijo dovolj pozornosti tudi v ucnem nacrtu. Vsebinski sklop o prebivalstvu je verjetno najpomembnejša sestavina družbenega dela obce geografije, saj prinaša osnovne temelje za razumevanje politicne, etnicne in kulturne sestave sodobnega sveta v povezavi z vsemi sodobnimi procesi, ne le demografskimi. Pri pripravi novega ucbenika se je jasno pokazalo, da je bil ta sklop najbolj potreben temeljite vsebinske in še bolj podatkovne posodobitve, zato ga je bilo najbolje napisati povsem na novo. Pri tem smo nekaj vec pozornosti namerno namenili mednarodnim selitvam, saj so postale ena najbolj aktualnih tematik. Vsebinski sklop o naseljih ima v ucnem nacrtu že zdaj tako zapisane cilje, da pri sestavljanju ucbenika in delu v razredu ne more biti posebnih težav. Zaradi eksplozivnega širjenja urbanizacije tudi v gospodarsko manj razvitih delih sveta je v ucbenik seveda smiselno dodajati cedalje vec aktualnih vsebin s podrocja geografije mest. Kakšno od »novih« urbanih vsebin, kot je npr. gentrifikacija, bi kazalo v prihodnje vkljuciti tudi v naš ucni nacrt in ucbenike. Gre za pojave in procese, o katerih veckrat porocajo javni mediji, naloga geografije pa je, da jih vkljuci, ce imajo izraženo prostorsko komponento. Starostnih piramid se pri pouku geografije zelo radi poslužujemo, ne le v srednji, ampak že v osnovni šoli, zato si zaslužijo dovolj pozornosti tudi v ucnem nacrtu. Sklopa 3.1.10 Kmetijstvo ter 3.1.11 Energetika in industrija Vsi ucni cilji iz teh sklopov so v ucnem nacrtu že zdaj zapisani tako, da se da v njihovem okviru v ucbenik in v sam pouk poleg »klasicnih« vkljuciti tudi razlicne »nove« aktualne vsebine. Pri kmetijstvu smo tako v ucbenik vkljucili nekaj informacij o uvajanju gensko spremenjenih organizmov, pri energetiki pa nekaj vec informacij o alternativnih virih in racionalni rabe energije, saj je ta problematika postala zelo aktualna, ce ne celo »modna«. Sklop alternativnih virov energije bi si zaradi tega verjetno v ucnem nacrtu zaslužil samostojen ucni cilj, zlasti pa bi kazalo tri cilje, ki so v ucnem nacrtu navedeni na koncu, prekategorizirati v cilje, ki se nanašajo na splošna znanja. Sklopa 3.1.12 Promet, telekomunika­cijsko omrežje in 3.1.13 Turizem Podobno ugotovitev o zadovoljivi ustreznosti zapisa ciljev, kot smo jo podali pri prejšnjih dveh sklopih, lahko damo tudi za vsebine s podrocja prometa, telekomunikacij in turizma. Vse te dejavnosti so v sodobnem svetu v fazi nenehnega posodabljanja in spreminjanja, kar je bilo treba izpostaviti tudi v novem ucbeniku, vendar smo lahko vse vsebinske novosti predstavili tudi v okviru obstojecih ciljev, tako kot so zapisani. Kakršna koli podrobnejša »tehnicna« razlaga delovanja IKT ni stvar pouka geografije, na vsak nacin pa moramo pri njem stalno poudarjati velik pomen in spremembe, ki jih uvajanje IKT prinaša novi geografski podobi sveta. Pri pregledu ucnega nacrta se je pokazalo, da glavni problemi pri pripravi novega ucbenika obce geografije niso bili zastarelost, vsebinska neustreznost ali sama oblika zapisa ucnih ciljev, ampak so se dileme pojavljale predvsem v zvezi s terminologijo. Problem terminologije Pri pregledu ucnega nacrta se je pokazalo, da glavni problemi pri pripravi novega ucbenika obce geografije niso bili zastarelost, vsebinska neustreznost ali sama oblika zapisa ucnih ciljev, ampak so se dileme pojavljale predvsem v zvezi s terminologijo. Slednja pa v osnovi ni predmet ucnega nacrta, še posebej po tem, ko so bili iz njega ob kurikularni prenovi leta 2008 izloceni pojmi, ki smo jih sicer lahko našli v predhodnem ucnem nacrtu. Pri tem moramo takoj povedati, da so bile terminološke zagate pri pripravi novega ucbenika precej manjše kot leta 2002 pri pripravi predhodnega ucbenika, saj je v vmesnem casu izšel Geografski terminološki slovar (Kladnik idr., 2005), ki je resnicno prinesel rešitve za marsikatero terminološko zagato, žal pa ne za vse. Izpostaviti moramo tri vsebinske sklope, pri katerih si tudi s terminološkim slovarjem nismo mogli v celoti pomagati, v obstojecih ucbenikih obce geografije razlicnih avtorjev, pa tudi v šolskih atlasih, pa se pri teh sklopih pojavljajo razlicne terminološke rešitve. Ti trije sklopi so podnebni tipi, prsti in rastlinstvo po svetu. Tako pri prejšnjem kot pri novem ucbeniku obce geografije smo vse terminološke zagate, ki se jih ni dalo rešiti s terminološkim slovarjem, reševali tako, da smo se obrnili na uveljavljene univerzitetne predavatelje posameznih predmetov. Problem pa je v tem, da se v Sloveniji geografija predava na treh univerzah, mnenja predavateljev istih predmetov o posameznih terminoloških rešitvah pa niso vedno identicna. kako torej rešiti terminološke probleme, o katerih ne vlada popoln konsenz? Predlagana pot je edina, ki bi lahko odpravila terminološka neskladja, vendar lahko na temelju vecletnih izkušenj v slovenskih razmerah hitro zakljucimo, da je to misija nemogoce. Zataknilo bi se na prav vseh nivojih njene izvedbe, saj ne obstaja in ne bo obstajalo nobeno »vrhovno telo«, ki bi imelo možnost in pooblastila, da bi sploh sprožilo in potem tudi nadziralo izvedbo takšnega projekta. Kot edina realna možnost se tako še naprej kaže naslanjanje šolske geografije na tiste aktivnejše predstavnike znanstvene geografije, ki imajo znanje, voljo, predvsem pa posluh za prenašanje znanstvenih spoznanj v šolsko sfero. Slednja postavka, to je posluh, je pri tem kljucna. Ne le pri geografiji imamo v Sloveniji kar nekaj v znanosti uveljavljenih imen, ki pa so premalo v stiku s šolsko prakso, da bi lahko razumeli, da se preprosto ne da vseh najnovejših spoznanj, pa naj se zdijo znotraj neke stroke še tako epohalna, kar takoj nekriticno prenašati v šolsko prakso. Nekateri od teh strokovnjakov preprosto menijo, da se lahko ucne nacrte menjava tisti hip, ko je neka veda prišla do novih spoznanj in novih terminov, ali pa še huje, da je za neko novo znanstveno spoznanje, do katerega so prišli oni osebno, tako rekoc nujno, da se ga uvede tudi v šole. S takšnimi naziranji se pri nekaterih drugih predmetih srecujejo še pogosteje kot pri geografiji, prav pri geografiji pa velja omeniti neko posebnost, ki se nanaša prav na obco geografijo. V zadnjih letih se je tudi v Sloveniji opazno povecalo število doktoratov s podrocja geografije. Ker mora vsak doktorand v svoji disertaciji zapisati, na katerih podrocjih bodo lahko uporabni rezultati njegovega dela, se tako rekoc ena za drugo v doktoratih vrstijo »želje«, da se njihove izsledke uveljavi tudi pri geografiji v šoli. Ker pa je gimnazijska geografija po vecini namenjena regionalni geografiji sveta, Evrope in Slovenije, bi se po osnovni logiki takšne »želje« lahko uresnicile povecini le znotraj obce geografije. Žal pa ta ugotovitev ne velja le za doktorske disertacije, ampak tudi za razlicne druge geografske raziskovalne projekte. Raziskovalci na posameznih institucijah so morali – pogosto z velikim trudom – najprej sploh pridobiti sredstva za dolocene raziskave, ko pa jih izvedejo, se nekaterim od njih hitro utrne misel, da je njihove izsledke sedaj treba na vsak nacin nekako »spraviti« v šolo. Na drugi strani pa šolska realnost kaže, da je ravno obca geografija od vseh tematskih sklopov v gimnaziji že zdaj najbolj (pre)natrpana. Ce bi ob nespremenjenem '''....' '''' spodnjem delu ledenika predlagali tudi na geografskem oddelku graške univerze (Splet 8). Ko se po velikokleški visokogorski cesti pripeljemo do razgledne plošcadi cesarja Franca Jožefa se nam pogled odpre na ledenik Pastirica (Pasterze). Naj kot zanimivost navedemo, da celo tuja literatura navaja možno povezavo imena s slovensko besedo za pašo oz. pašnik. Ta se spušca od vrha Johannisberg (3453 m) do približno GeOGRAfIJAVŠOlI | 3/2019 GeOGRAfIJAVŠOlI | 3/2019 NAVODIlA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA OBJAVO V GEOGRAFIJI V ŠOlI http://zgds.zrc-sazu.si/pdf/gv72-1-navodila.pdf Obseg prispevkov naj ne bo daljši od šest strani, vkljucno z graficnimi prikazi. Prispevek mora imeti v uvodu kratek povzetek (do sedem vrstic) in kljucne besede. Ce je mogoce, naj bo oboje prevedeno v katerega od svetovnih jezikov, sicer za prevod poskrbi uredništvo. Besedila, ki so bila pripravljena kot seminarske naloge, porocila o projektih ali referati, morajo biti prirejena za objavo v reviji po merilih za clanke. Ocenam knjig, ucbenikov naj bo priložen posnetek naslovnice, navedeni naj bodo tudi natancni bibliografski podatki (avtor, založba, leto izida). Prispevek pošljite po e-pošti na naslov revija.geografija@zrss.si ali anton.polsak@zrss.si. Oblikovanje: Besedilo naj ne bo racunalniško oblikovano (razlomljeno na strani), besede naj ne bodo deljene. Slikovno in graficno gradivo naj bo v e-obliki, vsaka enota naj ima svojo številko. V osnovnem besedilu clanka naj bo oznaceno mesto, kamor spada in dodan podnapis. Zaželena je tudi osebna fotografija avtorja; objavili jo bomo ob naslovu clanka. Reference v besedilu na bodo v obliki: (Kunaver, 2000), ob navajanju strani pa (Kunaver, 2000: 12). literatura na koncu prispevka naj bo citirana tako: Kunaver, J. (2000). Naslov knjige. ljubljana: Založba. Geografija v šoli letnik 27, številka 3, leto 2019, ISSN 1318-4717 Izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko logaj Odgovorni urednik: dr. Anton Polšak Uredniški odbor: Nevenka Cigler, Aleksander Jeršic, Osnovna šola Draga Kobala Maribor, dr. Eva Konecnik Kotnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, mag. ludvik Mihelic, Ekonomska šola, ljubljana, Damijana Pleša, Zavod RS za šolstvo, dr. Tatjana Resnik Planinc, Univerza v ljubljani, Filozofska fakulteta, Zdenka Schauer, Osnovna šola Martin Krpan, ljubljana Jezikovni pregled: Tine logar Prevod povzetkov: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec s.p. Urednica založbe: Damijana Pleša Naslov uredništva: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Založba, Poljanska 28, 1000 ljubljana letna narocnina (3 številke): 33,00 € za šole in druge ustanove; 24,75 € za individualne narocnike; 12,50 € za dijake, študente, upokojence. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 13,00 €. V cenah je vkljucen DDV. Narocila: ZRSŠ, Založba, Poljanska cesta 28, 1000 ljubljana, faks: 01 3005 199, e-naslov: zalozba@zrss.si Naklada: 450 izvodov Oblikovalska zasnova revije: Kofein dizajn d.o.o. Graficna priprava in tisk: Design Demšar d.o.o., Present d.o.o. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 571. © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2019 Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela te revije na kakršenkoli nacin reproducirati, kopirati ali kako drugace razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij). e-publikacije Zavoda RS za šolstvo na portalu BIBLOS www.biblos.si Na portalu Biblos objavljamo dve reviji in vas vabimo k nakupu oz. izposoji. Mediji dnevno porocajo o migrantih, ki skušajo priti v Evropo, ob tem pa se med ljudmi porajajo razlicni predsodki in vprašanja o varnosti, sprejemanju drugih kultur, integraciji priseljencev. Selitve in njihova regulacija so povsem upraviceno postale izjemno pomembna evropska tema, ker zadevajo vprašanja identitete, varnosti in ekonomije ter zaradi posrednih ucinkov korenito spreminjajo evropsko družbo; migracije so zato osrednja tema te številke. Iz vsebine Migracije, integracija in 51 UVODNIK širimo obzorja diskriminacija pri pouku geografije Quo vadis? 3 Mojca Kelbic Đajic Anton Polšak Krizne migracije v sredozemskem prostoru in njihove evropske 8 Medkulturnost in integracija dijakov 56 aktualno posledice na srednji šoli iz prve roke Jernej ZupancicAjda Flisar Državna predstavitev raziskovalnih 4 nalog 5 Miti in dejstva o beguncih in 26 Kaj pa locila? 59 Pet medalj na tekmovanju v Iasiju »begunski krizi« Špela Bregac 5 Boštjan Rogelj Voda Bled 5 zanimivosti Mednarodne selitve v Sloveniji in 35 Evropske statisticne igre 6 podatki o njih Še o vetrnih elektrarnah 63 Turški ucitelji geografije na obisku v Stanko Pelc Anton Polšak Sloveniji 6 iz prakse pedagoški orehi Tabla o visokih vodah tudi v 7 Dornberku in Bohinjski Bistrici Vkljucenost tematik slovenskega Koliko je objektivnosti v našem 65 O Alpah, z Alpami, za Alpe izseljenstva v pouk geografije 44 ocenjevanju Igor Lipovšek Mojca Ilc KlunIgor Lipovšek