^ tel.:pos. DOL 56 48-616 ES pos. ZAGORJE 56 64 - 05811 liii, I 1-71 A IZ C CC -70 _ COC DELOVNI ČAS:' k AA AA A A AA A ■FOOOOCVEZANAT0LARSK' oo91Hioooooe; *,+ AA AA AA 4 nnc 171 AKF RR 7Q _ AQfi DELOVNI ČAS: pos. IZLAKfc ob »o oso ej ^^.doH.. Zagorje ob Savi tel.: 03-56-73-696 OC 1. MESEC TOM + 1% 3. MESECI TOM + 2,25% 6. MESECEV TOM + 3,25% 1.LETO TOM + 5,00% 2. LETI TOM + 5,50% ( < ' I MAZDA AVTOHISA KRŽIŠNIK ZAGORJE BOU TURBO KOT DIZEL NOUA MAZDA 626 DITD. Pohitite, da ne zamudite! PBfilflSfdiSiriamudite! Resnična moč prihaja od znotraj. Najboljši dokaz za to je nova Mazda 626 DITD, ki jo poganja močnejši, izredno kakovosten turbo-dizelski motor s 110 KM. Modemi 16-ventilski DITD motorji z odličnim navorom poganjajo tudi družinsko Mazdo Premacy in poskočno Mazdo 323. Poleg udobja, zanesljivosti in moči vas bo navdušila tudi izredno majhna poraba goriva. Vsekakor odlike, ki jih ni moč prezreti. Mazdine turbo-dizelske modele boste najlažje ujeli v vseh salonih z vozili Mazda. Na cesti bo težje. Super ugodne cene vozil letnik 2000 - _ DEMIO prihranek 1 30.000 Sit S PREMACV prihranek 360.000 sit 626 prihranek 370.000 sit MPV prihranek 540.000 Sit Opravljamo visokokvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela. V času popravila vašega vozila - nadomestno vozilo 2 DNI GRATIS MMS KREDIT & LEASING odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure mama Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHISA KRŽIŠNIK Tel-(03)56 64-729,66-500, Fax:(03)56 68-359 Februar v Avtohiši Malgaj RENAULT Zima divjih spustov do POPUSTOV! 1. Eko BON v vrednosti 50.000 SIT Dodatni popust pri menjavi vašega vozila brez katalizatorja za katerokoli novo vozilo RENAULT! 2. Tvvingo in Clio 3. Kangoo osebno vozilo 4. Megane Berline, Coupe, Cabrio, Scenic 5. Megane Classic, Break 6. Laguna in Laguna Break 7. Novi Clio limuzina - Thalia že na zalogi POPUST 120.000 SIT! POPUST 150.000 SIT! POPUST 200.000 SIT! POPUST 250.000 SIT! POPUST 400.000 SIT! OD 1.690.000,00 SIT! S PRODAJA: (03) 56 33 110 (03) 56 33 111 (03) 56 33 112 S SERVIS: (03) 56 33 120 Kaj bo NOVEGA v PRIHODNOSTI? 1. CLIO V6 2. Prihaja NOVA Laguna v MARCU! Delovni čas: Salon, Servis: od 7h do 181' ure Sobota: od 8'' do 13'' ure. I. SVEČANA 2(X)I ’MJA Ir.R ZF.i.G ZAGORJE: 03/56-61-00? 1RB0VUE: 03/56-21-102 RRASINIK: 03/5641-602 RADEČE: 03/56-81-002 EIIIJA: 01/83-83-142 PR0ME1»EINF0RiyiACIJE:03/56-64-420 1AXI: 0600/61-63-48 0603/63-31-0? (ZDRAVS1VEBI DOMOVI (OEŽORNE SLUŽBE): Z0 RADEČE: 03/56-88-20? Z0 RRASINIK: 03/56-44-006 Spoštovane bralke, spoštovani bralci, leto smo začeli zelo "akcijsko", saj-trenutno tečejo kar štiri akcije. Brez dvoma za vsakogar nekaj. Bodite pozorni na nekaj omejitev pn glasovanjih, namreč počasi skušamo akciji, ki sta postali zelo obširni, zožili. Več o lem v Zasavcu. Zadnje čase je hud pritisk tiskanih medijev na politike. Večinoma upravičeno, včasih pa tudi oe. Da so predmet pisanja, je normalno, saj so v javni službi (pa še donosni povrhu!). Seveda pa so tudi sami krivi, ker se tako radi kažejo v elektronskih medijih, ti pa jih, posebno če so lokalni, le hvalijo, taki mediji zalo dobivajo masten kos občinske pogače, spet vabijo veljake in jih spet hvalijo.... Je pa prednost, za politika namreč, pojavili se v elektooskem mediju, saj kar reče gre v eter... in se tudi tam izgubi. Pri pisanih je pa stvar že kočljiva. lam je črno na belem zapisano kaj je izjavil, se pohvalil in obljubil. Obljube pa je včasih tako težko držati, lili se torej čuditi, za hude zamere veljakov, ki jih gojijo do posameznih pišočih novinarjev ali pa kar celih časopisnih hiš. Vendar, zakon o novinarstvu še ni pod streho. Bojim se, da pri čedalje bolj razvijajoči se policijski državi, za tem grmom čakajo in bomo spet priča želji vse in vsakogar pod nadzor spraviti. Pa še uspeli jim zna... <5> <5> <$> <$> i@> <8> <8> Kje je kaj: Podelili so inovacije za leto 2000 Zagorski invalidi pred preizkušnjo Naceta Simončiča ni več... Urška Eja Medvešek Do neba in nazaj 0 alkoholizmu Mladim prostor-bomo uspeli? Matjaž Križnar o ciljih in načrtih, vrednih obnove Šport Kronično Mia v Egiptu po' ^ Naslednjič izidemo 15.februar ja 200 / / Naslovnica: Do kdaj mladi obsojeni na gostilne? Slikal Matej Burkeljc ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter N^otnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Igor Goste, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.159,00 SIT, IV. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valut« v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. I. SVEČANA 2001 J. 77 77 f: ', LEOPOLD GROŠEU'Z NOVINARJI Sredi januarja, v ponedeljek 15.1. dopoldne je povabil župan Leopold Grošelj v sejno sobo na občini zasavske novinarje in se prijazno zahvalil za sodelovanje v preteklem letu. Povzel je glavne dejavnosti preteklega leta in nakazal tudi program investicij za letošnje leto. Proračun v prvi obravnavi je občinski svet decembra 2000 že sprejel. V veliki meri bo obremenjen s stanovanjskim vlaganjem. Štvilo prosilcev za socialna in neprofitna stanovanja je namreč veliko. Tako bo enajst socialnih stanovanj odkupila občina že v nekdanjem samskem domu, kjer bo GD zgradil šestnajst stanovanj. Julija bodo začeli na Logu tudi z gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, kjer namerava občina odkupiti še dvanajst do petnajst stanovanj. Za dvanajst sedanjih stanovalcev v stari stavbi pa bo treba zagotoviti nadomestne domove. Največji investicijski vložek v Hrastniku za leto 2001 bodo projekti v vrednosti 545 milijonov tolarjev. Povezano pa je s sredstvi, ki izhajajo iz zasavskega zakona in znašajo za lansko leto 81 milijonov tolarjev in še niso bili nakazani. Z letošnjimi 219 milijoni bo ta znesk znašal 250 milijonov tolarjev. 250 milijonov tolarjev bo stala na primer ureditev obrtne cone Boben, 245 milijonov pa bo stalo komunalno urejanje v industrijski coni Steklarne, okolica železniške postaje, cestna infrastruktura in podobno. Želijo končati na primer tudi cesto v Dragi, ki je zastala zaradi nasprotovanja stranke. Zadevo bodo rešili na sodišču. Zataknilo se j tudi pri gradnji avtobusnega postajališča v Podkraju, ker niso dobili vseh soglasij. Sploh bodo v letošnjem letu namnili pozornost naselju med TKI in Steklarno. Med zanimivosti sodi tudi informacija, da bodo že čez dva, tri mesece začeli na sedanjem poligonu AMD z gradnjo trgovine Spar. Župan Leopold Grošelj je razložil tudi svoje stališče v zvezi z Regionalnim centrom za razvoj v Zagorju. Meni, da bi morale zasavske občine imeti večinski delež. Le tako bi lahko vplivali na kadrovsko in programsko politiko. Razvojno dejavnost pa hi zaupali strokovnim institucijam, kar so v Hrastniku delali že doslej. Z zadovoljstvom je pokazal župan Leopold Grošelj tudi knjigo o razvoju Hrastnika in posameznih naselij avtorice Irene Ivančič Lebar. V prodaji je že od decembra, ko so jo predstavili, in je med bralci naletela na ugoden odziv. Izredno bogata je s fotografijami; nekatere so stare preko sto let. Za občino, ki je knjigo izdala - za založbo je skrbel Janez Kraner -pomeni lep in uspešen kulturni dogodek. Fanti Moljk PRIREDITEV "ŠPORT V LETU 2000" Občina Trbovlje se je letos odločila, da se pridruži organizaciji sicer že tradicionalne prireditve, ki jo ob izboru najboljših športnic in športnikov preteklega let*1 v prejšnjih letih organizirala Zveza športnih društev Trbovlje. Razlog za takšno odločitev je želja, da se z uspehi in dosežki trboveljskih športnic in športnikov seznani čim več ljudi ter da se k sodelovanju pritegne tudi kar največ športnih klubov. Na prireditvi bodo priznanja prejeli vsi trboveljski državni prvaki v letu 2000 in najbolj zaslužni športniki in športni delavci po izboru posameznih športnih društev. Svečana proglasitev bo popestrila s pevskimi in plesnimi nastopi, slišali pa bomo tudi kratke intervjuje z gosti večera, Brigito Bukovec, Leopoldom Jerasom in Urošem Šerbcem. Prireditv se bo nadaljvala s plesom, na katerem bo za prijetno vzdušje poskrbel ansambel Mambo kings, ki se mu bo pridružila tudi Dej a Mušič. Prireditv "Šport v letu 2000" bo v petek, 2.februarja 2001 ob 19.uri v športni hali Polaj. Simpatične pravljice za korajžo Potem, ko so se naužili praznikov, so otroci od 4 do 9 let z veseljem prikorakali na uro pravljic v zagorski knjižnici v četrtek, 25. januarja ob 17. uri. In zdajci so se naužili kar treh novih pravljic, katere jim je pripravila knjižničarka Romana Bizjak. "Tokrat so imele pravljice nekaj skupnega," je povedala Romana Bizjak, "na različne načine so namreč govorile o pogumu." Tako so v pravljici o Riku in Ani prisluhnili Ri ko ve mu pogumu, da je Ani izpovedal ljubezen, prikupila se jim je tudi lisička, ker je orlu pomagala iz zagate in nazadnje so navdušeno spremljali Janovo srečanje z groznim Gašperjem. Da pa je bilo srečanje otrok na uri pravljic še zanimivejše, so skupno sedli za mizo in pobarvali oblekice za zajčka in zajkljo iz nemške pravljice: Rik in Ani. Kot so povedali udeleženci z ure pravljic, so jih pravljice povsem navdušile. Žiga pa je še dodal, da so mu odslej tudi zvite lisičke bolj pri srcu. V zagorski knjižnici se tudi že pripravljajo na 4. slovenski knjižni kviz, ki bo v sodelovanju z zagorskimi osnovnimi šolami začel potekati aprila, s tematiko pa bodo spoznavali pisatelja Josipa Jurčiča in Dolenjsko. Ure pravljic bodo še vedno potekale vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri. Zanimivo razstavo o Martinu Krpanu pisatelja Frana Levstika, katerega 170-letnica rojstva poteka letos, so v zagorski knjižnici pripravili učenci OŠ Čemšenik. Besedilo in slika: RR. JANUAR V KNJIŽNICI TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE V Knjižnici Toneta Seliškarja je bil januar za vse na mladinskem oddelku prav zabaven mesec. Prstne lutke, ki smo jih izdelali na kreativni delavnici, so nas ponesle v svet pravljičnih junakov. Z Rdečo kapico, babico, volkom in lovcem smo uprizorili pravo mini lutkovno igrico. Na urah pravljic smo se veselili skupaj z dobrim snežakom. Narisali smo mu prijatelje snežake, tako da mu sedaj zagotovo ni dolgčas. Pogovarjali smo se o sreči in nsreči, ki velike in male ljudi spremlja skozi življenje. Koliko zgodbic z nesrečnim koncem poznamo? Veliko. Takih s srečnim koncem pa je še veliko več. Zato vam vsem želimo, da bi šli skozi življenje s toliko dobre volje, kolikor je premorejo naši mladi obiskovalci. Besedilo Vida V. in Simona S., slikal PRAV AFORIZEM ZGODOVINA SE PONAVLJA Nekateri so bili beli - belčki, drugi rdeči - komunisti, nato so vsi postali demokrati in kapitalisti, sedaj pa se bojim, da bodo zaradi "višjih ciljev", beri svojih koristi, vsi ti ego-isti postali še fašisti. MEFISTO I. SVEČANA 2001 RTH DOBIL CERTIFIKAT KAKOVOSTI Dne 22.januarja je potekala v gradiču -protokolarnem objektu Občine Trbovlje -zradna podelitev mednarodnega certifkata kakovosti ISO 9001 Rudniku Trbovlje-Hrastnik. Ob navzočnosti večjega števila predstavnikov RTH, Občine Trbovlje ter drugih družb ter organizacij je državni podsekretar dr.Robert Golob izročil listino o tem direktorju RTH Aljoši Kinku. Ob izročanju listine - certifikata kakovosti - je predstavnik vlade in njenega ministrstva za gospodarstvo dr. R.Golob govoril o pomembnosti te listine tako za RTH kakor tudi navzven, kar je povezal tudi s predvidenim zapiranjem tega premogovnika v naslednjih letih in bodočem razvoju Zasavja. Sicer pa so v RTH že nekaj let pripravljali vse potrebno za pridobitev tega certifikata. O tem je govoril ob prevzemu listine v.d.direktorja A.Kink, ki je ob prejemu certifikata kakovosti izrazil posebno zadovoljstvo. IL NA ORII COMPUTERS OSNOVNOŠOLCEM PREDSTAVILI POKLIC RAČUNALNIČARJA Dne 25.januarja je sedem učencev osmih razredov OŠ Ivana Skvarče v spremstvu mentorice obiskalo podjetje ORIO Comput-ers. Pred usmeritvijo v nadaljevanje šolanja so želeli pobliže spoznati poklic računalničarja. Vodja servisa Aleš Laznik jim je predstavil podjetje in pobliže še servis in vzdrževanje računalniške opreme. Opisal jim je delovni dan serviserrjev, jih seznanil z delovnimi razmerami in načinom dela ter potrebno izobrazbo. Poudaril je potrebnost dodatnega izobraževanja ter možnosti za zaposlitev in napredovanje. Učenci so veliko spraševali. Predvsem so jih zanimale poklicne smeri, niso pa pozabili tudi na zaslužek. Ob zaključku dveurne predstavitve so vsi učenci dobili še darilo. S takim načinom sodelovanja želijo v podjetju ORIA Computers povečati zanimanje učencev za računalništvo in informatiko ter širiti krog možnih sodelavcev. Zato bodo z veseljm pripravili predstavitev še za druge šol iz Zasavja, ki jih to zanima. PRIZNANJE DRUŽBI ETI ZA UREJENO OKOLJE Dne Ib.januarja 2001 se j s podelitvijo priznanj za najbolj urejeno poslovno okolje za leto 2000 končala akcija Gospodarske zbornice Slovenije in Turistične zveze Slovenije; Moja dežela - lepa in gostoljubna. Cilj akcije je bil prikazati, da je tudi z urjenostjo okolja možno povečati učinkovitost podjetja, da je v uspešnih družbah urejenost okolja že poznala vrednota. Družba ETI je bila najbolje ocenjena gospodarska družba v zasavski regji, zato je že konec lanskega novembra prejela priznanje območne gospodarsk zbornice. Priznanje je bilo podeljeno v okviru 4.regionalnega posveta Kakovost v Zasavje, ki je bilo v Hrastniku. Po ponovnem obisku najvišje ocenjenih podjetij - v akciji jih je sodelovalo okrog dvesto - je strokovna komisija družbi ETI prisodila drugo najvišjo oceno med velikimi in srednjimi slovenskimi podjetji. Podelitev priznanj je potekala v družinskem podjetju Roto v Černelavcih pri Murski Soboti. Med srednjimi in velikimi podjetji so tako priznanja za najbolj urejeno okolje prejele družbe Pivovarna Laško, ETI Izlake in Kolinska Ljubljana. Med malimi podjetji pa so najvišje ocene za urejenost okolja prejeli Roto Černelavci, Peloz Nova Gorica, Kafe Koper in Numip Krško. V OBRTNIŠKIH NOVICAH 0 USPEŠNEM PODJETNIŠTVU V januarskih Obrtniških novicah, ki jih v Hrastniku ureja Jolanda Gobec, beremo v uvodnem zapisu o uspešnem podjetništvu. Razlaga izraz gazele, ki ga zadnjih deset let poznamo tudi pri nas in pomeni hitro rastoča mala podjetja, kjer se upošteva rast zaposlovanja, prihodka in še nekateri kriteriji mednarodnih standardov. Pri nas je povprečno zaposlenih 150, v Evropi 700 in v ZDA 200. Čeprav imamo v naših podjetjih višješolsko izobrazbo, primanjkuje poslovodnega in tržnega znanja ter znanja za delovanje na tujih trgih. Obrtnike obvešča tudi o novem zakonu zaposlovanja tujcev, raznih spremembah za obračun davkov, o izpolnjevanju dohodnine, seznanijo pa se lahko tudi z raznimi seminarji, sejmi in tekmovanji. Fanči Moljk SINET-ZA VARNEJŠI SVET Dne L in 2.februarja letošnjega leta bo družba Sinet d.d. Hrastnik pripravila dvodnevno delavnico za poverjenike za civilno zaščito in njihove namestnike. Program obsega 22 pedagoških ur in je povezan s sprejeto Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Delavnica bo v Medijskih Toplicah na Izlakah, vodila jo bosta svetovalca Uprave RS za zaščito in reševanje Rajko Simič in Julij Jeraj. Dne 5., 6. in 7.februarja pa je predivedn osnovni tečaj higienskega minimuma, ki ga družba Sinet organizira skupaj z ZZZV Ljubljana, za zaposlene, ki delajo v neposredni proizvodnji ali v prometu z živili. Dne 6.februarja pa je načrtovan strokovni posvet o zakonskih novitetah na področju eksplozijsk zaščite. Posvet bo v predavalnici GZS Območne zbornice Zasavje Trbovlje. POŠTO V TRBOVLJAH BODO OBNOVILI LETOS Pošta Slovenije je v svojem investicijskem programu za leto 2000 predvidela tudi začtek obnove poštnega poslopja na Trgu revolucije v Trbovljah. Zadeva se je zavlekla in z obnovo v lanskem letu ni bilo nič. Letos pa je obnova zgradbe vnovič predvidena. Ta naj bi veljala okoli 109 milijonov tolarjev, dela pa bo izvajalo SGP Zasavje. Kdaj bodo z deli dejansko tudi pričeli pa je težko napovedati, ker bo treba predhodno narediti marsikaj, predvsem pa začasna poštna okenca za stranke, ki bodo delovale v času obnovitvenih del. IL. ZIMSKE CENE BAZENA V RIMSKIH TOPLICAH Podjetju Form terma v Rimskih Toplicah gre zahvala, da blagodejna voda termalnega izvira ne teče v prazno. Tudi pozimi se lahko namreč obiskovalci kopajo v bazenu, ki ima pri temperaturah pod ničlo 28 stopinj celzija. Nepokritega bazena so veseli predvsem tisti, ki zdravilno vodo izkoristijo za plavanje in intenzivno telovadbo. Ljudje, ki pa se radi le namakajo, gredo v pokrit prostor z masažnim bazenčkom temperature okrog 35 stopinj celzija. "Zunanji bazen pogosto obiskujejo hrbteničarji, ki plavajo iz zdravstvenih razlogov pretežno hrbtno," pravi Marjan Bremec, eden izmed prizadevnih upraviteljev podjetja, "pri tem pa jih drugi ne ovirajo, saj ni gneče..." Vedno več obiskovalcev pa imajo ob koncu tedna v finski savni. Privlači jih dejstvo, da ni velika; primerna za družino ali skupino prijateljev. In še cenik nekaterih storitev: odrasli plačajo za kopališče 800,00 SIT, študentje in upokojenci pa 750,00 SIT. Za otroke od 3. -14.leta pa znaša vstopnica 500,00 SIT. Prav toliko je kopanje od 19.ure dalje. Bazen je odprt od 9. do 21.ure. Ravno tako savna, za katero je treba odšteti 1600,00 SIT in vključuje seveda tudi kopanje. Nudijo tudi popuste za celoletno vstopnico, za 10, 20 ali 30 kopanj. Od oktobra do aprila imajo ob ponedeljkih zaprto. Besedilo Fanči Moljk, slika arhiv Forum terma I. SVEČANA 2001 li j J č-fir*- In memoriam NACE SIMONČIČ 21.januarja 2001 je v triinosemdesetem letu v Ljubljani umrl Nace Simončič - lutkar, režiser, animator, pisec besedil in igralec Lutkovnega gledališča Ljubljana. Nace Simončič seje rodil v Litiji B.junija 1918, kjer je tudi preživel mladost in odšel v uk. Med 2.svetovno vojni je bil član partizanskega gledališča. Po vojni pa je delal v Lutkovnem gledališču in lutkovnem oddelku Televizije Slovenija. Marjan Šušteršič Nace Simončič je bil velik prijatelj otrok, njegove lutke in predstave sojih prevzele, jih popeljale v svet domišljije, pa tudi v vsakdanje življenje, ki ima veliko težav in pasti. Vedno jih je skupaj z lutkami znal rešiti, saj je dobro poznal njihova drobna srca. Nace je zelo rad igral komične in živalske vloge. Ljubitelji lutk in otroci se ga spomnijo po številnih vlogah. Naj naštejemo le nekatere: Žogica Marogica, Pavliha, Kužek Ostružek, lutkovna nadaljevanka Kljukčeve dogodivščine in seveda Taček. Za svoje umetniško delo je Nace Simončič prejel nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. V Litiji je Nace Simončič zadnjič nastopal februarja 1998 na otvoritvi mladinskega oddelka litijske knjižnice. Prišla sta skupaj s Tačkom in otroke popeljala v Tačkov pasji svet, v pasje šole in predstavila pasjo abecedo, ki se imenuje abelaja. Iskrice v velikih zvedavih očeh in radostni smeh otrok je bilo plačilo, ki gaje Nace dobil za svoje delo. Taček pa je dobil, tako kot se za psa spodobi, veliko dišečo domačo klobaso. Hvala ti, Nace Simončič, da si bil prijatelj vseh otrok in vseh. ki smo v sebi ohranili vsaj malo otroka, da si nam razdajal svoje izkušnje, poklanjal svoje veliko srce in da smo se smeli igrati s tabo. Joia Ocepek VESTI IZ PARLAMENTA Od svojega konstituiranja novega sklica državnega zbora je bilo odločanje predvsem na izrednih sejah. Za 25. januar 2001 je bila sklipana 2. redna seja državnega zbora, na dnevnem redu pa so bile med drugim tudi sprememba zakona o socialnem varstvu, ki bolj jasno opredeljuje upravičenost državljanov do socialnih pomoči.in višanje le te iz sedanjih 24.000 na 34.000 SIT. Predvidena je tudi končna obravnava spremembe zakona o popravi krivic čigar prcdlagateljstvo sem povzel po bivšem poslanskem kolegu g.Gostiši. Namen sprememb zakona je predvsem v podaljšanju rokov za uveljavljanje pravic po Zakonu o popravi krivic do 31. decembra 2001. V decembru sem dopolnil predlog besedila Zakona o dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja. Vladaje konec prejšnjega meseca dopolnila izhodišča pri oblikovanju proračuna za leto 2001. Že grob pogled pove, da bo potrebno pri SERGEJA KRAIGHERJA POKOPALI V DRAGI NAD HRASTNIKOM Le nekaj mesecev po smrti svoje žene Lidije Šentjurc j c sredi januarja umrl v 87.letu starosti Sergej Kraigher, udeleženec NOB, nosilec partizanske spomenice 1941 in častni doktor univerze \ Ljubljani in Mariboru. Rodil se je v Postojni, gimnazijo in medicinsko fakulteto pa je obiskoval \ Ljubljani. Zaradi političnega udejstvovanja so ga kot člana KP leta 1934 za dve leti zaprli v Sremski Mitroviči. Študij medicine je nadaljeval na zagrebški medicinski fakulteti. V ilegalo jc odšel že leta 1940. Sodeloval je pri ustanavljanju prvih odborov OF in organizaciji Recirske čete. Tudi po vojni je zasedal odgovorna mesta. 1950.leta so ga izvolili za podpredsdnika vlade LRS, leto kasneje pa je postal guverner Narodne banke Jugoslavije. Predsednik skupščine SR Slovenije je postal leta 1967, 1974 pa prvi predsednik SR Slovemnije. Bil je tudi član predsedstva SFRJ in eno leto tudi predsednik predsedstva SFRJ (od maja 1981 do maja 1982). Ravno iz tega časa se ga spominjajo mnogi Hrastničani, ki so se udeležili vsakoletne gasilske prireditve v Turju. Prišel je tudi Sergej Kraigher z ženo Lidijo in spoznali so ga kot preprostega, umirjenega človeka, ki se je rad družil z navadnimi ljudmi, obenem pa imel izredno široko znanje. Sergej Kraigherje bil častni občan vseh treh zasavskih občin. Spomin na velikega politika in javnega delavca so počastili na ljubljanskih Žalah v petek, I9.januarja. V soboto, 20.januarja ob 13.uri pa so se poslednjič poslovili od njega na pokopališču v Dragi nad Hrastnikom. Fanti Moljk obravnavi in sprejemanju tega najpomembnejšega letošnjega dokumenta, kar precej vztrajnosti, da se ob čimbolj uravnoteženem proračunu zagotovijo sredstva za investicijo v cestno infrastrukturo, šolstvo, kmetijstvo itd. Na 3. izredni seji državnega zbora pa je največ prahu dvignil predlog zakona o posebnih ukrepih nadzora prodajaln na cestnih mejnih prehodih. Državni zbor je opravil samo 1. branje, saj je z vidika nacionalnih interesov nesprejemljivo, da bi Slovenija že sedaj spremenila pogoje poslovanja (duty freejev), ko še ni polnopravna članica EU, nasproti temu pa sosednja Italija že razpravlja o podaljšanju nižjih cen goriv v obmejnem območju za nadaljnjih pet let. Živahna razprava se bo verjetno razvila tudi v drugem branju, ki je predviden za sklic 2. redne seje, pričakujem pa, da bo pri odločanju prevladala nacionalna zavest večine poslank in poslancev. Poslanec v DZ: Franci Rokavec LIKOVNA RAZSTAVA V GOSTIŠČU SENICA Znani hrastniški likovnik in literat Vinko Hrovatič se tokrat predstavlja s svojimi likovnimi deli v družabnih prostorih gostišča Senica v Hrastniku. Na ogled je postavil devet slik v pastelni tehniki z motivi iz krajine, predvsem planinskega sveta. Razstavljena dela si je moč ogledati od IS.decembra 2000 pa vse do 10. februarja. Naj ob tem še omenimo, da je bolj za hobi izbral in natisnil blizu 1400 različnih vicev in jih povezal v knjigo z naslovom Smeh je pol zdravja. IL .uiVTiš tia:vr. I. SVEČANA 2001 2. literarni večer s pisateljico Urško Ejo Medvešek Predstavili sta pesniško zbirko Do neba in nazaj, ki je izšla 6. decembra lansko leto in opisuje tako doživljanje življenja pesnice kot življenja mladih samih v današnjem času. Pesniška zbirka pa je opremljena tudi z pod mentorstvom Nataše Burger, ki je goste navdušil z dvema instrumentalnima pesmima. Zanimanja med dijaki za literarni večer ni bilo toliko kot so pričakovali, vendar so se ostali gostje in ljubitelji poezije zbrali \ 91 V četrtek 18.1. so na srednji šoli v Zagorju pripravili literarni večer z mlado pesnico Urško Ejo Medvešek. Ne zgodi se prav pogosto, da dijaki srednjih šol izdajajo svoje pesniške zbirke, zato so bili na zagorski Srednji šoli še posebej veseli, daje to storila prav njihova dijakinja. Literarni večer, ki je potekal zelo sproščeno, je vodila Anita Gošte, skupaj s pesnico pa sta goste popeljali v svet mlade umetnice. gostov ravnateljice Anice Ule Maček, prof. Katje Podbregar, kije pesmi lektorirala, prof. Mojce Boltin, kije pesmi prevedla v angleški jezik ter še mnogih drugih, upajo, da tudi ne zadnjič. Besedilo: Ludvik Grobol|iek ml. e e ilustracijami, ki jih je narisal dijak SŠZ Ludvik Groboljšek ml. in ob tej priložnosti so razstavili tudi nekaj njegovih del. Literarni večer je popestril trio mladih flavtistk S Glasbene šole Zagorje, e zelo velikem številu. Ampak časi so pač takšni, da mladih ne zanima poezija in da sc takšnim priložnostim raje izognejo, če se le morejo.Tak večer so na srednji šoli pripravil i prvič in po besedah i TINE LENARČIČ NAGRAJENEC JSLKD RS Naš dolgoletni sodelavec Tine Lenarčič je za ljubiteljsko delo na področju kulture prejel bronasto plaketo Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo Republike Slovenije. Priznanja so zaslužnim iz cele Slovenije podelili 24. januarja v dvorani Narodnega doma v Celju. Plakete je podelil predsednik UO JSLKD Mitja Šipek, slavnostni govornik je bil lanskoletni dobitnik zlate plakete Jožko Humar, na koncu pa jih je pozdravila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Tine Lenarčič namreč kulturno deluje že od leta 1935, po osvoboditvi pa je pravzaprav na novo postavil kulturno življenje v Trbovljah. Osebno je zbral 2200 knjig, da je s sodelavci lahko ustanovil in začel delo v mestni knjižnici, pomagal, daje začelo delati gledališče, delavska godba, pevski zbori... Bil je član in tajnik gradbenega odbora za izgradnjo Delavskega doma v Trbovljah, kasneje je postal nepoklicni tajnik tega zavoda, na skrbi imel deset dnevno kulturno praznovanje ob otvoritvi, bil dejaven pri ustanovitvi REL1KA in 27 let njegov podpredsednik, organizator številnih razstav v Trbovljah in na Jesenicah, pobudnik za postavitev večjih kiparskih in likovnih del v Trbovljah...Skratka, njegovo ime kontinuirano zasledujemo na vseh področjih bogatega kulturnega življenja v Trbovljah, pa najsi bo kot organizator ali izvajalec. Tudi njegovo publicistično delo je bogato in obsega 14 objavljenih del v obliki brošur in knjig, nekaj pa še hrani v rokopisih. Sodeloval je pri zbiranju gradiva za štiri publikacije, pri pripravi in izdaji pa je osemnajstkrat podpisan. Spoštovani Tine, naj Vam pero in ostri duh še dolgo služita! MM Izučili se bodo lahko tudi za monterje Na Srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah se bodo dijaki odslej lahko izobraževali v dveh novih šolskih programih. V šolskem letu 2001/02 bodo namreč uvedli program izobraževanja za poklic: monter in upravljalec energetskih naprav. Kolje povedala Marjetka Bizjak, ravnateljica trboveljske srednje poklicne šole, bodo dijaki lahko pridobili znanje za monterje hladilnih, vodovodnih, plinskih in ogrevalnih naprav. Drug nov izobraževalni program pa bo popestril tehniške poklice, saj se bodo dijaki po triletnem poklicnem izobraževanju lahko odločili še za dveletni program za poklic strojnega tehnika. Srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah je uvedbo omenjenih programov uspelo pridobiti s sodelovanjem Območne gospodarske kot tudi obrtne zbornice Zasavje ter Regionalnega centra za razvoj d.o.o. Zagorje ob Savi. Bizjakova je še poudarila, da bodo dijaki že na letošnjih informativnih dnevih, ki bodo po srednjih šolah, zvedeli podrobnejše informacije glede pogojev in nadaljnjega izobraževanja. Vsekakor pa so pridobitve obeh programov na šoli zelo veseli. BR. TcrzaK, p&MVol NA ppUpbK! Če bi ljudje uživali alkoholne pijače v zmernih količinah, bi v nekaterih primerih na njihovo zdravje vplival celo pozitivno. Žal pa je pitje alkohola pri mnogih preobilno, kar vodi do prekomernega zastrupljanja organizma. Poleg tega je alkohol pomemben dejavnik umorov, samomorov (Slovenci smo v samem evrospkem vrhu) in prometnih nesreč. Nadalje mnogi zaradi prekomernega pitja te utekočinjene droge izostajajo z dela ali opuščajo službe ter se nenazadnje še nasilno obnašajo do svojcev (otrok in zakonca). Na nekatere poti in stranpoti ALKOHOLA, bomo v nekaj naslednjih številk spregovorili tudi na Zasavčevih straneh. Z današnjim člankom začenjamo prvi del pogovorov z ljudmi, ki so tako ali drugače povezani z alkoholom. Eni so (bili) od njega odvisni, kot naš prvi sogovornik, drugi, ki jih bomo predstavili kasneje, pa so nekdanjim odvisnikom v pomoč. Antona Lozinška smo na Zasavčevih straneh že predstavili. Če njegovo zgodbo čisto na kratko obnovimo, lahko brez najmanjšega dvoma zapišemo, da je bil pred skorajda desetimi leti tako telesno in duševno uničen zaradi prekomernega pitja alkoholnih pijač, daje bilo le še vprašanje, kdaj ga bo (alkohol) porinil v grob. A v nekem trenutku, ko je imel že zelo malo možnosti, da se izvije iz njegovih krempelj, je naš sodelavec (in nadvse smo veseli, daje tako) odkril pot osvoboditve. In uspelo mu je. Anton, si redni član kluba zdravljenih alkoholikov, ki deluje v zagorskem zdravstvenem domu. Kaj ti pomeni udeležba na tovrstnih srečanjih? Klub obiskujem že dalj časa, mislim da teče tretje leto, medtem ko abstiniram že deveto leto. Lahko zatrdim, da mi pogovori z mentorji ter seveda z ljudmi, ki so šli v nekem trenutku svojega življenja po isti poti kot jaz in ki se sedaj tako kot jaz tmdijo, da nikoli več ne stopijo nanjo, veliko pomenijo. O čem sc pogovarjate? Zaupamo si svoje težave, se o njih pogovorimo, jih poskušamo rešiti ali vsaj drug dragemu prisluhniti ali celo svetovati, kako sc prebiti skozi nje čimbolj nepoškodovan. Zanima me, koliko zdravljenih alkoholikov se v Zagorju odloča, da sc udeležuje teh tedenskih sestankov? Trenutno nas je šest takih, ki menimo, da nam lahko klub pomaga olepšati življenje. Žal je v tem času kar nekaj ljudi, ki so prej obiskovali srečanja, ponovno začelo piti alkoholne pijače. Nekaj me še posebno zanima. Ali zdravljeni alkoholiki, pa ti osebno, takoj ugotovite, da je nekdo iz vaše skupine ponovno posegel po tej omamni tekočini, da je šel na stara pota? Sam zelo kmalu opazim spremembe pri ljudeh, ki ponovno začnejo piti. Vendar nemalokrat pred mano in dragimi iz skupine skrivajo svojo ponovno odvisnost od alkohola ali sc nas izogibajo. Verjetno gre za sram. Povedano lahko z gotovostjo potrdim, saj sem sedaj vedno »pri zavesti« in znam opazovati, kar prej, ko sem dolga leta pil, nisem bil. Seveda pa to kar opazim, zadržim v sebi. Koliko časa potekajo vaši sestanki in kako potekajo? Sestanki so enkrat tedensko po uro ali tudi dlje časa. Sestanke pod mentorstvom dr.Romana Kralja vodi Gizcla Zaletel. Usedemo se v polkrog in pod vodstvom vodje kluba se vrstijo raznovrstni pogovori, ki so dostikrat tudi čisto običajni. Ponavadi je tako, da nekdo, ki ima kakšne probleme, zamisli, le te prenese na nas in okrog te teme se potem razgovorimo. Seveda spregovorimo tudi o ljudeh, ki so ponovno posegli po pijači in kakšno je naše mnenje o njihovem početju. Se menite mogoče tudi o skušnjavah, da bi ponovno posegli po pijači ali o tem, ko vas v to silijo nekdanji pivski prijatelji? O tem se mi, ki sedaj obiskujemo klub skorajda ne pogovarjamo, saj smo vsi popolni abstinenti. Poudaril bi, da nas tudi nekdanji pivski tovariši ne vabijo več na kozarček pijače-mene so le prvo leto po zdravljenju-saj so kmalu spoznali (vsaj v mojem primeru), da zaman. Sam sem srečen, da me ljudje sedaj jemljejo takšnega kot sem in ne več takšnega kot sem bil nekoč. Zame alkohol enostavno ne obstaja več. Po njemu nimam nikakršnih želja. Sedaj najrajši spijem sok, zanimivo, da mi tudi za gazirane pijače ni preveč. V zadnjem času sem zmanjšal tudi količino popite kave. Se pogovarjate mogoče o tem, kako imajo nekateri zdravljeni alkoholiki težave pri ponovni zaposlitvi, pri krpanju družin itd? Lahko povem, da imajo mnogi velike težave pri ponovni vključitvi v družbo. Predvsem gre za nezaupanje do njih s strani družbe. Sam se s tovrstnimi težavami nisem srečal, saj sem zaradi alkoholizma dodobra načel svoje zdravje (jetra, želodec, črevesje) in sem posledično zaradi njega postal invalid 2.kategorije in nezmožen za delo. Ali mogoče nekdo tudi zaradi tega, ker ne dobi ponovne zaposlitve, ali ker ima težave v krogu družine, ponovno začne piti? To je povsem možno, saj ob tovrstnem nezaupanju do njih, do zdravljenega alkoholika, močno trpijo živci. Mnogi v njem še vedno vidijo alkoholika. Meniš, da telesna aktivnost pomaga premagovati odvisnost od alkohola? Tudi. Koristi tako za živce kot za duševnost. Ti si prej, ko si pil, nisi ustvaril družine. V najinem zadnjem pogovoru si dejal, da si jo želiš ustvariti. Delaš na tem? Drži. Sedaj imam partnerico s katero živim in upam, da pridejo tudi otroci. Menim, da bi bil zaradi lastnih izkušenj dober oče. Takrat si omenil, da si bil kot alkoholik bolj ali manj nesposoben za spolnost, domala impotenten. Vem, da imajo mnogi alkoholiki težave s spolnostjo, tudi sam sem jih imel. Kdor trdi drugače, mislim da se laže. Danes lahko rečem, da je tudi spolnost svetla točka mojega novega življenja. Življenja brez alkohola. Kako ti vidiš sedanjo družbo, opaziš veliko oseb ki posegajo po pijači? V gostilne sicer ne zahajam pogosto, mogoče kdaj na kavico. Kljub temu - žal - opažam, da vse večje število mladoletnih oseb, skorajda otrok posega po alkoholu in ne samo po alkoholu. Starostna meja seje iz mojih mladostnih časov močno premaknila navzdol. Včasih smo kljub temu imeli bolj strogo vzgojo in tudi »policijsko uro«. »Buhvar«, da te je kdo videl s cigareto, kaj še celo s pijačo. Danes opaziš vinjene že osnovnošolce. In to v poznih večernih urah. Pijejo in kadijo tudi na javnih mestih, na cestah. Brez vsakršnega sramu. Prepričan sem, daje vzgoja staršev zelo pomanjkljiva, celo mnogim je kot kaže vseeno, kje se njihovi otroci nahajajo, kaj delajo. Samo, da imajo oni mir. Meniš, da je v Zasavju veliko abstinentov (zdravljenih, naravnih)? Ne. Mnogi vsaj občasno spijejo kakšno alkoholno pijačo. Velikokrat pa občasno postane pogosto in pogosto vedno. Slika PRAV, besedilo Igor Goste i, n ra a KA-A Z ^tADOMO! Ja, res se postavlja vprašanje kam z mladino in vso njihovo energijo? V lokale, diskoteke ali podobna inštitucije v katerih ni prostora za ustvarjanje, udejanjanje novih idej in konec koncev tudi prostora za razvoj nas samih? Dejstvoje,daimato za posledico vsesplošno melanholijo in neustvarjalnost mladih, na katerih pa vendarle sloni naša prihodnost. Ne bi si rad zamišljal prihodnosti, v kateri mladi ne bi imeli idej in ne priložnosti, za spremenbo sveta na bolje! V Zasavju je po raziskavah poleg Jesenic in še poleg nekaterih drugih regij nasploh najslabše poskrbljeno za kulturo mladih v Sloveniji. Obstaja sicer neka "main stream" kultura, če se temu sploh lahko tako reče. Ki ima izključno namen zabave po raznih lokalih in diskotekah v katerih se po večini vrtijo vsebinsko in glasbeno prazne skladbe skomercializiranih bendov, vsa ostala kulturniška scena pa že leta stagnira. Mladi imamo na razpolago res bore malo opcij, ki bi nam lahko nudile kvalitetno, polno in ustvaijalno življenje. In če se bo vse skupaj še naprej tako nadaljvalo je naša prihodnost že vnaprej zapečatena. Postali bomo le še skupek organskega tkiva (primernega za genske manipulacije), čustveno otopeli in v TV ekrane zazrti potrošniki s kopico nepotrebnih materialnih dobrin, ki se prodajajo preko TV ekrana! Vse, kar bi želeli, je le delček svobode, ki nam pripada in priložnost za udejanjanje svojih vizij in idej, katerih verjemite nam - ne Matej Z 'ftiADJMO! ktr&6cmowmm V prostorih skupne spreoblačilnice in kopalnice Zagorskih rudarjev, v rudniku Zagorje KUD KNAP, v počastitev kulturnega praznika 8. februarja, naslednji dan v petek 9. februarja organizira likovno pesniški večer. Prireditev se bo tokrat pričela ob 15.00 z odprtjem likovne razstave Benjamina živite. KU^ KNAP pa bo scena zaživela s performansi in recitali Regine Kralj, Roka Burje in ostalih, ki pa naj zaenkrat ostanejo še skrivnost! Na alter sceno vabljeni vsi svobodomiselni in pozitivne energije polni ljudje, ki vam ni vseeno za okolje in družbo, v kateri Krežeta iz Trbovelj ter še nekaterih dmgih mladih slikarjev projekcije Matevža L., ateističnih čustev in še nekatere in slikark. Za tem sledijo filmske dokumentarec Društva za zaščito druge projekcije. V že večernih urah KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN REVOLUCIJO DANAŠNJEGA DNE Ir^rvost1 lu!c ijoča* f>oira»irvosi suzai Kadar se kdo nameni preveriti svoje želje - če ga je mogoče do kakšne stvari' minilo ali če je v delovnem zagonu na želje kar pozabil - sije ob zamišljanju luksuza, kaj kmalu na jasnem, čemu seje preveč in čemu premalo posvečal. Nasplošno menijo, daje luksuzno vse tisto, kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka. In kar se včasih spreminja povsem spontano, torej skladno z obdobji in razmerami, dostikrat pa se spreminja zgolj človekovo hrepenenje. Zahteve enih so večje, drugim pa pristaja skromnost. Eni luksuza ne potrebujejo, veliko njih pa bi si rado privoščilo dosti več kot premorejo. Mnogi zatrjujejo, da želje pridejo šele potem, ko imaš denar, drugi pa so prepričani, da se skomini pojavijo, ko vidiš druge, pri čem vse so potratni in kakšno razkošje si privoščijo. Začuda se nekaterim zdi luksuzno že sanjariti v dvoje ob kakšnem romantičnem filmu v kinu ali imeti veliko prijateljev, s katerimi si delijo razkošne zabave. Vendar je malce luksuza tudi v debatah o kozmetiki, frizerju, fitnessu, dopustu v hribih ali na morju pa o modernih oblačilih in drugem, kjer z malce preračunljivosti ugotovijo, da gre kakšno stvar dejansko odložiti za drugič. Ker pač trošiš lahko le toliko, kolikor imaš. Nekateri anketiranci pa so povedali, kaj vse se jim zdi luksuzno. Besedilo in slike: Petro Radovič Danilo Tosič, dijak, iz Rimskih Toplic: "Luksus pomeni imeti moderen avto in veliko potovati, dandanes pa je že tudi dobra služba luksus. Privoščiti si je treba v okviru možnosti, vendar vsakdo sanjari tudi o kakšnih luksuznih stvareh." Dragica Marjanovič, uslužbenka, iz Hrastnika: "Luksuzni so mobiteli, saj se pogovarjajo samo še po mobitelih. Luksuzno je tudi pretiravanje z novimi oblekami ali drugimi modernimi stvarmi." Mitja Povše, izolater-monter, iz Hrastnika: "Kaj je luksus? To so stvari, ki so predrage, da bi si jih lahko privoščil. Ker je luksus odvisen od standarda, so včasih tudi cigarete luksuzne, sploh pa so luksuzne dobre jahte in pestra potovanja. Odkar imam avto, ki sem si ga želel, se še kakšnim luksuznim stvarem niti ne posvečam pretirano. Čeprav so zmeraj želje in sanjarjenja, da bi si privoščil tudi kaj nadvse potratnega." .'iir*.-' »N. Nermin Bajramovič, študent, iz Hrastnika: "Luksuzna so potovanja v eksotične kraje, včasih pa je luksuzna tudi dobra služba. Luksus je odvisen od potreb človeka in ker sem bolj skromen, sem tudi z majhnim zadovoljen." Tjaša Šalamon, učenka, iz Zagorja: "Če bi imela veliko denarja, bi bila najbolj potratna za razna potovanja. Sicer pa ne zapravljam preveč in se ne obremenjujem z luksuznimi željami. Vsakdo ima sicer kakšne želje, bolj važno pa je, da si zadovoljen s tistim, kar imaš." Damjana Grošičar, učenka, iz Podkuma: "Kadar so vsi slabe volje, je tudi prijaznost luksuzna. Sicer pa so luksuzne tiste želje, ki terjajo veliko denarja. Želje pa se tudi spreminjajo in so včasih bolj v povezavi s šolo, drugič pa z družabnim uspehom. Vendar sem bolj 'šparovna' in za kakšne modne hite ne bi zapravljala denarja." Aleš Šuštar, dijak, s Save pri Litiji: "Luksuzne so stvari, ki terjajo veliko poguma. Ker sem skromen, me blesteče in bogate stvari ne pritegnejo." Rok Erjavec, študent, iz Litije: "Zaradi draginje, so vse bolj luksuzne razne materialne zadeve. Vsakdo ima kakšne želje, vendar vseh ne moreš uresničiti. Važno je, da si zadovoljen, če ti kaj uspe, pa četudi to ni pretirano luksuzno." Matej Celestina, učenec, iz Šmartna pri Litiji: "Luksus pomeni, da imaš več kot preveč denarja in lahko zapravljaš za raznorazne stvari. Najbolj razkošno je verjetno potovati, si privoščiti avtomobile, moderne obleke in drugo. Vendar ne zavidam tistim, ki lahko dosti dajo za luksus. Kajti česar ne morem imeti, mi tudi ne pomeni veliko." Boštjan Grošelj lluzl|o uspeha Uspeh je zelo sprana beseda, saj je v modi, čeprav ne vemo, kaj sploh pomeni. Kaj je uspeh? Je uspeh, da se čimbolj znajdemo v igri, ki ji pravimo življenje? Toda ali se ob tem res počutimo srečne? Kdor misli, da je uspešen, če je npr. uspešen v poslu, še ni nujno, da je tudi zares srečen. Kdor pa ni srečen, gotovo ne okuša resničnega uspeha, ampak je zaradi uspešnosti na enem področju zanemaril druga področja življenja. Če ostanemo pri denarnem uspehu podjetnika, ki se počuti nesrečnega, lahko naštejemo celo vrsto zgodb navzven mogočnih poslovnežev, ki pa so se osebnostno sesuli. Ugotovili so, da kljub družbeno priznani uspešnosti v sebi ne najdejo miru. Nekateri so se zapili, drugi so razočarani spoznali, da so se jim najbližji odtujili, tretji so se znašli v začaranem krogu bolezni. So res bili uspešni? Pri uspehu je zato pomembno, da izhaja iz nas samih in se potrjuje na vseh področjih življenja. Tako je uspešen le tisti poslovnež, ki mu uspe uravnovesiti poslovno, družinsko, družabno, prostočasno, osebnostno in duhovno področje. Če želi trajen uspeh, mora graditi na široko. Odgovorno in trezno mora voditi posel, obenem skrbeti za zdrave medčloveške odnose v družini, gojiti pristen odnos do poslovnih partnerjev in vseh, s katerimi pride v stik. Najti mora čas za počitek, živeti zdravo in biti povezan z vsem, kar daje življenju smisel. Samo celovito življenjsko prizadevanje lahko rodi pravi uspeh, ki je odporen tudi na padce, nasprotovanja, nevoščljivost, škodoželjnost, nerazumevanje, podtikanja, žalitve in družbene spremembe. Človek naj bi zato stal na trdnih osebnostnih temeljih, kot so poštenost, samoobvladovanje, samozavest, delavnost, vztrajnost, učljivost, odprtost za ideje, spoštovanje drugačnosti, zanimanje za sočloveka in prepričanje, da njegovo delo prispeva k boljšemu svetu. Kdor seje držal naštetega, je uspel v življenju, pa naj je bil v svojem času še tako preganjan, zasmehovan, poniževan, zatiran ali kako drugače od povprečne večine v nič dajan. Črpal je namreč iz notranje moči, ki je edina prava moč, vendar jo je treba razviti. Razvijemo pa jo lahko samo s sledenjem glasu svojega srca, ne glede na to, kako močne so skušnjave, ki nas vlečejo na lahko, a v resnici močno spolzko pot delovanja po načelu 'linije najmanjšega odpora'. Kaj pomaga človeku, če ga trepljajo po rami, sam pa se počuti notranje praznega? Ste že kdaj pomislili, kakšno brezno čuti tisti, ki je do družbene veljave prišel s krajo, izkoriščanjem drugih, prevarami, podtikanji, spletkami, lažmi ali celo umori? Bi si želeli biti v njegovi koži? Jaz ne, hvala. Kdor nima mirne vesti in se ne počuti dobro, ko je sam s seboj, gotovo ni uspešen. To povsem zanesljivo pokaže tudi čas, saj se s spoštovanjem spominjamo samo ljudi, ki so sledili poti trajnega uspeha. Iz tega razberemo, da samo dejavno upoštevanje zgoraj naštetih načel uspeha poganja stroj resnične sreče. Zvesto sc jih je treba držati, sicer bomo vsak dan znova zamujali vlak, ki pelje k spravljenosti s seboj in k zadovoljstvu, ki ga zbuja zavest, da bogatimo svet s svojimi sposobnostmi. Vsakdo lahko doda svoj kamenček v mozaik polnejšega sobivanja, če se le malo umiri in pogleda vase ... Opravičilo Včasih so dejali, da neka stvar nima ne glave ne repa. No, v prejšnji številki na strani 13 se je zgodilo tisto prvo. V našem primeru torej kolumni Igorja Gošteta in Boštjana Grošlja nista imeli (pravih) Slav. Tiskarju je (sliki) pomotoma zamenjal. Se opravičujemo. Marta Hrušovar FINANČNI ORGAZEM I Berem zadnjega Zasavca. Pa - da ne bo kdo pomislil, da ob tem doživljam to vzvišeno stanje, vsaj zaenkrat še ne...Ampak, ko pridem do zadnje strani, me pa na vsem lepem krepko rukne. Tam stoji, črno na belem, da Hw.ft obstaja finančni orgazem. Spustim in se zapodim med knjige. I Slovarji, leksikoni in razni priročniki za "zdravo" Listam, iščem...V slovarju je samo razlaga, daje beseda grškega izvora in pomeni višek spolnega užitka, sladostrastje in niti ene same besedice, ene same samcate črkice o finančnem orgazmu. Prav, saj vem, da se do tega sladostrastja lahko pride na več načinov, ampak vsakega petnajstega, pa še v banki, neeee. To mi je pa čista neznanka. Takole sem si v nedeljskem opoldnevu razbijala glavo, ko se oglasi zvonec pri vratih. Še vsa zmedena od globokega razglabljanja odprem vrata. Pozdravi me prijetna gospa, se malce opraviči, ker me moti (pa me res!) in prične s svojo, kdo ve kolikokrat že ponovljeno, pripovedjo. Med tem časom si jo ogledam. Pod pazduho drži podolgovato škatlo, v roki pa nekaj tisti "čudežni metli", ki jo že imam in sploh ni čudežna, podobnega. Razlaga mi, kako je to dobra zadeva in ah in oh in sploh. Saj jo niti poslušala nisem, ker se mi je v glavi takoj porodilo vprašanje in sem ga gospej nemudoma tudi zastavila: "Kaj pa cena?" "Devetnajst tisoč, ampak gospa, ni problem. Damo na čeke." Pa jo bolj ali manj zabodeno pogledam. "Saj imate čeke," je pohitela. "Seveda jih imam, ampak kaj vam pa bodo, če so brez kritja!?" "Boste pa datum napisali, ko imate plačo. Res ni problem!" "O, pa je problem! Saj tudi takrat ne bo šlo "skozi". Trajniki pa kartice, pa je, kot bi pihnil, konec veselja. Ne bo šlo!" Skušam biti kar se da prepričljiva, da bo gospa le doumela, da čeki še niso dovolj, da je potrebno tudi stanje na računu in to pozitivno. Prav lepo seji zahvalim in ji obljubim, da se bom za tako zelo ugoden nakup odločila kdaj drugič. Če sploh še bo kakšen "drugič"! Končno sem se le uspela izmuzniti nazaj v vežo in zapreti vrata. V trenutku pa, ko sem bila spet na varnem, kajti gospa je s svojo tako "mamljivo" ponudbo predstavljala zame veliko nevarnost, meje nekaj "obšlo"...Preplavil meje val neznansko prijetne toplote, srce mi je podivjalo in pričelo razbijati in bilo je, da bi skočilo ven. Po hrbtenici so se pričeli poditi nekakšni mravljinčki, gor in dol, gor in dol in morala sem prav globoko zadihati, kajti sapa mi je pohajala. Bila sem tako zadovoljna s seboj, srečna in blažena in neznansko lepo mi je bilo ob misli, da se mi je zgodilo nekaj veličastnega...Šla sem iz sebe... (čeki pa so ostali v torbici). Bila sem drug človek v nekem čisto drugem svetu... Počasi sem se pričela umirjati in takrat se mi je posvetilo: doživela sem finančni orgazem, menda!??? Človek se vse življenje uči in nikoli vsega ne zna in ne ve. Odločila sem se, da izkusim vse tisto, za kar zdaj vem, da obstaja. Petnajstega bom stala v banki, pri vsakem okencu nekaj časa in čakala, da se pojavi to blaženo stanje, ki ga nekateri že poznajo in doživljajo. Prosim vse, ki bi mi kakor koli lahko pri tem pomagali, da to tudi storijo. Čakala jih bom v hramu boga denarja. Trideset let že vstopam vanj, dan za dnem, leto za letom in vendar do danes nisem vedela, daje tam tudi vzvišen kraj, ki človeka spravi v ekstazo. Razen, če... Nekateri uživajo tudi v trpljenju, kar pa pogled na prazen tekoči račun in to na plačilni dan, prav gotovo je! Ljudje smo pa res zelo različni, hvala bogu!!! I. SVEČANA 2001 j.n uGrxf,f Matjaž Križnar Cilji in načrti, vredni obnove Zagorsko župnijo ste s svojini prihodom napolnili s kopico načrti. Se vam zdi, da ljudje premalo spodbujajo svoje ideje za vedno nove načrte? Zdi se mi, da imajo Zagorjani veliko raznovrstnih aktivnosti in bi težko rekel, da imajo premalo ciljev ali morda idej za uresničevanje teh ciljev. Zelo veliko se dogaja na raznoraznih področjih, zelo razgibano je in ljudje kažejo veliko volje po ustvarjanju. Saj je ustvarjanje ena od osnovnih prvin človeka, da zmore tiste darove, ki jih ima, na tak ali drugačen način podariti tudi drugim. Ljudje smo vendar družabna bitja in skušamo drug drugega obogatiti s talenti, ki jih imamo. V zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla se je v zadnjih mesecih zgodilo več koncertov, katerih prostovoljni prispevki so namenjneni za obnovo cerkve; za kakšen projekt gre? Obnova zagorske cerkve, sicer zgrajene leta 1873, je za zagorske krajane ali župljane vsekakor izziv. Pri tem gre za potrebo in nikakor ne za edini cilj, ki ga imamo pred seboj. Dejansko se mora tudi obnova zagorske cerkve zgoditi iz želje ljudi, da v času in prostoru ohranijo ta kulturno-sakralni objekt, ki predstavlja tudi arhitekturno lepoto in zgodovinsko tradicijo. Morda v prid obnove cerkve priča tudi odziv ■ kulturnikov, glasbenikov, kot tudi drugih, ki se angažirajo, da bi zbrali potrebna sredstva za obnovo cerkve in s tem osveščajo še druge ter jih vabijo k temu projektu. Vsekakor naj bi s takimi stvarmi začutil kraj kot celota, s čemer bi bil projekt uspešnejši in čimprejšnji. V kolikem času ste se namenili zbrati sredstva za obnovno zagorske župnijske Da nič ni od včeraj, marveč vsaj od predvčerajšnjim, velja zatrjevati tedaj, kadar se premotrijo kakšne zamere ali nesoglasja. Čeprav se morda potlej tudi na novem križpotju odločijo, da ponovijo že zastarelo napako. Včasih temu botruje naveličana predanost v naglici vsakdanjega tempa, ko zadovoljstvo iščejo zgolj v površinskih stvareh ali zgolj v poslovnem uveljavljanju. Matjaž Križnar pa pravi, da so sc ljudje navadili prezreti tiste bisere, ki svetijo tudi v zadovoljstvo njihovih družinskih in medsebojnih stikov. V duhovniškem poklicu je sicer deseto leto, po rodu je iz Preddvora na Gorenjskem, kjer je bil tretji v družini šestih otrok, župnik v Zagorju ob Savi pa je od avgusta lani. Poleg tega, da je zagorsko župnijo navdal z željo po obnovi župnijske cerkve sv. Petra in Pavla in s tem po ohranjanju kulturno-zgodovinske dediščine, ga zanima tudi prijazna medsebojna komunikacija, uspešno medgeneracijsko sodelovanje, kot tudi prijetna družbenost, ki soustvarja utrip kraja, in navdušenost mladih, da ustvarjajo družine. Sodelovanje se mu namreč zdi izziv, kadar je od včeraj ali ko šele prihaja na plan. cerkve in ali je več možnih načinov tega zbiranja? Gotovo bo skrb za obnovo cerkve prisotna ves čas, čeprav bo potrebno kar nekaj let, da se zberejo sredstva in izvedejo dela. V letošnjem letu načrtujemo izvedbo del za približno 25 milijonov tolarjev. Doslej so sredstva prispevali krajani, župljani, vključujejo se podjetja in obrtniki ter upamo, da se bodo uresničile tudi obljube zagorske občine. In ob tej priliki bi vsem, ki so že prispevali sredstva, izrazil hvaležnost. Nek del obnove konstrukcije pa je seveda potreben, še predno se bo začelo z obnovo, ki bo v končni fazi pripomogla tudi k lepšemu izgledu cerkve. Glede na to, da je s strani geologov zelo potrebna stabilizacija tal že opravljena, se lahko prične z ostalimi zadevami. Res je, da je obnova tembolj učinkovita, če je čim hitrejša. Ampak vse je odvisno od ljudi, kakor in kolikor bodo pripomogli, bodisi s svojim delom ali finančnimi sredstvi. Denar zbiramo tudi prek Sklada za obnovo zagorske cerkve pri H KS Zagorje. Vendar si nismo zastavili nobenega datuma, do kdaj naj bi bilo vse narejeno, kar je tudi boljše, da bodo lahko ljudje sodelovali bolj iz želje in manj iz nuje. Ste mnenja, da so ljudje zainteresirani in želijo prispevati tudi zaradi nekakšnega občutka pripadnosti? Ja, zelo veliko se jih je odzvalo in zagotovo so zainteresirani. Nekateri se sicer tudi distancirajo ali nočejo sodelovati, ampak to je itak povsod in zmeraj, kadar se pristopi h kakšni stvari. V veliki večini pa je odziv ljudi navdušujoč, trudijo se in sodelujejo. Sploh je v zadovoljstvo, da so se odzvala že tudi nekatera podjetja. Važen je seveda občutek pripadnosti, kot tudi sprejetosti med ljudmi, da obnova cerkve ne postane sama sebi namen. V čem je, po vašem mnenju, kulturnozgodovinska dediščina taiste cerkve in v kakšnem slogu je zgrajena? Zgodovinska vrednost je že v tem, da je cerkev zgrajena že pred 128 leti in sicer v zanimivem novoromanskem slogu. Tudi poslikava v cerkvi je zanimiva - Wolfove freske, kamnit oltar in še osrednja lega v zagorski mestni podobi. Ali so skavti, ki delujejo v okviru zagorske župnije bolj v družahno-kulturnem smislu pripomogli k dobremu vzdušju le-te? Mogoče res, saj so skavti dobro organizirani, delujejo pa tudi na družabno-kulturncm področju ter včasih pripravijo tudi kakšne intervjuje v kraju iz vprašanj glede ekologije ali podobno. Sploh veliko naredijo glede tega, da se mladi učijo odgovornosti za skupno življenje in prijetnosti družabnega življenja. Čeprav pri skavtih ne gre toliko za kakšno specifično sposobnost ali interes, ki je potreben za sodelovanje, marveč bolj za rast človeka v splošnih človeških vrlinah. Ljudje se srečujejo na raznih poslovnih, družabnih in drugih prireditvah. Menite, da Iti h ni:ir^n. je zmerom potrebna odkritost, iskrenost, ali vsaj zaupanje, daje komunikacija prijetna? Odkritost, iskrenost in zaupanje so kar nekakšna osnova človeških srečevanj. Kristjani se, tako kot vsi ljudje, radi srečujemo, in tudi krščanstvo daje precej pomena občestvenosti oziroma srečevanjem. Razen pri bogoslužju, se kristjani srečujemo pri raznih kulturnih prireditvah in tudi drugih, bodisi za razne dobrodelne namene ali tudi preko mladinskih ter pevskih skupin. Odprti smo tudi za druga srečanja. In ta druženja nas nekako povezujejo med seboj. Kajti če se ljudje srečujejo, je lažje dobiti odnos, oziroma komunikacijo. Ste se mogoče kdaj vprašali, zaradi česa se že skoraj vsak četrti zakon razveže? Marsikdo se o tem sprašuje, najbolj pa tisti, ki se razvežejo. Morda je vsakdanji življenjski tempo takšen in to spodbuja, kajti vse je bolj hitro, odnosi vse bolj površinski ter se ljudje takorekoč ne poznajo med seboj. Tudi vzgoja človeka navaja k uveljavljanju in tekmovalnosti. Treba pa je vzgajati tudi za zakon, za družino. In namesto, da bi bili dar drug drugemu, se to kaj hitro spreobrne v zahtevo. Morda gre pri tem za izgubo krščanskega pogleda na življenje, kjer je poudarek na zastonjskem darovanju za odrešenje sočloveka, da ga osrečiš ali razveseliš, kar se dandanes človeku malokje predstavi. Kaj ponavadi svetujete mladoporočencem? Najprej je pomembna njihova izkušnja iz družine, potlej pa to, da sta se dlje časa ali vsaj neko obdobje spoznavala, ko sta se zmogla in znala tudi pogovarjati o raznih stvareh. Med temi gre tudi za spoštovanje drug do drugega. Spet je pomembna pristnost tistega zastonjskega darovanja drug za drugega, in sicer na tak način, da zna tisti, ki misli, da je močnejši, tudi popustiti in se darovati za sozakonca in da je v bistvu tisti močnejši, ki zna biti šibek. Odnos med dvema, ki živita skupaj, je darovanjski, za kar mora biti seveda na prvem mestu tista resnična ljubezen, ki ne zahteva in kjer gre za zorenje. To pa ni le nekaj besed, kakšen tečaj ali pogovor, temveč predvsem vsakodnevna odločitev, da zakonca vsak dan obnavljata, da zakon, družina ni le enkratna odločitev, ampak način življenja. Bi rekli, tla se ljudje znajo potruditi, da so s tistimi, s katerimi bi se želeli družiti, pogovarjati? Poleg tega, da smo v družbi s tistimi, s katerimi se naključno najdemo, si sleherni išče tudi ljudi, s katerimi lahko izmenja tisto nekaj, o čemer se ne bi pogovarjal kar tako ali s komerkoli. So pogovori, ki jih vsakdo želi izmenjati z ljudmi, s katerimi se bodisi razume ali imajo skupen interes, zato se je gotovo vredno potruditi za takšne stike. Medsebojno spoznavanje marsikdaj pogojuje tudi kakšne zamere. Morda poznate način, ko jih je mogoče tudi v hipu pozabiti? Nekakšna pristnost srečanj je, da so mnenja tudi različna. In nekdo to lažje in hitreje sprejme, včasih pa kakšno stvar tudi težje sprejmeš. Ampak tudi v lem je lepota srečevanj. Saj ljudje želimo drug drugemu dobro, preko pogovora pa lahko tudi usklajujemo mnenja. So trenutki, ko je kdo razočaran v ljubezni ali doživi neuspeh pri študiju - kako razvedriti žalostnega, saj to ni zmeraj lahko? Sleherni naj bi bil zadovoljen s tistim, kar dela, kot tudi s svojimi življenjskimi odločitvami, saj potlej tudi v življenju lažje ustvarja, dela, se loteva študija in drugega. Notranje zadovoljstvo pripomore k sproščenosti in vedrosti človeka bodisi pri vsakdanjih zadevah, kot tudi pri zahtevnejših življenjskih odločitvah. Razvedriti žalostnega pa je poglavje, ki se prične s tem, da se razočarani sooči z dejstvi, potem pa mu predlagam, da začne sam prvi graditi odnos do drugega, tako v mislih kot tudi v dejanjih. Ko se srečam z razočaranim ali z razočarano, želim najprej prisluhniti, razumeti in priporočiti Bogu Očetu Stvarniku, ki je Bog Ljubezni. S tem želim tej osebi, da bi znal ali znala prisluhniti sebi, preseči sebe in začeti graditi pozitivni odnos do sebe in do drugega. Sredi februarja praznujemo Valentinovo, ki temelji na obdarovanju in izkazovanju ljubezni do drugega. Ste mnenja, da je to dobra spodbuda za kavalirje, drugim pa niti ne? Valentinovo je eden od dni v letu, ko se lahko na svoj način izkaže pozornost do drugega. Verjetno je malce tudi skomerciali-ziran praznik, ampak kolikor služi pristnemu izkazovanju pozornosti, je pa gotovo v redu. Vendar je ob Valentinovem možno spregovoriti še o večjih temah, ki so pomembne za rast mladega človeka, vsaj čistost je ena od takih tematik, kot tudi: preko pogovarjanja in spoznavanja drug drugega zgraditi pristne globlje medsebojne odnose. Kar pa nadalje za zaljubljence pomeni, da se pogovarjajo tudi o zakonu, o družini in o tem, da želijo in ustvarjajo pogoje za novo življenje. Seveda bi lahko več spregovorili tudi o sv. Valentinu - duhovniku in mučencu. Ali imate radi umetnost? Lepo umetnost ima vsakdo rad. Kar je lepo in dobro za slehernega od človekovih čutov, da pogleda, sliši, doživlja ali drugo, se mi zdi, da človeka obogati. Se radi tudi pogovarjate z ljudmi? Srečanje s človekom obogati in popestri medčloveške odnose. In gotovo je tudi moja želja pogovarjati se s čimveč ljudmi. Katera pa je vaša najljubša jed? Nimam niti najljubše jedi niti jedi, ki je ne bi maral. Glede tega sem zelo neizbirčen. Včasih si zaželim česa, kar že dolgo nisem jedel, sicer pa je ponavadi tako, da ob začetku praznikov komaj čakaš na grižljaj potice, ob koncu praznikov pa ti ni več v slast. Ali za sprostitev kdaj poslušate glasbo? Ja, rad prisluhnem glasbi za sprostitev ali tudi takrat, kadar posname zgoščenko kakšen od znancev, saj sem radoveden za ustvarjalnost drugih, sploh slovenskih glasbenikov. Včasih si zaželim tudi klasike, všeč pa so mi zelo različne zvrsti glasbe. Menda taoisti pravijo, da uspeh pride sam po sebi, spet drugi pa, da brez truda ni nič; kaj pravite? Zdi se mi, da velja eno in drugo. Bolj gre za harmonijo med veseljem, ki ga vnašaš v delo, in trudom, ki je potreben za uspeh. Človek se mora vendar veseliti tistega, kar dela, zraven pa spada tudi napor. Zato gre skoraj vedno za veselje do tistega, kar hočeš narediti, sprejeti pa moraš tudi napor, ki je za to potreben. Ali rajši gledate televizijo ali berete knjige? Oboje je prijetno; ogledati si dober film, kot tudi prebrati knjigo, ki je zanimiva. So knjige, ob katerih se lahko bolj 'ustaviš', bolj premisliš, saj se zdi televizija včasih bolj površinska. Ste si horoskop za novo leto že prebrali ali ne? Običajno horoskopov ne berem. Se pa čudim medijem, da jim namenjajo toliko pozornosti. Saj se mi horoskop zdi kot napovedovanje vremena za celo leto vnaprej. Petra Radovič Slike: Tomo Brezovar ! >«rf ;T]T K6EFTI Tio revolucije 8/b Trbovlje, Tel.. 03/56 31 630 SLOVENIJA Največja ponudba zimskih avto plaščev v Zasavju, vseh priznanih svetovnih proizvajalcev. Na zalogi tudi obnovljeni avtoplašči M + S VAŠE LETNE (ZIMSKEI PNEVMATIKE LAHKO I SHRANITE V NAŠEM SERVISU DO NASLEDNJE f "5% I LETNE (ZIMSKEI SEZONE stalni gotovinski popust OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKLIČITE! "PA SREČNO VOŽNJO" POLNJENJE S PLINOM SECUR PNEUS DARILO PRI NAKUPU 4 PNEVMATIKE - 1 xpranje ali izpiranje osebnega vozila pnevmatike DELOVNI ČAS: SOBOTA AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 SIVIUA ANA Oblecite svoje ideje! GSM: 041/ 395 301 ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 03/5626-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure. DEKOR, Obrtniška ulica 11, Trbovlje, tel.: 03/5621-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 03/5621-253 poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 03/5629-041 * Veliba izbira obvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna In sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! MARTIN VESEL SERVIS PRODAJA Češnjice 16b 1251 Moravče, Slovenija Tel. & fax: 01/72 31 032 AKCIJA 4x4 s klimo POPUST INTEGRAL Avtobusni promet in turizem. Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108.56 55 112. fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorjc(fi'.siol.ncl Internet: http://www.intcgraI-zagorje.si ZIMA 20« Še nekaj prostih mest v času šolskih počitnic. Slovenija: ROGLA. KRANJSKA GORA Avstrija: BAD KLEINK1RCHEIM, SEEBODEN, GERLITZEN, S1LL1AN Italija: FORNI Dl SOPRA, KRONPLATZ, VAL Dl FASSA Niste preveč navdušeni nad mrazom in snegom? RMile«: fioedtuc* lapU. TURČIJI. EGIPT, Bill, ŠRILANKi, MALDIVI, - VZHODNO SREDOZEMLJE ADRIA AIRWAYS in HR1TISH AIRWAYS sta za vas pripravila nižje letalske vozovnice: 39.000,00/mcbo: 60.000,00/Ovc osebi za naslednja mesta: LONDON, PARIZ, AMSTERDAM, BRUSHIJ, SKOPJE, 1NSTANBUL ali 77.000, Ijfi?"iij.J f; I. SVEČANA 2001 Plesni center Zasavja VABI v plesni tečaj za odrasle, ki bo v večnamenskem prostoru osnovne šole Trbovlje v soboto, dne 03.02.2001 ob 18.uri (začetni tečaj) in ob 20.uri (nadaljevalni tečaj). Otroke od 4.1eta naprej vabimo v plesni vrtec, osnovnošolce in mladino pa vabimo k vpisu v tečaje; družabnega plesa, salsa-latino, jazz baleta, hip-hopa in športnega plesa. Informacije vsak dan na 041/512-558. Planinsko društvo Zagorje VABI v nedeljo, 11.februarja, na 13.tradicionalni spominski planinski pohod "Po poteh I.štajerskega bataljona". Start bo od 6.30 do 10.ure pri rudarskem spomeniku v Toplicah pri Zagorju. Startnine ni! Galerija Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje in literat Janez Kranjc VABITA na svečano prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika "S.februar", ki bo v torek, 6.februarja ob 17.uri. Nastopili bodo: Franci Lakovič, Branko Lukšič, Jasmina Stanovanja, parcele PRODAM parcelo 700 m2 v okolici Trbovelj, primerno za postavitev manjšega vikenda, tel.: 041/929-269 KUPIM enostanovanjsko hišo, tel.: 041/320-150 NUJNO iščem sobo v Zagorju, na Izlakah ali Kisovcu, lahko tudi kot sostanovalka z žensko, tel.: 040/527-563 V NAJEM oddam poslovni CtC nepRemičnine vucn i. ivnun 7 • trsovih TElfAK: 040*1, 15-140 pitonnin, n«, finiiovniu. ml. pohovhiii rnonoitov. VIKMDOV IH PIESl prostor 130 m2 v Trbovlja s parkirnim prostorom: trgovski lokal, pisarne, predstavništvo, razstavni prostor, tiha obrt, tel.: 56-35-726 m Avtomobili, deli PRODAM yugo 45, letnik 1988, bele barve, lepo ohranjen, cena po dogovoru, tel.: 56-26-277 ali 041/203-417 Razno PRODAM priključek za kabelsko TV na območju operaterja KKS-a Elstik Hrastnik (Hrastnik - Rimske Toplice), tel.: 040/382-625 PRODAM subwoofer znamke magnat X-force, 25 cm, 400-800 W, kot nov, vreden ogleda, cena po dogovoru, tel.: 041/457-711 PRODAM maškaradne kostume za otroke, nekaj Levičar, Otroški pevski zbor Škrjančki. Na svečani prireditvi bo tudi otvoritev razstave mojstra fotografije in rezbarjenja Otona Naglasta iz Vipave. Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje VABI na prireditve v mesecu februarju: a.) oddelek za odrasle: - 5.2. - 16.2. Razstava: Portret dr.Franceta Prešerna - 22.2. ob 19.uri: Literarni večer z Jožo Ocepek - 19.2. - 2.3. Razstava: Pust med nami b.) oddelek za mladino (ob 17.uri): - 7.2. Mali škrat plenicetat - pravljična ura za otroke od 3 do 5 let 14.2. Predrzni tat - pravljična ura za otroke od 6 do 10 let 28.2. Ptičje strašilo - pravljična ura za otroke, stare od 6 do 10 let, 21.2. Pustne maske - zabavna kreativna delavnica za otroke od 5 do 10 let Vabljeni! Športno društvo Izlake Gorniška sekcija VABI na predavanje S KI EVEREST 2000. Vrhunski alpinist in smučar Davo Karničar bo v soboto, 3.2.2001 ob !9.uri v kinodvorani na Izlakah predstavil svoje zgodovinsko smučanje z najvišje gore sveta. Vabljeni! modelov za odrasle, po želji pošljem , cena od 1.500 SIT dalje, podrobnosti in naročila na tel.: 01/ 62-31-761 ali 050/626-226 PRODAM kartico sim - HALO 040, nova, s 3.000 SIT pogovori, zelo ugodno, tel.: 041/353-619 Živali PRODAM seno za govedo, možna dostava, tel.: 031/333-766 PRODAM mlade zajce (mešance), stare 2,5 meseca, za rejo ali zakol, tel.: 56-28-440 PRODAM 1 leto staro čistokrvno psičko belgijski ovčar brez papirjev, cena po dogovoru, tel.: 56-26-277 ali 041/203-417 PRODAM prijazno, nenapadalno, čistokrvno psičko pit bul brez papirjev, cena po dogovoru, tel.: 56-26-277 ali 041/ 203-417 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/ 715-735 -r. U Rokomet mladih LEP USPEH MLADIH DOLANOV Mladi dolski rokometaši so na navečjem slovenskem turnirju v mini rokometu v Celju, na katerem je nastopilo 60 ekip iz Slovenije in Hrvaške, dosegli nov lep uspeh. Kar dve ekipi sta osvojili prvo mesto, ena pa je bila druga. V konkurenci letnikov 90 sta zmagali obe ekipi Dolanov. Prva prepričljivo s štirimi zmagami, druga, za katero so igrali dečki letnika 91 in mlajših, pa s tremi zmagami in neodločenim izidom. Ekipa dečkov letnikov 89 je bila z zmago in tremi neodločenimi rezultati druga. V ekipah Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik so igrali otroci, ki obiskujejo rokometno šolo dolskega kluba na Dolu, v Hrastniku, v Sedražu in Rimskih Toplicah. Prva ekipa je v konkurenci letnikov 90 premagala Solkan 10:0, Kvarner z 12:9, Gorišnico z 16:7 in ekipo OŠ Ivan Grohar iz Škofje Loke z 11:6. Za ekipo so igrali: kapetan Domen Hribšek, Jan Venko, Peter Plazar, Tilen Draksler, Branko Hafner in Jan Pepelnjak z dolske šole, Mitja Lesjak in Janez Habe iz OŠ Sedraž ter Žiga Kovač in Jure Jazbec iz hrastniške OŠ. Ekipo je vodil trener Marko Planinc. Druga ekipa (leto mlajši od ostalih ekip) seje izkazalo s tremi zmagami in neodločenim rezultatom. Premagali so Grčo s 15:12, Mokerc z 12:9, Rovinj z 1 1:8 in igrali neodločeno z ekipo Preventa 14:14. Za ekipo, ki jo je vodil trener Matej Urlep, so nastopili: kapetan regor Lisec, David Jakopič, Gregor Klemen, Mirza Hopovac in Vasja Pigac z dolske šole, Matjaž Majes iz OŠ Hrastnik, Tomaž Ribič in Jernej Boltin iz OŠ Sedraž ter Marko Draksler in Samo Lahk iz OŠ Rimske Toplice. V konkurenci letnikov 89 pa so igralci Dola enkrat zmagali in kar trikrat igrali nedoločeno. Premagali so ekipo Naklega z 10:6, s Celjem so igrali 6:6, z Dubravo iz Zagreba 4:4 in Preventom 6:6. Drugo mesto so pod vodstvom trenerja Damjana Papa dosegli: kapetan Andrej Kreže, Denis Zver, Davorin Kaluža, Žiga Gošler in Nino Alauf iz hrastniške šole, Sašo Pcklar in Amal Ajdari z dolske šole ter Luka Senica iz OŠ Rimske Toplice. Fond Moljk Starejše deklice letnik 86 RK VIAS ŠENTJERNEJ -ŽRK ZAGORJE 5:22 (2:11) Tudi po srečanju 8.kroga državnega prvenstva mladih starejše deklice nadaljujejo zmagoviti niz, saj so še drugič premagale vrstnice RK Vias Šentjernej z rezultatom 22:5. Dvoma o zmagovalcu na srečanju ni bilo, saj so Zagorjanke z minute v minuto povečevale prednost in še osmo srečanje zanesljivo odločile v svojo korist. Zadetke so dosegle: Tjaša Klukej 5, Mateja Jelševar in Špela Peterlin po 4, Sanja Mišič 3, Živa Repovž in Lea Medvešek po 2 ter Eva Kovač in Ranisa Smajlovič po enega. iRK BREŽICE - ŽRK ZAGORJE 8:19 (4:11) Krog pred koncem rednega dela so si Zagorjanke v srečanju proti Brežičankam tudi teoretično zagotovile prvo mesto potem, ko so premagale ekipo ŽRK Brežice. Zadetke so dosegle: Ranisa Smajlovič 5, Eva Kovač 3, Jasna Medvešek, Sanja Mišič, Nataša Kavzar, Dinka Fazlič in Špela Peterlin po 2 in Lea Medvešek enega. Mlajše dekliceA-letnik 88 ŽRK BREŽICE - ŽRK ZAGORJE 7:18 (2:12) V srečanju 6. (zadnjega) kroga rednega dela so Zagorjanke v Brežicah brez težav premagale domačinke in se brez poraza uvrstile v polfinale, ki bo v mesecu aprilu. Zadetke so dosegle: Špela Peterlin 7, Maja Mervar 6, Lea Medvešek in Dinka Fazlič po 2 in Sanja Bola enega. l.B DRL za ženske RKVIAS ŠENTJERNEJ-ŽRK ZAGORJE 21:21 (10:10) Srečanje 8.kroga med obema ekipama se je po izenačenem boju končalo z delitvijo točk, čeprav so Zagorjanke izgubile drugo točko, potem ko so še dve minuti pred koncem vodile z dvema zadetkoma. Zadetke so dosegle: Jasna Medvešek 6, Ines Ramšak in Jasmina Madarič po 5, Urška Šikovec in Urška Čibej po 2 ter Anja Poglajen enega. Ivan Ramšak Smučanje PRIČETEK BARCAFFE S KI OPENA Dne 21.01.2001 se je pričelo največje rekreativno tekmovanje Barcaffe ski open. Prvega tekmovanja seje udeležilo več kot 200 tekmovalcev. Uvrstitve nekaterih tekmovalcev iz Zasavja: - moški nad 50 let: 6.mesto Srečko Forte (Trbovlje), - moški nad 30 let: 4.mesto Igor Špajzer (Trbovlje), - ženske nad 20 let: 3.mesto Beti Špajzer (Trbovlje), - ženske nad 30 let: 3.mesto Irena Murne (Zagorje), - ženske nad 50 let: I.mesto Hedvika Kotar (Trbovlje), absolutno 3.mesto. Naslednja tekma bo v Kranjski Gori. (pm) GIP BETON MTO ZAGORJE - LESNA INDUSTRIJA LITIJA V uvodnih krogih drugega dela prvenstva sta obe ekipi dosegli pričakovani zmagi. Ne gre le za zasavski derbi, ampak za derbi tudi po uvrstitvi na lestvici, saj Lesna industrija vodi na lestvici s 23-imi točkami, medtem ko imajo Zagorjani 20 točk in so na lestvici tik za petami Litijanom. Tekma bo tako gotovo postregla s pravo malonogometno poslastico, zato ste vsi ljubitelji malega nogometa vabljeni! Klub GIP Beton MTO Zagorje pa obenem še obvešča, daje v interesu popularizacije malega nogometa vstop na tekmi prost! MiMa. tm >«<>' ijsnst smas S ■ e m 1.SIMN ,. 1 vv'■ <6-A’. , . . -VV". Sobota, 3.februar 2001 ob 19.uri Športna dvorana Zagorje DERBI U.KROGA 1.SLOVENSKE LIGE MALEGA NOGOMETA Tin o 317 mr, n ti o I. SVEČANA 2(X)I PRI MALGAJU PREDSTAVILI RENAULT THALIO V tem trboveljskem podjetju so pred dnevi predstavili novi model renault thalia, ki so ga pri Renaultu ponudili na trg z namenom, da bi s svojo ponudbo pritegnili še širši krog kupcev. Renault tako s thalio ponuja štirivratno limuzino, ki je zasnovana, razvita in pripravljena za proizvodnjo na podlagi vozne osnove dvoprostorske karoserijske različice clia s petimi vrati. Ima največji prtljažnik v svojem razredu, močno zgradbo in zelo zanimivo ceno nakupa in vzdrževanja. Na voljo bosta dva bencinska motorja in dva paketa oprem (RN in RT) oziroma možne bodo tri kombinacij: 1,4 (75 KM) RN, 1.4 (75 KM) RT in 1.4 16V (95 KM) RT. S thalio renault ne zanemarja svoje težnje k napredku na področju varnosti. Tako je thalia serjsko opremljena z varnostno blazino za voznika in sovoznika. Za doplačilo bo na voljo tudi protiblokirni zavorni sistem ABS, številne opcije ter dva paketa opreme in sicer "Electigue" (centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem) ter paket "Style" (žarometi z dvojno optiko, meglenke). In še cena - thalio je moč kupiti že od 1.690.000 pa do 1.980.000 SIT. Vabljeni na testne vožnje! EM„ slikal PRAV 3 T> D T m HAJHO, HAJHO, TRIBUNE DELAJO! Kdor se od časa do časa zapelje do gradbišča ob nogometnem igrišču v Zagorju se lahko na svoje oči prepriča o poteku gradnje nogometnih tribun. Za vse tiste, ki tega, iz takšnih ali drugačnih razlogov, ne zmorete, smo se mi prepričali za vas in objavljamo slike tribun v gradnji, iz različnih zornih kotov. Besedilo in slike RM. 1. SVEČANA 2001 jr.rnn j.nn.n Zasavski frker - IZSILILA PREDNOST Trbovlje, 17.1. ob 14.50 uri je prišlo do prometne nesreče na savskem mostu, kjer je voznica M.T. izsilila prednosOvozmci N.Š., ki je vozila iz Hrastnika proti Zagorju. Nastala je materialna škodi m le materialna škoda ^ Trbovlje, 24.1. ob 21.45 uri se je zgodila prometna nesrečaina savskem mostu, kjer je P.J. izsilil prednost RA. ju. Nastalaje materialna škoda. POŠKODOVAN VOZNIK KOLESA Z MOTORJEM Litija, 18.1. je prišlo do prometne nesreče, ker je na Ulici Mire Pregljeve voznica izsilila prednost vozniku kolesa z motorjem, ki seje pri trčenju telesno poškodoval. Ravbajo kot srake OB PRENOSNI RAČUUNALNIK, DISKETE IN DENAR Dne 15.1. so bili policisti obveščeni o vlomu v hišo Pod ostrim vrhom v Trbovljah, kjer je neznani storilec na neznan način med 12. in 16.uro prišel v hišo. Oškodovanec pogreša prenosni računalnik, 30 do 40 disket in 1500 do 2000 nemških mark. BENCIN SO MU UKRADLI Dne 28.1. so bili policisti v obveščeni, da je bilo vlomljeno v avtomobil na Savinjski cesti. Storilec je lastnika olajšal za nekaj litrov bencina. GREL GA BO ELEKTRIČNI RADIATOR Dne 28.01. ob 10.05 uri je bilo vlomoljeno v gradbeni kontejner na gradbišču pri TET, last GD Hrastnik. Neznnec je s kamnom razbil steklo in iz notranjosti odnesel električni tradiator. Škode je za 70.000 SIT. NAŠLI VEČ DOKUMENTOV Dne 20.1. so policisti v Hotiču pri kontroli prometa pregledali vozilo, v katerem so našli več dokumentov, predmetov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, ki so bila storjena v Ljubljani. Aufbiks j 19.1. ob 07.53 uri so policisti intervenirali v Nord baru na Savinjski cesti v Trbovljah. Ugotovljeno je bilo, da so K.D., K.M. in M.G. pretepli M.B.-ja. Zoper navedene je bil podan predlog sodniku za prekrške. j 19.1. ob 13.28 uri so policisti posredovali v lokalu Barbara v Trbovljah. F.S. je razbil steklo na vratih in zoper njega sledi predlog SP-ju. 25.1. ob 12,30 uri so bili policisti obveščeni, da neznanec pretepa dekleta na Vodenski cesti v Trbovljah. Patrulja je ugotovila, daje K.S. pretepel K.B. in Š.M. Zoper “junaka" sledi predlog SP-ju. 26.1. so policisti intervenirali v lokalu izven Litije, kjer naj bi se trije pijani gostje stepli in razbili nekaj kozarcev in pepelnikov, vendar so ‘e pred prihodom policistov zapustili kraj dejanja. Sledi predlog SP-ju. £28.1. ob 08.1 I uri sta dva moška razgrajala na Sallauminesu. Patrulja je ugotovila, da gre za A.D. in V.Ž., ki sta vpila in razbijala steklenice. Bila sta opozorjena. Ob 08.45 so bili policisti ponovno obveščeni o kršenju javnega reda in miru ter da omenjena polivata parkirana vozila s pivom. Bila sta pridr‘ana do iztreznitve. £ 28.1. so policisti obravnavali poškodovanje osebnega avtomobila pred lokalom 3M v Litiji. Neznani storilec je parkirano vozilo poškodoval z neznanim ostrim predmetom. Prizori s slik, pa morda še malo hujši, se nudijo v naravi, Neposredno poleg ceste Litija-Zagorje, točno ob odcepu stare poti Na Konjšico, kakih 200 metrov od tunelov proti Renkam. Nekoč je bila tu rahla dolinica, ki seje spuščala proti potoku, pa jo je pred leti nekdo zasul z jalovino. Sedaj pa ljudje menda mislijo, da je tu odlagališče smeti. No, saj je, vendar divje. V litijski občini je takih kar nekaj. Menda jih nihče ne preganja. Pač taki ljudje? Bo kar držalo, saj tik ob cesti Litija Zagorje, malo višje od Renk, že dober mesec propada rdeči golf, pa kljub temu, da je vestni občan prijavil stanje na policijo, pa tudi mi smo v prejšnji številki z besedo in sliko opozorili nanj, se v litijski občini nihče ne zgane. Servilnost za litijsko občino je tako že pregovorna. Tako tokrat na pranger dajemo občino Litijo in njene službe z^ j ravnanje z okoljem. MM M i flirniT Še neobjavljeno iz literarne priloge LIST Aha Mujič ŽIVETI ZANJ Odšel je, ne da bi se poslovil, odšel je, pa ni rekel adijo, ni se ozrl nazaj. Odšel je sam, čisto sam. Vem, nikdar se ne vrne in rana bo ostala. Vem, še bo bolelo, počutim se krivo, omembe ne vredno, počutim se samo. Rekli so, da bo še bolje, rekli so, čeprav jim je bilo hudo, rekli so da bi pozabili. Zakaj je tako, vedeti ne morem, zakaj ravno on, zakaj sploh kdo, zakaj? Upam, ker upati ni greh, upam, ker si to želim, upam, ker želim premagati vse, upam... Nekoč, ko se srečava, ne bo vprašanj, nekoč ko nekdo spregovori - nekoč. Ne zamerim mu odhoda, ne zamerim, ne morem* Živim, da bi živela dan dlje, živim, da bi vedel on, da živim zanj. Franci Kadunc KO DUŠA ZBOLI Ko duša zboli ni zanjo zdravila. Ni sirupa, pilule ali mazila. Ko duša zboli pomaga beseda. Pomaga že dlan v dlan položena. Pomaga že rama, ki solze popije. Pomaga že iskra, ki v temo posije. Ko duša zboli je treba verjeti, čeprav le v bilko, ki jo težko je prijeti! Peter Motnikar NOČ Ob pogledu na luno nemiren opazujem svet. Čutim čarovnijo, sanjam o tem, da objamem te močno. I ■ .. . . • -vr--.. Vsepovsod ljudje, stojijo pred ogledalom z glavniki v svojih rokah. Pripravljajo se na usoden trenutek, ljubimec ljubimki, ženska moškemu. Sedim na stopnicah, vodi me želja, sanjam zasanjane sanje. Hočem verjeti, da ljubezen je zmagala. In se nočem izgubiti v noči. Bil je pravi čas, da odidem. Ker sanje ne ponesejo te nikamor... Boštjan Grošelj LIMUZINA Limuzina pred hišo sije, ko skrbni lastnik jo umije. Dobro jo še napolira, da mimoidoči se po njej ozira. Njen suženj prevzetno pri oknu stoji, od ponosa se mu slina cedi. Navdušen je nad svojo potezo, ki sosedom vzbuja jezo. Oj, nespametni sosedje, usluge si delate medvedje, ko nevoščljivost zganjate, nepotrebno se nervirate. Avto vrhunskega razreda bahaču razsodnost najeda. Sreče mu ne prinaša, le njegovo dušo spodnaša. h I. SVEČANA 2001 j: fijl ŽR EGIPT I. Odšla sem na šestnajstdnevno popotovanje po deželi, kije očitno zibelka kulture in je dala neizbrisen pečat svetu. Očarala meje veličastna pokrajina, tako intenzivna in kontrastna, z rodovitno oazo med Libijsko in Arabsko puščavo, ki se za svojo plodnost lahko zahvali Nilu. Zdi se, kot da sta v tej deželi sočasno dva svetova. Bdenje vsem viden in očiten, predvsem muslimansko in delno koptski svet. Doživljala sem ga kot nekakšen organizirani kaos v Kairu, Luksorju, Asuanu, Aleksandriji in drugih mestih ter kot večno nespremenljivost podeželja, kjer čas lebdi nad rodovitno pokrajino Nila, skalnimi planotami in puščavskim peskom. Neka spokojnost, ležernost se odraža v vedenju vedno vedrih, prijaznih, včasih vsiljivih a ne nesramnih Egipčanih. Morda pa zgolj sprejemajo življenje takšno, kot je. Brez pretirane naglice in obremenjevanja z nenehnim »več« in »bolje«. Ko sem opazovala neomajni tek sonca, sem zrla v nek dmg, človeku in njegovi minljivosti nedostopen svet. Zrcali se v templjih, grobnicah, obeliskih, kolosih, mumijah, sarkofagih, piramidah... Vsi ti veličastni spomeniki neke daljne civilizacije, ki že sedem tisoč let magično privlačijo ljudi, so sicer očitni a hkrati skrivnostni in nedostopni. Varuje jih nek neviden zid tišine in mistične veličine. Na pragu puščave življenje izziva smrt in stari Egipčani, posvečeni v skrivnosti bivanja, so vedeli, daje smrt le druga oblika življenja. Predvsem sem želela pokukati v ta skrivnostni svet, kjer bogovi varujejo Egipt in določajo tek sveta. Rdeče morje in mesto palač Hugarda je mesto pravljičnih hotelov, zgrajenih v stilu palač iz Tisoč in ene noči. Leži ob Rdečem morju in je raj za turiste, ki želijo predvsem počivati na čudovitih peščenih plažah, se potapljati, občudovati turkizno morje in koralne grebene z živobarvnimi ribami ter uživati v tradicionalnih arabskih večerih ob glasbi, plesih in hrani. V llugardi, ki ni povsem tipično arabsko mesto, saj so vse dejavnosti tu predvsem turistično usmerjene, sem prvič občutila utrip pretežno muslimanskega sveta. To je svet moških, ki zlasti v manjših mestih v glavnem opravljajo vsa javna dela, seveda zelo Pot z ovnoglavimi sfingami, ki je povezovala Karnak in Luksor tempelj. počasi. Da bi nas privadili na njihov življenjski ritem, so nas kaj kmalu opozorili, da minuta v arabskem svetu traja enkrat dlje. Čas je seveda relativen in komu bi sc v tej vroči puščavski deželi s tako suhim zrakom, da mrliči kar sami postanejo mumije, sploh kam mudilo. Iz Hugardc smo v konvoju z vojaškim spremstvom odšli proti Luksorju. Zaradi varnosti pred muslimanskimi fundamentalisti je vojaško spremstvo že nekaj let obvezno. Tu, v mestu palač na vzhodnem in bivališčem mrtvih na zahodnem bregu Nila, sc je šele začela prava odisejada, ki združuje znano z domišljijskim in magično z religioznim. Prav to so namreč pristne staroegipčanske značilnosti, ki jih je moč opaziti v vseh svetiščih. Tri kilometre dolga pot, ob kateri so bile ovnoglave sfinge, je vodila od južnih vrat svetišča Karnak do svetišča v Luksorju ter kraljevskih in plemenitaških bivališč. Svetišče Karnak z velikimi stebri, ki stoji na bregovih Nila, je ena največjih verskih, spoštovanja zbujajočih stavb na svetu. Staro ime kraja je Tebe, ki so obsegale današnji Karnak in Luksor, na nasprotni stani Nila pa grobove ter posmrtna faraonova svetišča v Dolini kraljev in kraljic. Na zahodnem bregu reke smo si ogledali tudi tempelj kraljica Hačepsut, ki je pripadala 18. dinastiji(od 1580do 1090pr. n. š.) oz. Novi državi ali Drugi tebanski državi. Vladala je 22 let in se obnašala ter oblačila kot moški. Egipčanska duhovnost je v Tebah dosegla vrhunec. Celo titanske podobe kraljev in reliefi o bitkah, ki sojih bojevali in v njih zmagali, niso tam zgolj zaradi nečimrnosti, ampak da bi pomagale mestu vzdrževati simboliko skrivnosti bivanja. V času Srednjega kraljestva (2040 do 1782 pr. n. š.), ko so bile Tebe prestolnica Egipta, seje sončni bog Ra, kije bil pred tem vrhovno državno božanstvo, združil s krajevnim bogom Amonom in postal Amon-Ra, kralj bogov. Nil je hkrati tudi mitološka redka, po kateri z barko pluje sončni bog Ra, ki se vsak večer spušča v spodnji svet. Sonce simbolizira središče sveta in izvor življenja. Mitologije sonca so povezane z njegovimi cikličnimi obnavljanji - nenehnimi rojevanji in umiranji. Sončni bog Ra mora v egipčanski mitologiji vsako noč v podzemlje ter se spopasti s silami zla in teme ter jih na dnu noči, kjer je najgloblji kaos mraka, premagati in se preroditi v novo svetlobo, v novo sonce. Ta mitski obrazec na simboličen način predstavlja naravo ustvarjalnega procesa, pa tudi faze duhovnega samorazsvctljevanja. Tudi vsak iskalec resnice mora namreč v temo, da bi v njej našel luč. Karnak je bil Amonovo državno svetišče, v katerem je živela božja podoba s svojo ženo Mut in otrokom Konšujem. Tu so hranili svete ladje, modele ladij, na katerih se vozijo njihove podobe. Velikansko svetišče je zdaj brez strehe, v preteklosti pa so utonile procesije z žgočega egiptovskega sonca skozi vedno gostejši somrak soban, v katere javnost ni imela dostopa, do črnine svetišča brez oken, v katerem je bil božji oltar, izklesan iz enega kosa kamna. V ta prostor sta lahko vstopila le faraon in prvi svečenik. Ob Ni lovih poplavah je bil vsako leto na vrsti praznik Opel, ko je Amon iz Karnaka obiskal Amona v svetišču v Luksorju. Štiri tedne trajajoči praznik je upodobljen na reljefih v Luksorju in na njih je Tutankamon prikazan, kako žrtvuje pred ladjami božje triade v Karnaku. V Luksorju se mi je zdelo, da mesto nikoli ne spi. Vrvež na ulicah je nenehen. Prerivajo sc oslički z vleko, nekakšni kombiji, ki jih uporabljajo zajavni prevoz, kolesarji, pešci z vrečami živeža na glavi in avtomobili, ki s stalnim hupanjem opozarjajo, da v tej deželi namesto prometnih predpisov upoštevajo zakon močnejšega. Mi smo se prevažali večinoma z avtobusom in zato skoraj vedno, tudi če je semafor kazal rdečo, izsilili prednost. V Lukosrju je bilo tudi mnogo kočijažev, ki so te skušali prepričali o nepozabni in cenovno zelo ugodni vožnji s kočijo po mestu. To je res lahko zelo avanturistično doživetje. zlasti, če ob kočijaževcm zavijanju v neko zakotno uličico zmanjka javne razsvetljave. Nato pa kočijaž, kateremu ne uide niti najmanjši gib tvojih rok, še posebej, ko želiš neopazno spraviti denar na manj očitno mesto, vneto zagotavlja, da Egipčanom denar ni mar. Na koncu pristaneš v neki odročni, čeprav dobro založeni trgovinici, kjer skorajda moraš nekaj kupiti, če želiš, da tc kočijaž odpelje na izhodiščno točko. Luksorski bazarje zelo priznan in celo bolj cenjen od kairskega. Egipčani so vešči trgovci, zdi se, kot da se že rodijo s tem darom in za ta poklic. Imajo izreden posluh za jezike in znajo zelo dobro opazovati in še bolje barantati. Slednje je na arabskih bazarjih seveda zapovedano. Spuščanje cen lahko traja v nedogled, njim se pač nikamor ne mudi in kupec, čeprav jc on tisti, ki ima v rokah denarje praviloma v podrejenem položaju. Za bolj uveljavljene arabske tržnice je namreč značilno, da kadar trgovci spustijo ceno na pol, zaslužijo vsaj 20 ali 30 odstotkov marže na proizvodno ceno. (nadaljevanje prihodnie) Mia Južina .uTltlš t Skupina Cocktail band zopet na festival Črtica Kar nekaj časa j c že minilo, odkar smo nazadnje pisali o Zagorski skupini Cocktail band. Prenovljena ali bolje rečeno izpopolnjena glasbena skupina, bo nastopila na mednarodnem Pop-Rock festivalu Črtica, ki se bo odvijal 17. februarja letos.Kot nekateri veste, šobili Cocktail band lansko leto zelo uspešni, saj so med 142. prijavljenimi skupinami zasedli 6. mesto in sicer s skladbama Beli galeb ter Vrni jo, morje. A letos jc drugače. Že za samo polfinale jc bilo prijavljenih okoli 150. glasbenih skupin in te so iz Slovenije, Italije, Nemčije ter Anglije.Prcnos tekmovanja bo tudi na mnogih radijskih postajah ter lokalnih in regionalnih televizijah, kjer bodo lahko poslušalci in gledalci telefonsko glasovali za naj pesem ter skupino. Želimo jim veliko uspeha. Drugače pa je letošnji cilj skupine Cocktail band poleg dobre uvrstitve na festivalu Črtica tudi ta, da ovekovečijo 10. obletnico delovanja ter, da izdajo novo cd- ploščo, ki jo trenutno snemajo v študiju Zlati zvoki. Skupino Cocktail band, ki bo 17. februarja nastopila na festivalu Črtica sestavljajo naslednji člani: Vlado Bučar, kije odgovoren za glavni vokal, Brkovič Ciprijan- ritem kitara, Grošelj Jože- Solo kitara - back vokal, Ludvik Groboljšek ml.- klaviature - back vokal, Atič Edis- bobni, ter Ludvik Groboljšek- bass kitara - back vokal. Vsem članom skupine želimo vso srečo na festivalu Črtica XXL, ter še mnogo glasbeno uspešnih let. Del, še danes prečudovitega, Kamel templja Baletke v plesu na glasbo Čajkovskega Baletke Glasbene šole Zagorje so s pedagoginjo in koreografinjo Vojko Kokošinek, pripravile že več baletnih predstav, s katerimi so se predstavile zagorski publiki, nastopale pa tudi izven domačega kraja kot tudi na vsakoletni zasavski plesni reviji. Da so baletne predstave še zanimivejše, včasih poskrbijo najmlajši s svojimi začetnimi baletnimi stopicanji, drugič spelje presenečenje v zahtevnosti prireditve, ko gre za sklop več kot polurnega nastopa baletk. V nastope vnašajo ne le poznavanje baletne tehnike, marveč tudi všečne detajle, ki baletno predstavo približajo všečnosti publike ali zgolj ljubiteljskim navdušencem plesa. Čeravno seje treba za nastope temeljito pripraviti, pa svoje vrste zmeraj znova razvedrijo, saj jim je medse uspelo pridobiti tudi enega baletnika. Ker pa želijo na letošnji skorajšnji zasavski plesni reviji malce popestriti splošno vzdušje, za nastop pripravljajo čudovito baletno predstavo P.I.Čajkovskega: Labodje jezero. Na božično-novoletnem koncertu zagorske glasbene šole si je bilo mogoče ogledati le odlomek, ki je zgovorno ponazarjal, ne le kostumografsko, temveč tudi plesno raznolikost in pestrost taiste baletne predstave. Ko so za scensko učinkovitost poskrbeli tudi svetlobni efekti tovrstne, trenutno najnovejše, opreme v KC DD Zagorje. Besedilo RR., slikal Tomo Brezovar SADJARSKO DRUŠTVO LITIJA V a It* y.o LITIJA OBČNI ZBOR SADJARSKEGA DRUŠTVA LITIJA Litijski sadjarji so se v petek, 26. januarja 2001 zbrali v Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji, na svojem rednem občnem zboru. Sprejeli so poročila o delu v preteklem letu in potrdili program dejavnosti za leto 2001. V letu 2001 bodo pripravili vrsto predavanj in praktičnih prikazov v sadovnjakih. Poleg tega nameravajo jeseni pripraviti tudi sadjarsko razstavo. Sadjarsko društvo Litija, ki je bilo ustanovljeno leta 1993, šteje že 215 članov. OBNOVILI BODO KOPALIŠČE Občina Trbovlj je lastnica me drugim tudi javnega kopališča s tremi bazeni, kopališko zgradbo, garderobami ipd. S kopališčem upravlja JP Komunala Trbovlje. V letošnjem letu nameravajo vložiti v razna obnovitvena dela in izboljšave precj sredstev. Z njimi bodo obnovili bazene, strojnico s filtrirnimi napravami, fitness center, garderobe, sanitarije, razne instalacije ipd. Dela naj bi dokončali do začetka letošnje kopalne sezone. Ta pa se običajno pričenja konec maja oziroma v začetku junija. IL KOTLOVNICA IN SANACIJA DVOJČKOV BORIŠEK Eden naj večjih naložbenih zalogajev v prihodnjih letih bo posodobitev mestne kotlovnice v Zagorju. Zaradi prevelike vsebnosti prašnih delcev na izpušnih delih sedanje kotlovnice je okoljevarstveni inšpektor pred časom izdal odločbo o nujni rekonstrukciji in odpravi prevelikega onesnaževanja zraka. V Zagorju so se najprej lotili izdelave projektov. Esotech Velenje je projektno dokumentacijo, ki bo osnova za pridobitev gradbenih dovoljenj, že oddale občinskim službam. Zanje so Zagorjani odšteli 7,8 milijona tolarjev. Ocenjena vrednost rekonstrukcije pa znaša okrog 300 milijonov tolarjev. Urediti bodo morali transport lesnih sekancwev, postavitev dveh novih kotlov (2x 2,5 MW moči). Poleg lesnih sekancev lahko kurijo v mestni toplarni še s plinom. Letno prodajo okrog 12.000 MW/h energije, odvzemna moč je 9 MW, iz kotlovnice (poleg tovarne Svea) pa ogrevajo 70 stanovanj v mestnem jedru. Upravljalec kotlovnice in mestnega vodovoda je KOP Zagorje. Letos se rekonstrukcije zaradi nedorečenih virov financiranja verjetno še ne bodo mogli lotiti. Skušali pa bodo pripraviti vse dokumente, da bodo lahko z rekonstrukcijo startali takoj, ko bo na voljo potreben denar. V Župančičevi ulici v Zagorju pa bodo nadaljevali s sanacijo plazu ob stanovanjskem objektu (dvojčka) Borišek. Prvič so se sanacije lotili leta 1994, ko so opravili prvo saniranje plazu. V začetku so iskali rešitve z jačanjem opornih zidov in sanacijo razpok. Leta 1998 pa so izvedli sanacijo po metodi yet ground (brizganje cementne zmesi z velikim tlakom v manjše luknje in ustvarjanje betonskih stebrov). Sedaj pa se bodo lotili še zadnje faze sanacije - izdelali bodo horizontalne vrtane drenaže, s katerimi bodo zaledno vodo, ki se nabira za yet ground zidom, odpeljali preko dveh krakov drenažnih cevi (skupna dolžina 75 metrov) v javno kanalizacijo. Vrednost investicije je 4,8 milijona tolarjev, dela pa financira Sektor trajnih sanacij Ministrstva za okolje in prostor. (Vir: Bilten) RONDO NA TRGU REVOLUCIJE BO Na trboveljski občini si že nekaj let belijo glave, kako rešiti prometne zagate na Trgu revolucije, do katerih prihaja nenehno na glavni esti skozi Trbovlje pred banko in poslovno zgradbo Rudisa. Že pred dvemi leti so pripravili idejni načrt možne rešitve tega problema z zgraditvijo rondoja tj. cestnega krožišča na tej lokaciji. Idejni načrt so predložili skupno z drugimi možnimi variantami v presojo in oceno pristojnim organom tudi v republiki. Ti menijo, daje načrt z rondojem ustrezen oziroma najprimernejši. Zato bodo v tem letu pripravili vse potrebno dokumentacijo, izvedli določena pripravljalna dela, leta 2002 pa bi dejansko pričeli z deli. V tem okviru bodo prekrili del struge Trboveljščice, položili kolektor za odpadne vode ter obnovili ostalo kanalizacijo, razširili obstoječe cestišče, zgradili podhod za pešce in še kaj. Porušiti oziroma odstraniti bo treba tudi nekaj objektov. Podoba starega, nekdanjega spodnjega centra Vode se bo povsem spremenila in od starega naselja ne bo več sledu. tL IZŠEL JE PIRŠ 2001 Slovenska knjiga je danes v novih poslovnih prostorih predstavila že deveto izdajo Pirša. Poslovni informator Republike Slovenije, ki je namenjen poslovnežem in drugim uporabnikom, je tudi letos izšel v treh različicah, v knjigi, na cederomu in internetu. Glede na to, da je že cederom PIRŠ 2000 prejel posebno priznanje za kakovost in odličnost Evropskega združenja izdajateljev imenikov in podatkovnih baz - EADP, so zopet pripravili kar nekaj novosti: statistika zadetko^ s pomočjo katere lahko izbrana podjetja pregledamo glede na število zaposlenih, znesek kapitala, dejavnost, pravni status ali upravno enoto; obrazec za spremembo podatkov; število natančnih zemljevidov slovenskih mest so povečali na 29, 12 je povsem novih. Obe elektronski različici vsebujeta poleg preverjenih podatkov tudi tiste iz različnih javnih baz. PIRŠ omogoča, da se odločimo le za uporabo popisnih podatkov ali pa razširjeno zbirko 108.465 poslovnih subjektov. PIRŠ na internetu je še vedno brezplačen, CD-rom pa je izšel v rekordni nakladi 57.000 izvodov. OBNOVA VODOVODNIH CEVI Javno podjetje Komunala Trbovlje bo tudi letos nadaljevalo z obnovo cevovodov pitne vode tudi na območju mesta Trbovlje. Letos imajo v načrtu obnovo oziroma zamenjavo vodovodnih cevi na območju od Trga revolucije do Komunale na Savinjski cesti. Na tem območju so namreč največje izgube pitne vode, saj so vodovodne cevi že zelo stare in na mnogih krajih puščajo. Gre torej za obnovo glavnih vodovodnih cevi iz katerih se oskrbuje večina trboveljskih gospodinjstev, podjetij in uradov ter šol. V načrtu pa imajo še obnovo nekaterih rezervoarjev pitne vode predvsem v pogledu medsebojne povezanosti. IL SALAMIJADA SALAMIJADA SALAMIJADA SALAMIJADA 2.ZASAVČEVA SALAMIJADA BO 1.APRILA LETOS! objavljamo prijavifico za Ž.Zasavčevo salamijado, ki bo l.aprila^OOlv^Kraj vam bomo še sporočili, tokrat pa »javljamo prijavnico, s katero se lahko prijavite na ilamijado. Vsak udeleženec bo na njej lahko sodeloval vsaj z\cnim izdelkom. Lahka^c večimi. Tisti, ki se bododobro uvrstili, bodo odšli naprej^na rtoijskt) tekmovanje/ToRum torej veljlrituprijavnicosčunpr^izpolnite ter jo pošljite na naš naslov: ZasavP3»^^^^t^5(Ljulija 2c,. 1410 Zagorje ob Savi. I Prijavljam se na 2. Zasavčevo salamijado line in priimek: I Naslov: I I I Telefon: l "bnflnnTLOč; t; Ujeli se boste s prijatelji, malce slabše pa se boste razumeli — s partner- 22.3.-20.4. jem, ki bo nedostopen ali pa se bo zatekel v najrazličnejše odvisnosti. Bodite potrpežljivi! Z denarnimi zadevami ne boste imeli večjih težav. Št.: 14. Svoj voz boste potegnili iz ne-harmoničnih odnosov. Življenje bo pokazalo svojo svetlješo stran, vi pa smisel za humor. Pri delu boste tako uživali, da vam enkrat mora uspeti povečati svoj dohodek. Št: 27. 21.4.-21.5. Ko se boste dodobra prebudili od novoletnih zabav, boste ugotovili, da kar zaudarjate od lenobe. Za tiste, ki ste se pripravljeni spremeniti, so vrata do uspeha odprta na stežaj. Št.: 21. Prepričani 22.5.-21.6. <$* % ri 22.6.-23.7. ste, da imate pravico do >. počitka. Kljub temu vam bo na področju kariere šlo vse kot po maslu. Prijatelji ne bodo prav nič zamerili, če se boste umaknili in posvetili partnerju. Št.: 5. Pogosteje boste v družbi, zato bodite zmerni pri pitju alkoholnih pijač. Deževati bodo začela 24.7.-23.8. prva priznanja za dobro opravljeno delo. Bodite razumevajoči s partnerjem in pazite, da se zaradi nesporazumov ne boste zatekali k zapravljanju. Št.: 9. V'-h Na misel vam £’>/'»* bodo prišle ne- navadne poti do denarja. Lahko pa se zgodi tudi, da boste z lahkoto 24.8.-23.9. zamenjali službo za tako za boljšo plačo. Zadovoljni boste z družinskim in ljubezenskim življenjem. Št.: 15. "Kdor se svojega detinsti/a jasno ne spominja, je slab Vzgojite tj." (Ebner-Echenbach) Od 14. do 28. januarja je prijokalo na svet šestindvajset novorojenčkov: trinajst deklic in enako dečkov - zares lep in obetaven začetek letošnjega leta, da o lanskem mesecu ljubezni sploh ne govorimo... 14.1.2001 Karmen Grivec. Kcršičeva 23a, Trbovlje - sin Luka; Jož.a Brinovec, Kidričeva 4a, Zagorje - hči Špela; Katarina Medvešek, Valvazorjev trg II, Litija - sin Jaro; 15.1.2001 Frančiška Peček. C. 15.aprila 21, Zagorje - hči Diana Rebolj; Nad ja Gorjup, Šuštarjeva kolonija 26a, Trbovlje - sin Janez Gorjup; 16.1.2001 Alenka Pečnik Kranjec, Prežihova ul. 12, Brežice - hči Kalina; 17.1.2001 Sabina Posavec, Sallaumines 10, Trbovlje - sin Matic Ivanovič; Irena Abdič, Gimnazijska 25, Trbovlje - hči Nastja; Amira Korlat, Poštni vrt 15, Logatec - sin Sanel; Mojca Jovančič, C. Borisa Kidriča 4a, Zagorje - hči Ljina Žekar; Vida Grabner, Leskovca 5, Laško - sin Lovro in hči Lea; 18.1.2001 Marija Nikler, Šcmnik I I b, Kisovec - hči Janja; Cvetka Renko. Župa 22, Dobovec, Trbovlje - sin Luka; Karmen Ferme (Pikel), Čemšcnik 5, Zagorje - sin Žan; 19.1.2001 Zehra Džamastagič, Okrogarjeva kolonija 15, Zagorje - sin Alen; Maja Pevec, Ostcnk 34, Trbovlje - hči Sara Gros; 21.1.2001 Marija Horvat, Čemšenik 34, Zagorje - hči Neli Peter; 24.1.2001 Maja Gcrečnik, Rudarska c.5, Kisovec - sin Žiga Drnovšek; 25.1.2001 Marta Založnik, Brezen 13, Vitanje - sin Alen Škoberne; Jasmina Anžlovar. Marno 3, Dol pri Hrastniku - sin Nikolas Erik Abram; 26.1.2001 Branka Hvala (Godec), Gimnazijska c. 22, Trbovlje - sin Miha; 27.1.2001 Mateja Koprivec, Šentjanž 3la, Sevnica - hči Gaja; 28.1.2001 Erika Kos, Mlinšc 29, Izlake - hči Alja; Nataša Borštnar, Dolgo brdo pri Mlinšah 9, Izlake - hči Špela; Andreja Kovač. Prapreče 43, Zagorje - hči Zala. ISKRENO ČESTITAMO! Opravičilo! V prejšnji številki Zasavca smo pomoloma pri Saneli Dorič zapisali, da živi v Hrastniku. Njen pravilni naslov je Ulica talcev 24, Zagorje. Prizadetim se opravičujemo. egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje y darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10-12 ri Poskusite se zbrali in izpeljati visokoleteči projekt do konca. Tudi če boste prestali nekoliko niže, bo to še 24.9.-23.10. vedno uspeh. Imeli boste srečo! Dobro bi bilo le, če bi pomislili tudi na izobraževanje, če že imate čas na voljo. Št.: I. Sezona ženitnih ponudb se bo odprla. Samski boste začeli intenzivno spoznavati primerne partnerje, drugi pa boste resno razmišljali o poroki. Nekateri pa boste res morali začeti znova. Št.: 24. Počasi boste končno prišli do denar-ja ali lastnine, ki vam pripada. Domači vas bodo prijetno in neprijetno presenečali. Ohranite mirno kri! Uživajte v prerojenih pamterskih odnosih. Čas je, da se naučite mimo in strpno pogovarjati z domačimi. Št.: 15. Skušajte pozabiti na skrbi in mirno uživajte v ljubezni.Tudi I družabno življe- ir^-Wl nje ne- sluten razmah. Pazite le, da ne boste zaradi tega popustili v službi. Delo namreč mnogim od vas pomeni užitek in najvišjio vrednoto. Št.: 23. Posvetite se 23.11.-22.12. 23.12.-20.1. i 1 21.1.-19.2. karieri in naredite vtis na nadrejene. Ugledali boste enega od izhodov iz slepe ulice, v kateri ste tičali v depresivnem razpoloženju. Začeli boste dobivati zapoznela izplačila. Št.: 20. Z lahkoto boste prišli do denarja. Kljub vsemu pa skušajte večji del svojega časa posvetiti partnerju, samske Ribe pa zapeljevanju. Kar pogumno, upseh ne more izostati, pa še samozavest boste tako okrepili. Št.: 3. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA W fnm ■ OBMOČJE V SNOVI. KJER JE TLAK VEČJI 00 POVPREČNEGA TLAKA OSTER, VIŠJI GLAS PRI UDARCU. TRKU BASOVSKI PART, OZNAČEN S ŠTEVILKAMI AKORDOV 16. IN 4. ČRKA ABECEDE LISASTA, MARO- GASTA KRAVA DROBNA, NAVADNO ČLENASTA ŽIVAL AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA CLAIRE BLAŽE- NOST ANATOLU KARPOV Vicoteka Kilo kruha Bolnika v umobolnici se zabavata na svoj način. "Dajva se igrati peka! Jaz bom prodajalec, ti pa kupec.' "Dobro, začniva. Dober dan, imate kruh?" VEČERNA IZDAJA ČASOPISA EMIL NOLDE DOLGA DLAKA IZ KONJSKE GRIVE ZAČETEK PREBAV- NEGA TRAKTA SLOVENSKA PESNICA MAURER SHAKE- SPEAROVA TRAGEDIJA VILKO UKMAR KEMIJSKI ZNAK ZA LANTAN ŽIVLJENJSKO POMEMBNA TEKOČINA KORUZNI ANTlSb IME REKE ANIENE "Imamo, koliko ga želite?" "En liter." OKRASNA RASTLINA Z RDEČIMI DOLGO TRAJAJOČIMI CVETI. REPATI ŠČIR MUSLIMANSKI POZDRAV "Ne bodi neumen! Kruh se ne kupuje na litre. Daj, bom jaz SLOVENSKI SLIKAR (FRANCE) ANDRE AGASSI ČUTILO ZA VID kupec." "Izvolite, gospod, kaj bi radi?" "Kilo kruha." ALFRED NOBEL ILOVICA GLINA PREBIVALCI BAHAMOV PRODUKT ŽGANJA APNENCA GRADBENI MATERIAL SKUPEK CELIČNIH VLAKEN. KI PREVAJAJO DRAŽLJAJE "Vam ga zavijem v steklenico?" 3REBIVALEC FRANCOSKI IGRALEC DELON Okusi "Sin moj, tvoje spričevalo mi ni AVTOR: BORUT LEVEC DRŽA NOG V VODORAVNEM POLOŽAJU SVETISCE V MEKI, . PRIKLJUČEK PRI VODOVODU NEUMEN MOŠKI INDUSTRIJSKO MESTO VVVALESU niti najmanj všeč." "Tudi meni ni, mami. Ampak NEKDANJI AMERIŠKI ALPSKI SMUČAR NATAŠA RALIJAN SLOVENSKI IGRALEC (LOJZE) glavno je, da imava enak okus." PESNIŠKI POLNI STIK RUSKI FIZIK (ANDRF.I1 NADLEŽEN ČLOVEK LQvJy%}r\Q f O M lOll v# Q Milanu je bila svetlolasa potnica NEKDANJI AMERIŠKI ATLET MOSES - UBITI ITALIJANSKI POLITIK (ALDO) KRAŠKO VIŠAVJE V JUGOZAHODNI HRVAŠKI ČEŠKI PRIPO- VEDNIK FILIP sta preplesala ves večer, se je ojunačil in jo vprašal: REKA MED SRBIJO IN BiH. PRITOK SAVE CHARLES NOOIFR NASPROTJE DOBREGA "Ali vas lahko povabim v svojo kabino?" RJAVKASTA PREVLEKA NA ŽELEZU RUSKI PISATEU (IUA) SLOVENSKI JADRALNI PADALEC KRALJ KRISTALAST RAZLIČEK KREMENA RISTO SAVIN "Ne. Veste, to mi je zdravnik prepovedal." NEKDANJI iESKI UMETNOSTNI DRSALEC NEPELA NITAST IZRASTEK NA KOZI SESALCEV Ali ste DOini: "Ne, njegova žena sem." Seksi "Kaj nosi bolničarka okoli ušes. SLOVENSKI UMETNOSTNI ZGODOVINAR (VIKTOR! ŽENSKA Z IZUMETNIČENIM VEDENJEM ETIOPSKI GOSPOD SLOVARČEK: AMARAt svetišče v Meki RHON 'IT: okrasna rastlina S" DDA: mesto v VValesu 1 "ESKA: slovenski umetnost RIDIMIT ni zgodot različek /inar kremena da bi bila videti seksi?" "Svoje noge." »Ruska davčna služba vam žc|i uspešno novo šolsko leto, vašim staršem pa veliko finančnega uspeha. Prepričani smo, da boste postali veliki profesionalci, strokovnjaki in vestni davkoplačevalci. Vsak dijak in študent se mora zavezati, da mu bo vzeta pravica do brezplačnega šolanja, pravica do prihodnosti, če bodo njegovi starši skušali utajiti davke. Čestitamo vam ob vnovičnem odprtju šolskih vrat.« Tako se je glasila izjava, ki jo je ruska davčna policija pripravila za prvi šolski dan in z njo pozdravila šolarje. V ruskem finančnem kaosu je z zakonom prepovedano imeti tuje valute. ***** Ameriški raziskovalci so potrdili, da je shizofrenija genetsko pogojena duševna bolezen. Ugotovili so, da se na kromosomu 13 nahaja poseben gen, ki vpliva na razvoj bolezni. Vendar ga za zdaj še ne znajo identificirati. »Najti dedno enoto za shizofrenijo pomeni najti povsem določeno hišo v velikem mestu,« je povedala raziskovalka in poudarila, da so »mesto« že našli, kar je prva zelo pomembna stopnička. tematske sukovne križanke nvriS IvfaT NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 15.2.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.2/ 2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! TRBOVLJE Ob četrtkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Rcdaktorjcve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema. servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Rcdaktorjcve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nairrarle. ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2000 (nagrade prispeva MN5 parfumerija in drogerija): 1. : Glasbena čestitka: Iztok Živko, Znojile Klb, Čcmšenik 2. : Glasbena čestitka: Manca Itovhan, Cest OF 5, Trbovlje 3. : Glasbena čestitka:Janja Kmetič, Počakovo 8a, Radeče Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 5.2. do 9.2.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. OlTnetfeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu <81.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Rcdaktorjcve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.(X)) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Rcdaktorjcve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Rcdaktorjcve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 ]pirwi^innr a m ® Kino Zagorje 1.2. - 4.2. GRINCII (komedija), čet. ob 19.(8). pet., sob. in ned. ob 17.(8); 2.2. - 4.2. ZAJTRK PRVAKOV (drama), pet., sob. in ned. ob 19.(8); 5.2. - 6.2. NI KINO PREDSTAV; 7.2. ZASTRTI KRIK MADAME HLAVATSKV -umetniška akcija ob lOO-letnici rojstva Slavka Gruma, ob 19.00; 8.2. - 12.2. 6.DAN (ZF akcija), čet., pet. in pon. ob 19.(8), sob. in ned. ob 17.(8) in 19.(8); 13.2. - 14.2. NJENI TASTARI (komedija), tor. ob 18.(8), sre. ob 19.00; 13.2. HIMALAJA (francoska pustolovska drama), ob 21.00; 15.2. Dobrodelna gledališka predstava KD Svoboda ETI Izlake; Tone Partljič; NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI, ob 19.30; 16.2. - 18.2. KRIK 3.DEL (srhljivka), pet., sob. in ned. ob 19.00; 17.2. - 20.2. PEKEL (akcija), sob., ned. ob 17.00, pon. in tor. ob 19.00; 21.2. - 25.2. HIPNOZA (triler), src. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 22.2. - 27.2. BRODOLOM (pustolovska drama), čet., sob., ned., pon. in tor. ob 19.00; Kino Izlake 4.2. GRINCH (komedija) ob 19.15; 11.2. RO A D TRIP (komedija) ob 19.15; 18.2. PEKEL (akcija) ob 19.15; 25.2. HIPNOZA (triler) ob 19.15; Kino Trbovlje 1.2. - 6.2. KRIK 3 (grozljivka), čet. ob 18.00 in 20.00, sob. ob 20.00, pon. in tor. ob 18.00; 2.2. - 5.2. NJENI TASTARI (komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in pon. ob 20.(8), ned. ob 20.15; 2.2. - 8.2. VERTIKALA SMRTI (pustolovski), pet. ob 21.00, ned. in čet. ob 18.00, tor. ob 20.00, sre. ob 18.00 in 20.15; 9.2. - 15.2. PLJUNI IN JO STISNI (komedija), pet., pon., čet. ob 20.00; sob. in ned. ob 18.00 in 20.00, tor. ob 18.00; 13.2. - 19.2. HIMALAJA (pustolovski), tor., sre., pet., pon. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00; 20.2. - 26.2. BRODOLOM (pustolovski), tor., čet., sob., pon. ob 20.00, sre. ob 17.00 in 20.00. ned. ob 18.00; 23.2. - 28.2. MORILEC MEHKEGA SRCA (komedija), pet., sob., ned., tor. ob 18.00, sre. ob 20.00; 27.2. - 28.2. DAJMO, PUNCE (komedija), tor. ob 20.00, sre. ob 18.00; Kino Hrastnik 1.2. - 4.2. BREZ POVRATKA (triler), čet., sob. in ned. ob 19.00; 2.2. - 4.2. TIGER IN NEDVEDEK PU (risani), pet. ob 17.00 in 19.(8), sob. in ned. ob 17.00; 5.2. - 6.2. NI KINO PREDSTAVE; 8.2. -11.2. DINOZAVER (animirani film), čet., pet., sob. in ned. ob 17.00; 8.2. - 9.2. JEBIGA (slo komedija), čet., pet. ob 19.00; 10.2. - 11.2. VROČA LINIJA (kriminalka), sob. in ned. ob 19.00; 12.2. - 13.2. NI KINO PREDSTAVE; 14.2. - 18.2. PLJUNI IN JO STISNI (komični kriminalni triler), sre., čet., sob. in ned. ob 19.00; 16.2. - 18.2. TRČENI PROFESOR 2 (komedija), pet. ob 17.00 in 19.(8), sob. in ned. ob 17.00; 19.2. - 20.2. NI KINO PREDSTAVE; 21.2. - 25.2. CHARLIEJEV1 ANGELČKI (akcija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 23.2. - 25.2. DEVETA VRATA (triler), pet. ob 17.(8) in 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 26.2. - 28.2. TARZAN (risani) pon. in tor. ob 10.00; 27.2. MIŠEK STUART LITTLE (komedija), ob 10.00; 28.2. KRIK 3 (grozljivka) ob 19.00; Kino Dol pri Hrastniku 2.2. BREZ POVRATKA (triler), ob 18.00; 9.2. VROČA LINIJA (kriminalka), ob 18.00; 16.2. PLJUNI IN JO STISNI (komični kriminalni triler) ob 19.00; 23.3. CHARLIEJEVI ANGELČKI (akcija) ob 19.00; 28.2. MIŠEK STUART LITTLE (pustolovska komedija) Emil: pcrkmandcljc@trbovljc.si ZASAvC-eVc „NORE KRVAVE,, ... Če krave malo pred iztekom letošnjega leta ne bi znorele Evrope v tolikšni meri, da se danes že zaskrbljeno sprašujemo, da ta katastrofa v doglednem času, (zaradi njene inkubacijske dobe, kije danes bolj ali manj še neznanka), ne pomeni tudi resne grožnje v prehrambeni verigi „Velikega,, Homo Sapiensa. Potem imajo nedavno izrečene besede g. Mirka dr. Junga, strokovnjaka, ki se že od leta '94.(!H) bavi z kravjo norostjo, še kakšno težo. Javnosti malo znanje pred časom nenadoma vzbudil pozornost z izjavo: „Učinek mesa, uvoženega po dampingških cenah iz Velike Britanije ali dostavljenega v Podalpe kot humanitarna pomoč, je pod velikim vprašanjem. To pa zaradi tega, ker nihče zagotovo ne ve ... ali je bilo to meso okuženo ... „ Tako j e to, ja. Mi svoje, zdravo, meso izvažamo pod ceno v Evropo in uvažamo (?) dražje in povrhu vsega še okuženo govedino iz Evrope, ki pingpongira z njim od Vzhoda na Zahod iz Severa na Jug in ga ponuja le ta noče. Po slovenskih mesnicah pa je medtem že mogoče zaslediti pisne informacije, ki nam garantirajo na častno besedo, daje goveje meso slovenskega izvora, medtem, ko, istočasno pred istimi mesnicami stojijo tovornjaki iz severnih evropskih držav, ki k nam dovažajo in od nas odvažajo meso. Tudi svinjino ... in le brez skrbi, pohana bedrca, kalamari in podobna bio hrana tudi še pridejo na vrsto ... P.S.: Nadaljevanje te zgodbe j e odvisno od količine kostne moke, ki smo jo Slovenci pojedli.. .tudi avtor Trifail Tribuna ... £ASAV£_eva ^praVDA V PRAHU,,... Elegantna pisna korespondenca med našim in laškim pressidentom v zvezi z sprejemanjem zaščitnega zakona o Slovencih v Italiji, mi sili solze na oči. Zato j e pričakovati takoj, ko upadejo vodostaji Mure, Drave, Save, Kolpe in Soče, poplavo tekstov o italijanski iredenti, fašistih, D'Annunziju in ricinusovem olju. Kot prvo: Beda nepripravljenosti, namreč, da smo pravični, nekje mora najti svoje opravičilo. V taki situaciji pa je najlažje poseči za krivicami, ki so storjene v imenu tistih, ki smo jih mi sami obrezpravili. Mislim, da se razume, da smo jih obrezpravili pravično, tako, kot to znamo samo mi ...In kot drugo: Ni več daleč čas, ko se bo v slovenskem parlamentu razpravljalo o slovenskem zaščitnem zakonu, ki bo Slovence ščitil v Sloveniji... ZASAVC-eve »ZVERINICE IZ TEREZIJE,,... Po zasavskih gostilnah zadnje čase kroži skupina organiziranih pokvarjencev, ki gostincem, ki sodelujejo v ZASAVC-evi nagradni igri „Naj gostilna Zasavja,, za 6000 SIT kar v paketu ponujajo po 200 fotokopiranih glasovalnih kuponov, ki pa tako nimajo nobene veljave pri štetju in zaključnem žrebanju, ker štejejo samo originalne glasovnice!! ZASAVC-ev „ VOZI ME VSAK,, ... Ali je zgolj slučaj, da vedno, kadar prideta Janša in Drnovšek v političen konflikt,( če so očitki o političnih čistkah -obeh vlad- brez strokovne podlage, sploh lahko političen konflikt) takrat Kmetičevi ajznponarji zagotovo štrajkajo... Nekaj najlepšega, kar j e Janši uspelo podtkakniti Bajukovi, pardon, svoji vladi, je bilo sprejetje predloga o profcsonalizaciji slovenske vojske in s tem povezanega skrajšanja vojnega roka na šest mesecev. Samo, da ne bo to skrajšanje vonjega roka, kot tisto njihovo zmanjševanje poslanskih plač ... Jože Ovnik J j.Ir.Gf PRIHAJAJO NOVI- NA ZAGORSKO BORZO Bolj kot Tuše, Mc'donaIte in nove Pošte, bi v Zagorju potrebovali nove fabrike, boljše direktorje in manj požrešne lastnike. Kajti potem se ne bi dogajalo množično odpuščanje delavcev. KDO JIH JE VEČ ZAMENJAL Predvsem s tem vprašanjem se v zadnjem času ukvarjajo naši izbranci ljudstva. Namreč, katera garnitura je zamenjala ali na novo zaposlila več državnih uradnikov. Žal pa zelo malo razmišljajo, kdo in kako bodo dali državljanom več v žepe oziroma jim manj vzeli (kar delajo z novimi davki). VČASIH OBČUTJI. DA NAŠI IZBRANCI LJUDSTVA POJEDO VELIkE kOLIČINE GOVEDINE. kO PA SO TAkO NOOORI. ŠE SREČA. DA PREOSTALI DEL LJUDSTVA NI/fiA DOVOLJ DENARJA. DA BI DAL GOVEDINO VEČkRAT NA JEDILNIK kAJ PA BI BILO. ČE BI BILI VSI NORI. ČISTO PRAVA DEZINFORMACIJA Iz ne najbolj zaupnih virov smo izvedeli, da seje predsednik vlade dr.Janez Drnovšek zaradi vsesplošnega varčevanja odločil, da bo velikega Arturja zamenjal za manjšega psa. »Če bodo že sodržavljani vse manj jedli, si tudi sam ne morem privoščiti tako velikega in nenasitnega psa,« jc baje ob neki priložnosti dejal. (Slika arhiv Zasavca) SATIRA »Postali ste tujcem hlapci!« čivkali so že najmlajši vrabci. Pa sojih polovili in jim kljune polomili. P.S.: Zdaj jim res nihče ne trka na vest, a mogoče nekoč bo spet pela pest. Igor Golte Pakel premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust. • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristile zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S pakelom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. / Posojilna kartica Celje - skladišče D-Per 6/2001 5000009957,2 Trg revolucije 25 c, Trbovlje