št. 30 (2188) Leto XLII Novo mesto,	četrtek,
25. julija 1991
Cena: 28 din
'3 februarja 1975 je bil list odlikovan i redom
Jasluge za narod s srebrnimi žarki
DOLENJI
W
[U
rij
12j
YU ISSN 0416-2242
i	ju
rf
EEiu^vnm h [£]<*,
Efj^ILUMUfrinl
EJEMESi
EEEMES3
GS22EIIES3
5
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST


-TTr-f' 1
1 .'V-~	” ci < i' . ~
PREL UKNJA NE STREHE NA MIRNI — Pod udarci toče je vzdržala le redkoka-tera streha. Pokala je opečna in cementna kritina, v celoti pa so se bile preluknjane in zdrobljene salonitke. Igorja Silvestra, ki stanuje v domu TVD Partizan na Mimi, smo v ponedeljek videli na strehi obupanega, brez opeke in pomagačev. (Foto: J. Pavlin)
Mirna v »bombnem« napadu toče
Toča, debela kot jabolko, v desetih minutah razbila 255 streh, krivila se je pločevina na avtomobilih, pokala so stekla, uničen je ves letošnji pridelek — V Dani iztekel sok, v Kolinski zmočene blagovne rezerve
MIRNA — »Že popoldan je bilo soparno in tiščalo je, da smo komaj dihali. Sem ter tja je padla kakšna debela kaplja dežja. Malo pred sedmo uro zvečer pa so temni oblaki prekrili nebo nad mirnskim gradom. Ljudje smo čutili, da se ne bo končalo kar tako. Iznenada je usekalo, kot bi se sam vrag zarotil. Kdor ni takoj stekel pod streho, jo je skupil. Sqj smo že imeli točo, nalive in poplave, toda kqj takšnega ne pomnijo niti nqjstarejši,« še vsa pod vtisom nedeljske ujme pripoveduje Jožefa Jerman s Trstenika, vasi, ki se na enem koncu skorajda drži Mirne. Toča, debela kot jabolka, ji je ranila glavo, ko je hotela pokriti in obvarovati sosedov avto.
p,sma podpore
SVo MESTO - II. julija je 8«e^meški. IMV Revoz na ime bimn()nc8a direktorja prišlo spod-od d P|srTI° podpore iz Francije, neKaH^rnor,da H. Levyja, general-v°* Dr/-ek|0rja firme Renault. »Re-los (L , Ja danes težke čase. Od-nied ®a vodstvenega osebja je bil Wdavnimi dogodki izjemen, likov ^Cn sem 1 napori posameznost i®jtovd sem globoko nave-RtOsirn adrov Revoza na Renault. Podpo Vas’ da jim prenesete mojo
'°za jn SVoJe zaupanje v ekipo Re-a°(loKn,.a'S s.P°®djivo pozdravljam.« klsvoi,-. P‘sma podpore dobivajo
lru«ih podartnerjeV 'Z tu3‘ne tud*v
TOČA JE DROBILA A VTOMOBILSKA STEKLA - Vsi avtomobili, ki so bili v nedeljo zvečer na prostem na Mimi, so od toče tako poškodo vani, da sejih bo ustrašil še tako dober kleparski mojster. Veliko avtomobilov je imelo počena MmbtPlU^a. stekla, prenekateri tudi v celoti zdrobljena. Martin Kasič je od zadnje šipe pobral le ^	—l kup zdrobljenega stekla. (Foto: J. Pavlin)
gsedba Krkinega obrata v Svrljigu
d®lavcev Krkinega obrata za predelavo zelišč v južni Srbiji se hoče od Krke — Lojalnim preprečujejo vstop v tovarno — Oblast molči
torja Krke Slavko Plaveč pravi, da bodo storili vse, da zavarujejo svoje premoženje, čeprav trenutno očitno ne morejo dosti narediti, saj se je pravna država sesula v prah. Zdaj čakajo na odgovor občinskih organov Svrljiga, ki so jih prosili oz. od njih zahtevali, naj pomagajo narediti red — v tovarni je velika nevarnost za medsebojne obračune delavcev —in vzpostaviti zakonitost. V primeru, da bi bil obrat zaplenjen in registriran kot Srbollora, bo Krka ubrala ustrezne poti za zaščito tega premoženja. Razumljivo pa je, da delavci za nedelo ne bodo dobili plače in da so glavni akterji dogajanj v Svrljigu dobili odpoved.	z L ^
Prizorišče neurja, kije najbolj prizadelo prav središče Mirne, smo si ogledali že v ponedeljek zjutraj. Čeprav novinarji radi kakšno stvar napihnemo, tokrat nimamo besed, da bi lahko opisali strahote razdejanja. Vse strehe hiš, ki so obrnjene proti severu, so dobesedno preluknjane kot bi bili čeznje streljali s topovi. Še posebej so prizadete hiše, krite s salonitnimi ploščami. Tudi strehe, krite z opeko Kikinda in tanjšo cementno opeko, so v celoti zdrobljene. Vzdržala je le streha, pokrita s strešniki iz Dobruške vasi.
Najbolj je bilo prizadeto naselje Roje, kjer je veliko stanovanjskih blokov in hiš. Toča je razbijala okna, voda je drla v kleti in zalivala podstrešna stanovanja. Lastniki avtomobilov so lahko le nemo zrli na svoje parkirane avtomobile, kako pod rafali toče spreminjajo obliko. Vetrobranska stekla so pokala kot za stavo. Toča je uničila tudi vse povrtnine. Njive so bile videti, kot bi jih pregazili tanki, pod drevesi jablan in hrušk pa je skupaj z vejami in listjem pomešan ves letošnji pridelek. Koruzna polja je bilo komajda še prepoznati, in tisti, ki letos še niso pospravili žita, so ob vse.
Andreja Kržan iz blokovskega naselja v Sokolski ulici je kljub veliki nesreči zadovoljna, da je bila doma. »Voda je zalila podstrešno stanovanje družin Nose in Gačnik. Curljala je že v naše stanovanje, sosedov pa ni bilo doma. Kaj smo hoteli? V spremstvu miličnikov smo vdrli v ta stanovanja in pričeli reševati. Vse je uničeno, saj je bila voda tudi 30 cm visoko. Izkazali so se naši fantje iz bloka, ki so takoj pričeli reševati streho. Čeprav je ves čas močno deževalo, jim je uspelo celotno streho prekriti s polivinilom in tako preprečiti še hujšo škodo. Delo smo končali ob drugi uri,
spali pa še nismo,« pripoveduje Andreja.
Tudi prizor pred blokom je bil nevsakdanji. Lastniki avtomobilov so si ogledovali na desetine udrtni, ki jih je naredila toča. Na marsikaterem avtu ni bilo več zadnjega ali prvega stekla. Martin Kasič je svoj avto nameraval pokriti z vezano ploščo, pa mu ni uspelo. Ko jo je skrit pod njo, nesel proti avtu, je moral pod udarci toče odnehati, saj so mu ledena zrna kar precej poškodovala prste, s katerimi je držal ploščo.
Takšnih in podobnih stvari je bilo še veliko. Zrno toče je ubilo petelina. Videli smo od toče dodobra pretepenega psa in še marsikaj.
V ponedeljek so prišli ljudje pomagat iz vseh koncev Slovenije. Skorajda ni bilo hiše v Mirni, kjer ne bi prekrivali strehe. Le redkim je uspelo dobiti novo kritino. Drugi pa so kritino jemali z dr-
varnic ali drugih manj pomembnih objektov.
Že v nedeljo zvečer se je sestal trebanjski izvršni svet, v ponedeljek zjutraj pa so skupaj s člani štaba civilne zaščite prečesali vse območje. Ugotovili so, da je neurje najbolj prizadelo Mirno in naselja Zabukovje, Okrog, Apnenik in Zalokar. Manjša škoda pa je nastala tudi v zaselkih okoli Šentruperta, kjer so bili od toče uničeni vinogradi na območju Gradišča, Homa, Lipnika, Cir-nika in drugje. Manjših točnih zrn so bili deležni tudi prebivalci Mokronoga in Račjega sela. Komisija je naštela 255 stanovanjskih hiš z uničeno kritino, prav tako je brez streh ostalo 120 gospodarskih objektov. Skupno je bilo poškodovanih 41300 m2 streh, razbitega je bilo več kot 50 m2 stekla, tako da je po sodbi Jožeta Rebolja, predsednika izvršnega sveta trebanjske občine, škode za 15 milijonov dinaijev. Tu pa ni všteta škoda, kije nastala na pohištvu in drugem. Med gospodarskimi podjetji je največ škode v Kolinski, kjer bo potrebno zamenjati kar 6000 m2 kritine, uničena pa je tudi tretjina izdelkov in vse občinske blagovne rezerve. Tudi v Dani je toča poleg strehe dodobra po-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zdravstvo pred propadom
Bolnišnica Novo mesto ima za 60 milijonov neplača-nih računov in često premalo denarja za sproti
NOVO MESTO — Že pred vojno je bilo novomeško zdravstvo, še posebej pa splošna bolnišnica, v izredno slabem finančnem položaju. Za normalno delo jim je manjkala dobra tretjina denarja, račune so z veliko muko plačevali šele po 90 do 120 dneh. Tik pred začetkom vojne je slovenska vlada sicer sprejela sklep o delnem povečanju zdravstvenega denarja, ki pa je bil in je še zamrznjen. Tako je namesto dodatnih 38 odst. sredstev za materialne stroške in 18 odst. za plače prišel sklep, da se
*in zali«*?*' * na Krkine prošnje in zahteve, naj jim pomagajo vzposta-„ KrU *°n'tost, še niso odzvale.
90dl Je Obrat	„ ...	..	.........................
^«r„oxn,oiishvS"
?a uv?)zPrid°bitev deviz, po-
saj je večina podjetij v stečaju. Obratuje bila predlagana tudi delna sprememba organizacije. Postal naj bi mešana družba s seveda večinskim Krkinim deležem. 39 od 71 zaposlenih je bilo za ta predlog, navsezadnje imajo kot Krkaši
''•je K?r°'2vod°? rcPromaterialov 78	,_____D,___________.j....____________
la 1 a druo0.nJ° Cena, ki sojo iztrži- Aposebno za srbske razmere s plačami so-
Vln v natbni^u P0"16118, Ne 8lede	lidno socialno varnost, za katero nima-
doji!!8 zaslužit i časih z 'ZV070m iz	jo alternative. Manjšina se je uprla in
\ J^uzeliJč ;rnčn|h izdelkov, v pro-hij dnjih let,i, P°možnih zdravil pa so Po|nUPravičpn IZVoz’ k' ekonomsko ni ^V|cq. ’ zmanjšali skoraj za
tudi proizvodnja, za-
^^rianta^"1^ v Ju8oslaviii Pa
teh; .li bila zešitev nastalega po-m°znosti za zaDoslitev.
zasedla to Krkino tovarno, tako da zdaj nihče ne dela. Uporabniki so tudi sklenili tovarno osamosvojiti oz. dejansko zapleniti in jo registrirati kot srbsko podjetje Srboflora.
Obrat v Svrljigu je po vseh, tudi jugoslovanskih zakonih Krkino premoženje, ocenjeno na minimalno 10 mili-
Samosfoma
SLOVENIJA 1991
Danes v Dolen
na 2. strani:
•	Poslanci nosijo posebno
na 3. strani:
•	Resnica o visokih tajnih plača
na 5. strani:
•	Delegatov pa ni
od 7. do 10. strani:
•	Priloga Dolenjskega lista
na II. strani:
•	Usoda umetnin in starin v
na 16. strani:
•	V stiski niso ostali sami
Le pet dni brez motenj
Potem ko je 18. julija NE Krško že obratovala s polno zmogljivostjo, je predvčerajšnjim spet prišlo do mo-tenj — Vojne škode za 14 milijonov DEM
LUfiii
Ob koncu tedna bo sončno in vroče.
zdravstvenim ustanovam s I. julijem nominalno znižujejo sredstva za okrog 20. odst.
Problem je dvojen, pravi direktor bolnišnice Janez Bajuk, v zdravstvenem domu in drugih zdravstvenih organizacijah pa ni dosti bolje. V bolnišnici imajo še za nazaj za 60 milijonov dinarjev neplačanih računov, to pa je kar trimesečni prispevek bolnišnice iz republiškega proračuna. Drug problem je tekoče financiranje poslovanja. Zanj dobijo petino manj denarja kot v zadnjem lanskem četrtletju, v prvem letošnjem polletju pa so šle cene 100-odstotno navzgor.
Skratka, položaj novomeške splošne bolnišnice in vsega zdravstva (enako kot v vsej republiki) je katastrofalen. Dobavitelji jim ustavljajo dobave, kar je razumljivo. Iščejo vse mogoče rešitve, a izhoda ne vidijo. Če bi hoteli odpuščati delavce, ne bi imeli denarja za odpravnine. Poleg tega so v bolnišnici v preteklosti z notranjimi ukrepi že tako racionalizirali poslovanje, da brez občutnih posledic za bolnike ne morejo storiti nič več, za to pa jim nihče tudi ni dal pooblastila. Prihodnji mesec bodo morali precej znižati že tako slabe plače, če jih bodo sploh lahko izplačali. Zaenkrat ni za to nobenih izgledov.
Novomeška vlada seje vključila v reševanje razmer, vendar več od oprostitve plačila prispevkov ne more storiti. Zdravstvo, ki se sicer zaveda slovenskih težav, misli pa, da bi vendar moralo imeti neko prednost, je sicer hvaležno za vsako pomoč. V načelu pa ni prav, da bo UKC, ker je prevelik problem, gotovo reševala republika, novomeško oz. dolenjsko zdravstvo pa naj bi bil novomeški problem, in to navkljub večjim vojnim stroškom.
Z. L.-D.
S/J ^kup nt ODKUPOM PŠENICE — V metliški občini se je pretekli leden dnJn?e; CePrav so si lJudJe zaradi zaostrenih političnih razmer naj-V J0' zad0^re kašče’ Pa so ¥' v "vtliški kmetijski zadrugi, ki odkupuje zr-i 2a>	,m * '^kuponi. Že v prvih dneh odkupa so kmetje na odkupna
* *adrUp?t!U ‘j vPodzemliu (m fotografiji) pripeljali okrog lOOtonpšeni-Pridrli, P.rc^ videvajo, da bodo do začetka avgusta, ko naj bi bil odkup Ja- (Pot0a\f°^an‘ kljub povprečni letini odkupilli predvidenih 400 ton zla-
KRŠKO — Potem ko so krško jedrsko elektrarno 17. julija ponovno sinhronizirali na elektroenergetski sistem in je naslednji dan že obratovala s 100-odstotno zmogljivostjo, je v torek, 23. julija, spet obratovala le s 75-odstotno zmogljivostjo. Ta ukrep so v nuklearki sprejeli zato, da bi strokovnjaki lahko odpravili okvaro na 400- kv daljnovodu pri Mariboru, ki je nastala v torek proti jutru.
Omenjeni ponovni zagon jedrske elektrarne Krško je povezan z vojno v Sloveniji. Zaradi razširitve vojaških spopadov in spričo tega, da so jedrsko elektrarno preletavala vojaška letala, je republiška uprava za jedsrko varnost izdala 1. julija odločbo o takojšnji ustavitvi elektrarne do stanja hladne ustavitve. Posledica te prepovedi je bila, da so že 2. julija NE Krško ročno varno zaustavili, kot je zahtevala uprava.
Ustavitev jedrske elektrarne je pritegnila pozornost domače in svetovne javnosti in sporožila odziv mednarodne skupnisti. Med drugim je več držav izrazilo zaskrbljenost pri mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju, kije bila 4. julija poslala poziv pred-
sedniku predsedstva Jugoslavije, v katerem ga prosi za potrdilo, da je jugoslovanska vlada naredila vse za varnost NE Krško. Tudi predsedstvo Republike Slovenije je 1L julija v posebnem pismu opozorilo jugoslovansko predsedstvo na ogrožanje jedrskih objektov v Sloveniji. Na poziv republiške uprave za jedrsko varnost je zvezni sekretariat za energetiko in industrijo 12. julija pisno zagotovil, da bo jugoslovanska vlada spoštovala vse mednarodne sporazume o varnem delovanju jedrskih objektov, vključno z resolucijo mednarodne agencije za atomsko energijo o nenapadanju jedrskih objektov. Pismo s takimi zagotovili je poslal zvezni sekretariat za zunanje zadeve mednarodni agenciji za atomsko energijo in državam članicam.
Sprejem brionske deklaracije v skupščini R Slovenije je sicer pomenil možnost za ponovno obratovanje NE Krško, vendar je RUJV nadaljnje obratovanje pogojevala s trdnimi zagotovili jugoslovanskega predsedstva, da elektrarne ne bo nihče ogrožal. Kot rečeno, je elektrarna potem začela obratovati 17. avgusta.
L. M.
Umik JLA — prihod razuma
Nekaj velikih idealov, bolje idolov, smo imeli in smo jih nadvse skrbno loščili in nego vali, da so se pol stoletja bleščeče s vedli skozi socrealistični balkanski mrak, a so se kljub temu v borih nekaj mesecih sesuli in ugasnili. Med njimi je tudi idol, ki se mu pravi Jugoslovanska ljudska armada. Ko so njeni tanki uničevali imetje slovenskega ljudstva, ko je vojska streljala v to ljudstvo, mu grozila in sejala strah z razkazovanjem in uporabo sodobne vojne tehnike ter temu ljudstvu preprečevala, da bi na poljih poželo sadove svojega dela, je pač plamenica JLA usahnila v tleč krepelec. Toda ta tleči krepelec je ostal hudo nevaren, saj se je Slovenija zaradi minule vojne spremenila v sod smodnika, kjer tleče zadeve nimajo kaj iskati in kjer je vsaka iskra lahko začetek nove vojne katastrofe. Zato je odločitev jugoslovanskega predsedstva, da se armada umakne s slovenskega ozemlja, nadvse pomembna in pametna politična poteza. Z njo se ne krepijo upanja na mimo urejanje zapletenih problemo v samo v Sloveniji, marveč po vsej Jugoslaviji Ta odločitev je dokaz, da je na Balkanu ob go vorici orožja in sile vendarle še možna tudi go vo-rica razuma. Umik JLA iz Slovenije zato lahko vidimo kot prihod razuma.
Poslanci imajo posebno odgovornost
Ribniška občinska skupščina o vojni škodi, incidentih in vlogi poslancev v po-_________sebnih okoliščinah — Umik vojske bo dobrodošel
RIBNICA — Prejšnjo sredo popoldne seje sestala ribniška občinska skupščina in obravnavala eno samo točko dnevnega reda. Sloje za poročilo predsednika skupščine Franceta Miheliča o vojni škodi, dogajanjih v občini med agresijo, medsebojnih odnosih, ki so nastali v novih razmerah, ter o reševanju problemov v proizvodnji, preskrbi in kmetijstvu ob dejstvu, daje bilo z nekaterih ključnih delovnih mest hkrati vpoklicanih v teritorialno obrambo več zaposlenih.
To so vprašanja, ki jih je treba vsekakor strpno obravnavati in analizirati, da bi ugotovili, kaj je bilo dobrega, kje so bili nesporazumi in napake in kaj bi se dalo še storiti, da bo v prihodnje vse delovalo brezhibno.
Ugotovljeno je bilo, da neposredne vojne škode (razen nekaj poškodovanih fasad in razbitih šip ni bilo, zato pa zaradi zastojev v proizvodnji, prekinjenih poslovnih verig in prekinjenih finančnih prilivov posredna škoda iz dneva v dan raste. Tako je v resne težave zabredel Riko, ki se mu trgajo močne poslovne vezi z Beogradom, pa tudi Inles, ki ima na jugu Jugoslavije pet skladišč, je v nevarnosti, da izgubi del svojega premoženja. Zaenkrat se stvari dogajajo še na lokalni ravni in le v enem izmed skladišč je bil izvršen popis blaga, drugih ukrepov pa ni bilo. Negotovost seveda ostaja, že sedaj pa je tudi jasno, da je mnogim podjetjem na jugu politična situacija prišla kot naročena, saj dostavljenega blaga zaradi nelikvidnosti enostavno niso sposobna plačati. Za občino pomeni hromitev gospodarstva tudi presihanje skladov, zato bo treba prej ko slej razmišljati o rebalansu občinskega proračuna.
Vojna med garnizonom na eni strani ter teritorialno obrambo in civilno
• V zvezi z odlokom predsedstva o umiku enot JA iz Slovenije je predsednik skupščine občine Ribnica izrazil veliko zadovoljstvo, hkrati pa tudi upanje, da se bo umik iz lokacij vojašnice v Ribnici, skladišč goriva v Ortneku in skladišč municije v ličarju odvijal mirno in organizirano. Čeprav v zvezi s tem še ni kontaktiral s poveljstvom garnizona, je izrazil pripravljenost vsestransko pomagati, zlasti pri reševanju osebnih problemov, ki bodo gotovo nastali. Gre za pripadnike garnizonov in njihove družine, ki so v teku desetletij navezali s tem krajem nešteto pristnih človeških vezi. Teh problemov se bo treba lotevati s posluhom, humanostjo in individualno.
oblastjo na drugi strani je seveda povzročila nekatere konflikte, (o izidu le-teh smo že poročali), sicer pa v Ribnici ocenjujejo, da je bilo ravnanje poveljstva razmeroma korektno, kar daje
upanje, da se bodo stvari tudi v naslednjih fazah razvijale sorazmerno mirno in usklajeno. Skupščina se tudi odločno distancira od vsakršnih provokacij ali nekorektnega vedenja do armadnih uslužbencev ali njihovih svojcev, kar se je tudi dogajalo, vendar le s strani nekaterih posameznikov. Takega ravnanja oblast ni spodbujala in je vredno obsojanja, tako tudi nekatere nekorektne poteze nasprotne strani.
Govor je bil tudi o vlogi občinskih poslancev in organov krajevnih skup-
nosti ob nekaterih pojavih v zvezi z vpoklici v teritorialno obrambo. Dogajalo seje namreč, daje bilo z ene kmetije ali iz manjše delavnice vpoklicanih več moških, zaradi česar so nujna dela zastala. Prva naloga poslancev in krajevnih funkcionarjev ni v tem, da poskušajo izposlovati odpustitev mobiliziranih, temveč organizirati sosede in druge krajane tako, da nujna dela ne bodo trpela, morebitne pomanjkljivosti v zvezi z vpoklici pa naj se urejajo s pristojnimi službami pozneje, ko je čas za to. V takih situacijah, kot smo jim bili priča zadnje tedne, nosijo poslanci večjo odgovornost in so dolžni tudi sami pomagati in ukrepati, če se to izkaže potrebno.
T. JAKŠE
občuten,« razlaga Volf kočevske vojne razmere, kjer se je ob običajnem varovanju strateških objektov tokrat pojavil še nov velik objekt, to je zelo dolga meja proti Hrvaški, od koder pa tukaj k sreči ni bilo vdora.
Tudi sicer je bilo v kočevski občini razmeroma mirno, saj v njej ni stacioni-
Kako porazdeliti breme?
Kočevska občina je velika, redko naseljena in ima najdaljšo mejo s Hrvaško — Sorazmerno velik del ___________ljudi in vozil sodeluje v obrambi_______________
KOČEVJE — »V naši občini razen nekaj poškodovanih električnih daljnovodov in presekanega glavnega telefonskega kabla v Kočevski Reki neposredne vojne škode ni bilo. Zato pa imamo velik izpad v proizvodnji, kar utegne biti zelo boleče, ^nekatera podjetja, ki se že tako tjjiitako otepajo z velikimi težavami,« pravi predsednik kočevskega občinskega izvršnega sveta Franc Petek.
»Ne vem sicer, kako je to drugje, toda pri nas je bilo v najtežjih trenutkih mobiliziranih zelo veliko ljudi in prevoznih sredstev, kar z drugimi stranskimi učinki krize gotovo povzroča materialno škodo. Ravno sedaj stvar proučujemo in se dogovarjamo, da bi breme enakomerneje porazdelili in vrnili nekaterim podjetjem nujno potrebna transportna sredstva.«
Načelnik oddelka za ljudsko obrambo Franc Volf pravi, da je situacija v kočevski občini v marsičem specifična.
Občina je velika in ima najdaljšo mejo s Hrvaško, je pa zelo redko naseljena, kar je že do sedaj pomenilo, da je bilo sorazmerno veliko prebivalstva angažiranega v obrambne načrte.
»Gospodarska kriza je sicer v zadnjem času postavila na cesto določeno število delavcev, vendar so ostali zaposleni najbolj usposobljeni, prav tisti, ki so pogosto na ključnih položajih tudi v teritorialni armadi, zato je bil njihov vpoklic za proizvodnjo toliko bolj
- ■ » 'm
Mariborsko
pismo

Slepi
generalov bes
Zakaj je v Mariboru letalski alarm trajal tri ure dlje kot v ostali _______Sloveniji________
Če je kdo življenjsko zainteresiran za umik vojske iz Slovenije, so to nedvomno prebivalci nekaterih največjih mariborski stanovanjskih četrti na desnem bregu Drave. »Genialno« načrtovanje je namreč obe največji vojašnici v severovzhodni Sloveniji, ki sta bili med minulo vojno često omenjeni, namreč kasarno vojvode Mišiča (tuje sedež mariborskega korpusa) in tankovsko kasarno Franca Rozmana-Staneta postavilo sredi blokov ali tik ob njih. Ali drugače: nove mestne soseske so bile skoraj vse brez izjeme zgrajene tik ob vojašnici ali kar okoli njih.
Predpostavimo, da zaradi pomanjkanja gradbenega prostora drugače ni bilo možno. Dejstvo je pač, da še nekaj let nazaj ni nihče resno domneval, da bi iz teh kasarn lahko tisočim stanovalcem kdaj grozil napad s topovskimi in tankovskimi granatami, kot se je zgodilo v najbolj dramatičnih dneh povojne slovenske zgodovine. Zadoščal bi en sam ukaz razvpitega generala Miče Deliča, poveljnika mariborskega korpusa, pa bi iz lopovskih in tankovskih cevi, iz »preventivno-gro-
zilnih razlogov« ves čas vojne in še kak dan po njej uprtih v okoliške stanovanjske stavbe, bruhnilo. Kakšne bi bile posledice, si nihče ne drzne niti pomisliti.
Če bi šlo za generala drugačnega pedigreja kot je Delič, bi dvomili o resnosti namere, da bi vojska, ki že desetletja živi sredi mesta in s katerim je njeno poveljstvo vse do prihoda Deliča pred dvema letoma imelo vedno dobre odnose, udarila po stanovanjskih blokih, v katerih imajo povrhu vsega stanovanja tudi mnogi oficirji. Toda Delič je iz drugačnega testa, kot je bil njegov predhodnik general Vukašin Vilo-tič, razumen vojak, ki mu je sredi Mladininih »najhujših napadov na JLA« uspelo v Mariboru ohraniti dobre odnose med armado in oblastjo. Zamenjali naj bi ga prav zaradi njegove »preblage linije«, in če so hoteli v Maribor pripeljati generala, ki bo mestu pokazal, »kdo je kdo«, so v Deliču našli pravega človeka — premočrtnega, trdega, oholega, v komuniciranju z lokalnimi politiki često že kar primitivnega. Odkar je v Mariboru, ima mesto z vojsko težave.
Že med znanim pekrskim incidentom konec maja je Delič dokazal, daje obseden z razkazovanjem lastne moči in pomembnosti. O tem, kako daleč je pri tem pripravljen iti, pa govori prav epizoda iz minule vojne, ki pojasnjuje, zakaj je drugi letalski alarm v Mariboru trajal skoraj tri ure dlje kot v ostalih delih Slovenije. Mariborski general naj bi namreč podrejenim v kasarni v Slovenski Bistrici ukazal, naj z daljnometnimi topovi streljajo na nekatere pomembnejše strateške, tudi civilne cilje v Mariboru. Oficirji v omenjeni vojašnici naj bi se ukazu uprli, kar je bilo tudi razlog, da so nekaj dni kasneje v kasarno pripeljali z vojaškim helikopteijem z oznako Rdečega križa skupino specialcev in nekatere nove častnike.
In general Delič je še naprej komandant v Mariboru!
MILAN PREDAN
Franc Volf
ranih pomembnejših vojaških objektov. Vojaška ekonomija v Rajhenavu je bila četrti dan vojne razorožena, vseh štirinajst tamkajšnjih vojakov z nižjim oficirjem vred pa je bilo zajetih ali je prestopilo v teritorialno obrambo. Da ne bi z odstranitvijo posadke nastala na ekonomiji gospodarska škoda, je nadaljnjo skrb za vzrejo živine prevzelo Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Kot rečeno, je kočevskim teritorialcem dala največ dela meja s hrvaško in postavljanje cestnih barikad, predvsem na glavni cestni povezavi proti Brodu na Kolpi in naprej proti Delnicam. Prav na tej relaciji je tudi dokaj močan delniški garnizon, ki bi bil ob napadu na Slovenijo lahko nevaren.
T. JAKŠE
' Samosfoma
SLOVENIJA 1991
POHVALE IN PRIZNANJA
TREBNJE — Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Alojz Ratajc je opozoril na nekatere pomanjkljivosti pri koordinaciji dela civilne zaščite, zlasti so ob agresiji JA čutili slabo povezavo s štabi TO in drugimi. Civilna zaščita je slabo opremljena s tehničnimi sredstvi, sistemom zvez in priborom za osebno zaščito. Na občinskem štabu za CZ so ocenili, da so vse organizacije, zavodi in društva, ki so se neposredno vključevali v delo OŠCZ, izvajali naloge izredno odgovorno. Zato izrekajo pohvalo vsem štabom CZ v krajevnih skupnostih, še posebno v KS Mokronog, Zdrastvenemu domu Trebnje, gasilskim društvom (posebno še GD Veliki Gaber), štabu CZ K PD Dob, Veterinarski postaji Trebnje, Komunali, Trimu, RK občine Trebnje, občinskemu štabu CZ Sevnica in vsem njihovim enotam, PGE Krško in PGE Novo mesto. Pohvalo izrekajo nadalje vsem posameznikom, ki so nudili strokovno pomoč (članu P RS dr. Plutu), ministrstvu za varstvo okolja. VGP Novo mesto (g. Zafošniku), RŠCZ in vsem trgovskim organizacijam, ki so hitro priskočile na pomoč s sredstvi za gašenje in nevtralizacijo. Pohvalo izreka OŠCZ Trebnje tudi gostilni Deu v Mokronogu za organizacijo prehrane in druge storitve. Za posebno priznanje pa predlaga OŠCZ poveljnika PGE Novo mesto Cirila Klemenčiča, poveljnika OGZ Trebnje in člana štaba Antona Bajca, predsednico RK Trebnje in članico štaba Pavlino Hrovat. To priznanje bo posameznikom podelila trebanjska občinska skupščina.
Za milijardo vojne škode
Podatki še niso dokončni — Bojazen, da bo posredna škoda še ___________večja____________
NOVO MESTO — V novomeški občini so na podlagi poročil iz podjetij že ocenili vojno škodo, vendar še ni dokončna. Vanjo namreč štejejo tudi prilaščanje premoženja naših podjetij v drugih jugoslovanskih republikah, kar se še dogaja, pa tudi posredno gospodarsko škodo je težko že zdaj natančno opredeliti. Zaenkrat tudi ni ocenjena vojna škoda zasebnih podjetij, ki podatke še prijavljajo.
Po doslej zbranih podatkih znaša neposredna vojna škoda v novomeški občini 180 milijonov, posredna pa 888 milijonov dinarjev. Stroškov za obrambo je bilo v občini nekaj pod milijon dinarjev. V kmetijstvu in gozdarstvu je posredna škoda ocenjena na 10,7 milijona dinarjev. Promet in zveze so utrpeli za 18,5 milijona dinarjev neposredne škode, od tega odpade največji delež na Cestno podjetje zaradi izgube vozil. Posredne škode je na tem področju za 23,6 milijona.
Komunalno gospodarstvo ima za 5,5 milijona posredne škode, stanovanjsko gospodarstvo pa za skoraj 2 milijona, seveda neposredne škode. Gre predvsem za poškodovane hiše v bližini vojaškega skladišča v Češči vasi. Industrija v občini je prijavila za dober milijon neposredne in kar za 653 milijonov dinarjev posredne škode. Od tega odpade na v drugih republikah do 17. julija zajeto premoženje 137 milijonov dinarjev.
Posredna Škoda v obrti naj bi bila 122,6 milijona, v trgovini pa je bilo za 4,4 milijona dinarjev neposredne škode (od tega sta bili dve zasebni podjetji ob vse premoženje) in za 73 milijonov posredne škode. Povečani stroški v zdravstvu in poškodovana vozila so ocenjeni na 16 milijonov dinarjev.
V republiki so že našli posebna solidarnostna sredstva, ki jih bodo namenili za pokrivanje vojne škode. Prednost pri tem imajo stanovanjski objekti in vozila tistih podjetij, ki jim služijo za opravljanje dejavnosti.
JUTRI DOBRODELNA PRIREDITEV
NOVO MESTO — Na vrtu gostilne Jakše na Drski bo jutri, v petek, ob 18. uri dobrodelna prireditev, katere izkupiček bo namenjen družini Kotaijevih, ki so v letalskem napadu na Medvedjek ostali brez gospodarja, ognjeni zublji pa so jim upepelili tudi gospodarsko poslopje in kozolec. Prireditelji obljubljajo bogat kulturni program, v katerem bosta ob zabavnoglasbenem ansamblu sodelovala tudi Dolenjski oktet in folklorna skupina Kres.
TOČA, DEBELA KOT JABOLKO-Toča je bila nepravilnih oblik, s premerom 8 do 10 centimetrov. Nevenka Po-nik var z Rojje pobrala nekaj primerkov in jih shranila v skrinji.
Mirna v »bombnem«...
(Nadaljevanje na 2. strani) škodovala cisterne, v katerih hranijo sok; škoda je ocenjena na 1 milijon.
»Dobro, da je v Trebnjem še vedno vojno dežurstvo, zato smo lahko brž ukrepali. Takoj smo šli v akcijo in ugotovili, da je v prvih trenutkih še največ pripomogla velika solidarnost med ljudmi. Za silo so prekrivali strehe in prečrpavali vodo iz stanovanj. Trebanj-ski trgovci so se odzvali med prvimi in že v nedeljski noči odprli trgovine z gradbenim materialom. Že v ponedeljek dopoldan pa so tovornjaki s salonitnimi ploščani pripeljali v Trebnje tudi iz drugih slovenskih krajev,« je povedala podpredsednica izvršnega sveta Majda Ivanov.
JANEZ PAVLIN
Naša anketa
Odvisni spet le od sebe?
Ko seje vojna v Sloveniji prevesila v krhko premirje, je padla tudi prva ocena škode, ki jo je naredila jugoslovanska armada s svojim brezvestnim divjanjem v Republiki Sloveniji. Ta ocena znaša 2,714 milijarde dolaij®v neposredne in posredne škode. Dr. Jože Mencingerje sicer dejal, daje ocena pretirana. Vsekakor pa vojna škoda ni majhna. Poškodovanih ali uničenih je 550 kilometrov slovenskih cest, edini slovenski letalski prevoznik AA je ob napadu JA na Brnik utrpel za preko 100 milijonov dolarjev škode, škodo pa zdaj povečuje zaprtost slovenskih letališč. Poškodovane ali unice; ne so bile mnoge hiše in drugi objekti, tovornjaki in osebna vozila, rr'CJnl prehodi, velikansko škodo je naredilo bombardiranje oddajnikov. Velik* škoda je v turizmu, kmetijstvu in v večini ostalega gospodarstva, prizadet® je zdravstvo, energetika in drugo. Vojna in negotovost sta otežili ali onem®' gočili izvoz, prevoze, začeli trgati mnoge poslovne stike itd. Ne nazadnje s® del vojne škode stroški, ki jih je treba pokriti za angažiranje slovenske TU. Kdo nam bo to vojno škodo, povzročeno od JA, z vsebolj očitnim »fcf nom« Markovičeve vlade, povrnil? Po Savi še nikoli ni nič priplavalo ®a' vzgor, pravi eden današnjih anketirancev, in Slovenci se lahko tudi za plaCI' lo vojne škode obrišemo pod nosom. Glede na to, da lahko poslušam®^ kako JA ni izvedla agresije na Slovenijo, ampak je bila »pahnjena v no vojno«, nekateri v Srbiji pa celo hočejo zahtevati od Slovenije plači škode, ki jo je Srbija menda utrpela zaradi vojne pri nas, je takšno mnenj edino logično. Slovence je bratski objem izučil, da se vedno lahko zanesej le nase, na »brate« vsekakor nazadnje.
MARJAN MAZNIK, delavec UNZ Novo mesto: »Po Savi še nikoli ni nič pri-pravalo navzgor, zato se Slovenci tudi za povrnitev vojne škode mirne duše lahko obrišemo pod nosom. Vendar bomo tudi to preboleli, če bo le to naša zadnja vojna škoda. Možno je, da si to škodo zapišemo v delitev našega skupnega premoženja. Ceste in objekte se da popraviti, težko pa bo zaceliti rane v ljudeh, ki so v vojni izgubili svoje najdražje. Te vojne škode ni mogoče
ALENKA GABRIČ, dipl. inž. kemif SŠTUD Kočevje: »Skoraj sem prepn^T da nam vojne škode, ki jo je s svojim d)VI * dKrL	njem povzročila JA, ne bo povrnil nm .
Kot vedno se bomo morali Slovenci sr zanesti le nase, na svoj um in svoje r® Možnost, vendar po mojem zelo majhni), da bi nepristranske mednarodne kontf C ocenile dogajanja in škodo ter dol®® krivca in plačnika, vendar tega skoraj?* verjamem«
JOŽE TOPORIŠIČ, šef prometa v Prevozu Brežice: »Edino na mednarodno posojilo lahko upamo. Samoprispevek za odpravo vojne škode ne pride v poštev. Plačati bi morala vojska, a kako bomo od nje kaj dobili? Edinole tako, da ne bomo nič več dajali zanjo. Naša firma ima v primerjavi z nekaterimi slovenskimi prevozniki manjšo škodo, a vseeno je velika. Tudi v času največjih bojev so nekateri naši šoferji šli na pot, da podjetje ne bi še več izgubilo, če bi tovornjaki stali.«

MARIJA MLAKAR, prodajalka -govini sevniške Kmečke zadruge na Bu ^ »Mislim, da bomo zaman čakali, da 111 jugoslovanske armade dobili kakšno voj odškodnino, saj noče nič slišati niti o ’ da je bila ona agresor. Veseli bomo la če bo pobrala šila in kopita in čimpf®) ^ z vso svojo kramo proti jugu, čeravno nim, da bi nam morali vrniti vsaj oro7i-Q « so ga pred kratkim pobrali slovenski [ J, vodja TOK

ANDREJ KASTELIC,
Gozdarstvo Trebnje pri GG Novo. mesto:
»Samo okoli Medvedjeka je okoli 14 hektarov zelo poškodovanih gozdov iz časa agresije JA. V gozdovih bodo ravno v tem letnem času zelo občutljiva in zdaj še ranjena drevesa, posebej še smreko, napadli škodljivci. Ne verjamem kaj dosti, da bomo dobili kakršnokoli vojno odškodnino, saj vse kaže, da nam hočeta ZIS in JA povzročiti čim večjo gospodarsko škodo, da bi nas tako spravili na kolena.«	ALOJZ PER, trgovec v metliški NJJ
tehni: »Mislim, da ne bomo dobili ni* ne vojne odškonine. Nasprotno, ti = jjr-celo slišati, da bomo morali Slovenc ^
vati njim izplačati reparacije zaradi ^ ^ ki $o jih menda utrpeli zaradi voj® ijgl® dveh republikah. Torej si bomo venci sami pomagati, kot je bila v 8 0 |i»j navada doslej. Od Jugoslavije n'nlj'r^v. k' pričakovati, morda pa od drugih p<r so že ponudile pomoč na nekatc dročjih.«
mrnmm
SABINA ŠAVOR, pripravnica v črnomaljskem predstavništvu Zavarovalnice Triglav: »Kot je znano, zavarovalnice ne bodo izplačevale vojne škode. Da pa je brezobzirno uničevanje civilnih objektov več kot objestnost JA, ni treba posebej poudarjati. Pri tem vojska gotovo nikoli ni pomislila, da bi kdaj poravnala škodo. Pravzaprav najbrž sploh nič ni mislila, sicer do vsega tega ne bi prišlo. Možnosti, da nam kdo povrne škodo, so po mojem majhne.«
VERA ŠMITPETER,
Dolenje vasi pri Ribnici: škonin imamo Slovenci zelo slabe izkušnje. Ko mi je bilo pet let, je bila naša družina pregnana v Nemčijo. Družina je utrpela ogromno materialno škodo, jaz čutim posledice na zdravju še sedaj, pa nismo ne mi ne kdo drug dobili nobenega nadomestila. Prepričana sem, da od krivca tudi sedaj oškodovani ne bodo dobili nič, temveč bo morala škodo kriti slovenska solidarnost.«
.Voj1*0
RUDI BOH, strugar s Senovega "jjli škodo naj bi plačali tisti, ki s0 •!0.n0nc*,° Brez mednarodnih posojil se verJejn,eti dalo obnavljati. Slovenija mora žavne meje, da bo pobirala carin dobila denar tudi za odpravo V°J . ^ V Veliko škode je bilo na tovornj »j pf®" škode bi bilo manj, če bi prej PrlP ■ sj rni5'1' titankovske ovire. Ampak kdo „ da bi »naša« vojska razbijala Pn upokojenka iz Glede vojnih od-
2
DOLENJSKI UST
Resnica o visokih tajnih plačah
Po plačilnih listah vodilnih delavcev črnomaljske kmetijske zadruge sodeč, so njihove plače vse prej kot visoke — Nikakršnih skrivnosti pred ostalimi
zaposlenimi
ČRNOMELJ — V dneh vojne na slovenskih tleh je prišlo na urednišvo pismo enega od delavcev v prodajalni črnomaljske kmetijske zadruge, v katerem je zapisano, da prejema minimalni osebni dohodek. Vsem s tako nizkimi plačami v prodajalni pa v zadrugi grozijo, da jim bodo osebne dohodke še znižali ter da bodo ekonomski presežki, zato so prestrašeni. Po drugi strani pa so si vodilni, kot je moč prebrati v pismu, plače povišali čez vse razumne meje. Delavci pa ne morejo priti do podatkov, kakšne so te plače, saj veljajo za največjo skrivnost. Zato je delavec v imenu vseh zaposlenih prosil uredništvo, da obelodani prejemke vodilnih v črnomaljski kmetijski zadrugi.
POLETNA
Jahalna šola
, V MOKRICAH
'n lahaf^^E — Športno-rekreacijski jSetljg . 'center Mokrice, ki ima tride-;dvan Jponijev, šest športnih konj, 0r8amS' tur'st'čn>h in šest vprežnih), 'iti nadir3 P°*etno jahalno šolo (začetni jta, j^Uevalni tečaj), ki se začne v četr-kW,av«usta. Cena deseturnega tečaja r°vitem ■ d'n' Po'e8 teBa nudijo * * * * v sli-
ftal MokrilePe"? nar3V"em °k0lJU 0 na ...ce V0znJ0 s kočijami mje-
dohitr P°nUih za otroke. Informacije št. 068 — 24-313!
^ Novomeške tržnici
"tdeljfc' Praznika je bila na tržni po-ea, Za. Pra?na tudi novomeška tržni-'j’rehod,n3VaJamo cene, ki smo jih na tek. par stojnicami zapisali v pe-Vi n<Jlzn.'k: breskve in marelice so Paprike j '0 nPl' P° 50 din kilogram, za 1160 dj' nxv,šnje je bilo potrebno odšte-?’ Pollitra Iedno Prodajajo borovni-Kuttian' I. kozarec je veljal 70 din. Podinjp _a vla8anje še držijo ceno, gos-han' tin£r xVI-i°’ 1111 Je 30 din za kilo-0 Jair5’za‘°jih ne kupujejo na ve-Po60din sobila P° 3,5 din, smetana ^ tli« n,j s,^ek 100 din, šopek čebule ^njave : .Pnkntih stojnicah Sadja-S|>et Polni" f)eladinija je bilo ta petek (naSe bivše I’z5l®ne8a bogastva« z juga 1°vok|,.n . zele cene (pri Deladiniju Sare Paradičmk 50 (40) din,
< bin nn 4®)din, kumare za vlaganje HS(S0)dTn ar,anCe 50 <45) din, banane d"1' fdečR jlf’JeJ 8(20> din, jabolka 54
Sejmišča
h9 s^obo/n 1CE V. BREŽICAH — >j2sRe? ^jntu so imeli na-$v, in 6i’do 3 mesece starih pra-
d?jit| Prodal*^’*1, Cena Prvih’ R' SE?1’ ,42-je bila 40 do 45 3 °dali so^am «ve teže. Drugi -35 din	— «> bil' P«) 30 do
Ko so se razmere v Sloveniji nekoliko umirile, smo se podali na lov za podatki o bajno visokih plačah vodilnih v črnomaljski zadrugi, a po vsem tistem, kar smo videli in slišali, smo lahko ugotovili le, da bi protestno pismo o nizkih osebnih dohodkih lahko napisal tudi kateri od vodilnih, ne le prodajalec. Kot je povedal namestnik direktorja zadruge Lojze Šterk, so plače v zadrugi nizke, kot so nizke v vsej črnomaljski občini in v kmetijstvu nasploh. Tako je bil povprečni OD v lanskem letu v zadrugi 4.400 din, kar je Črnomaljce uvrščalo približno v sredino triindvajsetih v Mercator vključenih kmetijskih zadrug. Ker je lansko leto zadruga zaključila z izgubo, so jo prizadeli še nekateri do-
.....	1 'Itfiff
VOJNA POSPEŠILA ŽETEV PŠENICE — Kmet Franc Cuzi s Studenca je na kmetiji, ki meri 15 ha zemlje, od tega je 10 ha obdelovalne, sredi prejšnjega tedna pohitel z žetvijo pšenice na 45 ha veliki njivi V tej negotovosti je pač bolje, da je pridelek čim prej v kašči, čera vno bi bila seveda pšenica boljša, ako bi bolj dozorela. Letos ga moti, ker seje med pšenico pojavila zel, kije poprej ni bilo, kljub temudaje tudi letos Cuzi uporabil priporočena zaščitna sredstva Kombajnost Miro Krnc z Male Hubajniče, kije žel pri Cuziju,je povedal, da ima dela čez glavo, saj bi kmetje raje videli, da bi prišel že včeraj kot danes. Za uro žetve v širini 2,80 m Krnc zaračuna va 50 DEM. (Foto: P. Perc)
Zaplet po samovoljnem posegu
Komu zaupati kmetijsko zemljo, se vprašujejo
KOČEVJE — Gre za samovoljen poseg na zemljišču, je bilo poudarjeno na zadnji seji občinske komisije za družbeni nadzor, ko so obravnavali uresničevanje sklepov prejšnje seje. Kot smo že poročali, je bilo takrat ugotovljeno in sklenjeno, da mora 8 investitorjev na območju Mačkovca (to naj bi bili tako imenovani vikendarji) povrniti 22 ha zemljišč v tako stanje, da bo možna nadaljnja kmetijska raba teh zemljišč.
Očitki so leteli na Kmetijsko gospo-
Kmetijski nasveti
„ 'cina muci tudi živali
M r°^in ‘
ta še kl|>par' ^lagodja ne trpi le človek, ampak tudi domača žival. di On°sti rei ■ Saj s‘ sama ne more P?m?gati, ker je odvisna zgolj od 3liVn ril>lo JI3',n nJegovega razumevanja živalskih potreb po hrani in vo-5 ,rlkec 2s rt.v.e“° ali konj potrebujeta na dan 40 do 501 vode, žrebe, telica <? 1 S, [( , plemenske svinje 20 do 50, tekači 10 do 25, ovce in koze (butala , Sl> Pure, race in gosi pa do 2 1.
Pii's hralo I- ce'otna količina, ki jo potrebuje živalski organizem. Del je Je kn PS tud‘s Presnovo, del pa s pitjem. Če živali jedo svežo volu-vati Vsak kiln ’ S°seveda potrebe po pitju mnogo manjše. Velja pravilo, da kot 'C treba zau*>te suhe snovi potrebnih 3 do 4 litre vode. Upošte-tbleca'°vke a)’ kaj z*va" -dajejo. Molzne krave porabijo mnogo več vode 1 pitanci. Žeja se kmalu pozna na količini namolženega
de ll3Pajajii ^ i!s ’k d aJ podcenjujejo pomen vode za napajanje in pogost-ikČNo ni,; ug°tovljenoje, da krave, ki večkrat pijejo, popijejo več vo-'HiL^insf^vLVCČ krme in dajejo več mleka. Zato enkratno napajanje hidj ’ kar je naaI*} vP'‘ya.na proizvodnost. Krave, ki imajo prost dostop do Ha k P^ati/. e’ PUejp v povprečju sedemkrat na dan. Pomembna je Sifc^korki3 Vode' Najboljša je mlačna in postana, v tem primeru ni tUro ln° P°rab‘ti veliko energije za segrevanje vode na telesno
*^lezen^c 6Je’da Je vcxia 22 naPaJanje živine higiensko neoporeč-svčn° Vodi, k'‘c’ k‘ labko izzovejo črevesne in druge bolezni. Prav *	se namreč prenašajo številni povzročitelji zajedalskih bo-
mu oi^/V^EAK — Kako naj se rešim slaka, kije zelo zgostil po-S^govari.1’ da,ga b° zadušil, sprašuje bralec P. R. iz Brezja, stroka Si»Jki rounH. na? ednje s,ak in druge širokolistne plevele zatiramo s - II Sft|h'rišču P’ boom efekt, cidokor in nekaterimi drugimi. Slak v F	iX^ve raJam° s Popravkom sencor, vendar le do časa, ko so mlade
[	visoke do 10 cm,	___________________
I I \S snov?0ra biti voda za napajanje povsem brez škodljivih primesi, ^°rkani2e’0,r?ansk>h odpadkov ipd. Vsakršno napako pitne vode ži-^kimj kUro 232118 z reakcijo, napenjanjem, drisko in podobnimi I	nakl’ končna posledica pa je slabši uspeh v reji.
^	Inž-M. L.
0 ^SlUEl
julija 1991
I
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
P
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
darstvo Kočevje, ki je ta zemljišča raz-
delilo interesentom. Prav za to zemljišče
pa daje KG dobilo nepovratna sredstva
za agromelioracije, je bilo ugotovljeno
v razpravi in zahtevano, da je ta denar treba vrniti.
Predstavniki KG, ki jih na tej seji ni bilo, so razdelitev teh zemljišč utemeljevali s tem, da bo kmetijska zemlja bolje izkoriščena. Gre tako rekoč za zadeve, ki so skladne z načrtom revitalizacije Kočevske.
Nasprotna stran, se pravi člani komisije in drugi, prisotni na seji (prisostvovala sta ji tudi predsednik občinske skupščine Mihael Petrovič in predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek), pa so menili, daje tako mnenje sicer v načelu v redu, vendar parcel ne bi smeli dodeljevati tajno oz. v zaprtem krogu, ampak javno, na podlagi razpisa in ob določenih pogojih. Na Kočevskem je namreč vedno več ljudi brez dela. Se pravi, da prednosti pri nakupu ali dodeljevanju teh parcel ne bi imeli tisti, ki jim zemlja ni nujna za življenje in ki jim je to celo nov vir za bogatenje.
Poudarjeno je bilo tudi, naj bi oživili kočevsko krajino tako, kot je bila nekdaj, se pravi, ustanavljali spet manjše kmetije. Menili so, da velike kmetije s 100 in več ha zemlje niso uspešne, saj takega zemljišča ena družina ne more obvladati in primerno izkoriščati. O vsem tem bo gotovo živahna razprava tudi ob predlogu za spremembo načrta razvoja kmetijstva na Kočevskem, ki se bo začela v kratkem. J. PRIMC
datni ukrepi. Poslovanje je letos sicer nekoliko boljše, a zadovoljivega dohodka zadruga ne ustvarja, kot tudi ostalo gospodarstvo v občini ne. Kljub temu pa so bile plače, čeprav nizke, doslej redno izplačane, kar v številnih drugih podjetjih v občini ni več navada.
* Maja so v Zadrugi fzačeli izplačevati prejemke v skladu s kolektivno pogodbo, kar dokazuje, da zagotavljajo po tej pogodbi terjano višino plač. Ob polletnem obračunu pa bo glede na ugotovljene rezultate poslovanja opravljen tudi poračun za zaposlene v tistih programih, ki so bolje poslovali.
Glede na vse to so tudi plače vodilnih v zadrugi ustrezno nizke, saj so odvisne od ustvaijenega dohodka in gibanja prejemkov zaposlenih. Očitek, da si izplačujejo bajne vsote, po Sterkovih besedah ne drži, prav tako ne, da so njihovi osebni dohodki tajni. Na upravnem odboru so namreč sprejeli razvrstitev delavcev v tarifne razrede, kjer je razvidno, koliko točk pripada komu, vrednost točke pa tudi ni nikakršna skrivnost. Obrazložitev k sklepu o razporeditvi v tarifne razrede je prejel vsak delavec zadruge.
Na skupščini poslovnega sistema Mercator so sprejeli sklep, daje najvišji OD poslovodnih delavcev lahko do petkrat večji od povprečnega prejemka. Toda v črnomaljski zadrugi so se zaradi slabših ekonomskih razmer poslovni delavci sami odločili za manjšo plačo, tako da je obračunana le s faktoijem 3,6. To velja za direktorja, ostali poslovodni delavci pa imajo za 16 do 40 odst. nižji OD od njega. Kolikšne so plače vodilnih, je torej kaj lahko izračunati, če vemo, daje bil majski direktorjev prejemek 12 tisočakov
Kar pa se tiče groženj z ekonomskimi presežki in odpusti, smo v zadrugi zvedeli, da zelo z občutkom rešujejo odhode delavcev. Lani so zmanjšali število zaposlenih za 30, letos naj bi jih še za nadaljnjih 24, a nihče ni in ne bo ostal na cesti. Zato pa bi v zadrugi želeli vedeti kdo, kje in na kakšen način je grozil omenjenemu delavcu s takšnimi grožnjami, kar sicer v črnomaljski zadrugi ni navada, vsaj ne pri vodilnih delavcih.
M. BEZEK-JAKŠE
TRŽNICA BO OŽIVELA
ČRNOMELJ — V začetku jeseni naj bi začeli obratovati novi lokali v črnomaljski tržnici. Kmetijska'zadruga kot lastnik tržnice seje po razpisu odločila za 9 najemnikov, ki bodo v tržnici s svojim denarjem uredili lokalčke, zadrugi pa plačevali najemnimo po kvadratnih metrih in poravnavali materialne stroške. Pogodbe z najemniki so sklenjene za 15 let, opravljati pa smejo le dejavnosti, ki niso konkurenčne zadrugi. Tako bo na voljo fotokopirnica, cvetličarna, prodaja gospodinjskih aparatov, nakita, umetniških del, papirne galanterije, ribiškega pribora ter odvetniška pisarna.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Kdaj je pravi trenutek za vršičkanje
Kmalu po cvetenju in ne šele avgusta
V avstrijskem strokovnem časopisu Mitteilungen Klosterneuburg št. 2 iz leta 1990 je izšlo zanimivo poročilo o zelenih delih v vinogradu. Dr. Redi objavlja rezultate svojih raziskav iz Spodnje Avstrije, kjer je malo padavin, in iz avstrijske Štajerske, kjer je obilo dežja. Raziskava je tekla od leta 1984 do 1987, in sicev v vinogradih z velikimi trtami in z velikimi medvrstnimi razdaljami. Glede na bližnjo (Štajerska) in podobno vzgojno obliko trte pri nas, so rezultati uporabni tudi pri nas. Vinogradniški strokovnjaki v Sloveniji (dr. Colnarič in inž. Koruza) tudi intenzivno raziskujejo vpliv pletja trte na kakovost, zdravje in količino grozdja. Vabimo vinogradniške strokovnjake iz posavskega vinorodnega rajona, da v rubriki »En hribček« predstavijo svoje izkušnje o rokih vršičkanja in sploh zelenih delih na trti.
Kaj ugotavlja dr. Redi? Raziskava je tekla v vinogradih s sortami laški rizling, zeleni veltlinec in zvveigelt (križanec modre frankinje in šentlovrenke). Primerjal je vpliv roka vršičkanja trte na kakovost pridelka. V poskusu je primerjal naslednje štiri variante:
—	brez zelenih del
—	vršičkanje 20 dni po cvetenju trte
—	vršičkanje 35 dni po cvetenju trte
—	vršičkanje 50 dni po cvetenju trte.
Rezultati kažejo, da se najbolj
obnese vršičkanje 20 do 25 dni po cvetenju. Mladike skrajšamo tako, da ostane na njih 12 do 14 listov. V tem času je trta še toliko v rasti, da nastajajo novi mladi listi, ki so sposobni asimilacije. Delež teh novonastalih listov je okrog 25 odstotkov vse listne mase na trti, kar podaljša dobo asimilacije trte. Ker smo z zgodnjim vršičkanjem preprečili »marelo« ali »zvon«, ki se oblikuje iz dolgih mladik in senči trto, pride sonce lažje do notranjosti trte. Ako pa vršičkamo šele sredi avgusta, tik predno začne grozdje zoreti, nam ostanejo samo stari listi, ki niso več asmimilacijsko polno aktivni. S tem se upočasni zorenje grozdja, kar se pozna tudi na sladkorni stopnji grozdja ob trgatvi.
Pri kakovostnih sortah, ki jih zadnja leta pridno sadimo v novih vinogradih in z njimi lahko dosegamo visok odstotek Sladkorja, je pa sploh važno, da imamo čimveč listov na eni mladiki. V vinogradih, kjer imamo šibkejšo rast trte in manj listne površine, ne smemo z obiranjem listja in krajšanjem mla-dikpretiravati.
Čas vršičkanja trte vpliva tudi na pogostnost in intenzivnost napadov bolezni, kot so odmiranje pecljev grozdja, botritis na jagodah in pe-ronospora. Pri poznem vršičkanju je manj peronospore na listih in grozdju, toda več odmiranja pecljev in botritisa.
Pri ocenjevanju kakovosti vina iz vinogradov omenjenih štirih variant seje najslabše pokazalo vino iz vinogradov, kjer ne opravljajo zelenih del. Padec kakovosti se ne kaže v analitičnih podatkih, temveč v vonju in okusu, zazna se nečistoča, ki verjetno izvira iz večje »plesno-be« grozdja na neopletih trtah.
Torej, vinogradniki, vršičkajmo svoje trte, ki bujno rastejo, kmalu po cvetenju in ne šele sredi avgusta!
Mag. JULIJ NEMANIČ
Ljubljanski sejem — kljub vojni
Degustacijska komisija za ljubljanski vinski sejem, ki bo od 26. avgusta do 1. septembra, dela tokrat v avstrijskem Gradcu — Rekordno število vzorcev
LJUBLJANA — Kljub še ne povsem zagotovo končani vojni in posledicam napada na Slovenijo se Ljubljana, mesto trte in vina, ne bo odrekla svojemu mednarodno uveljavljenemu vinskemu sejmu. Četudi mednarodnim ocenjevalcem vin ni bilo mogoče zagotoviti popolne osebne varnosti in zato poslane vzorce prav ta čas ocenjujejo v prostorih kmetijske šole Haidegg v avstrijskem Gradcu, bo tradicionalni, zdaj že 37. vinski sejem, v običajnem poznopoletnem času, to je od 26. avgusta do L septembra.
Domači in tuji vinogradniki in vinar- Ijanskega vinskega sejma v to ustanovo
ji še vedno zaupajo Ljubljani. Za njen sejem so poslali rekordnih nad 1.200
• ZASEBNIKOV VEČ KOT KDAJKOLI — Tako kot je ohranitev renomeja vinskega sejma v izrednih razmerah prva naloga ljubljanskih prirediteljev, je druga najvažnejša organizacijska poteza povečanje deleža zasebnih pridelovalcev vina, ki se na trg prebijejo predvsem s kvaliteto. Ti bodo letos zasedli na Gospodarskem razstavišču že 800 kvadratnih metrov razstavnega prostora, kar je več kot kdajkoli doslej.
vzorcev, avstrijski pridelovalci pa še dodatnih 150 naravnost v Gradec. Jugoslovanski vinogradniki in vinarji so prispevali skupno 434 vzorcev (od tega slovenski 250), švicarski 157, ameriški 107 itd. Vzorce bodo tudi letos ocenjevali po v svetu uveljavljeni Vedelovi metodi, ki jo priznava tudi »svetovna vinska vlada«, mednarodna organizacija O.I.V. iz Pariza. Prav vključitev ljub-
iti seveda tudi siceršnje resno strokovno delo pri organizaciji sejma sta pripomogla, da je Ljubljana postala eno od štirih svetovnih ocenjevalnih mest, kjer lahko ocenjujejo vina vseh porekel in jim podeljujejo medalje. Od vseh teh štirih mest pa je samo Ljubljana zunaj
Evropske skupnosti; edini na svetu je tudi dovoljeno, da njena vinska priznanja lahko vinogradniki in vinarji komercialno izkoriščajo znotraj meja Evropske skupnosti.
Ker pa »vino ni rado samo«, bo tudi letošnji ljubljanski vinski sejem obogaten z več vzporednimi prireditvami in izboljšano ponudbo v ljubljanskih lokalih, o čemer so novinarjem več povedali na konferenci prejšnji teden. Za naše vinogradnike bo sejem bolj privlačen, ker bo imel na ogled več vinogradniških in vinarskih strojev ter opreme.
M. LEGAN
OBVESTILO O VPISU UČENCEV V SREDNJO KMETIJSKO ŠOLO GRM
SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM, NOVO MESTO, vpisuje do 31. avgusta 1991 učence v naslednje programe:
—	kmetijski tehnik; prostih je še 5 vpisnih mest,
—	kmetovalec — triletni program; prostih je še 10 vpisnih mest
—	kmetijski delavec — dveletni program; prostih je še 5 vpisnih mest.
Priporočamo, da se v program kmetijski tehnik vpišejo učenci z boljšim učnim uspehom v 8. razredu osnovne šole (dober, prav dober, odličen).
Pogoj za vpis v triletni program — kmetovalec pa je končana osemletka.
gospodinjski kotiček
Sadeži v alkoholu
Z alkoholom in sladkorjem konzerviramo le manjše količine sadja. Uporabljamo ga bolj kot aperativ, in ne kot sadno konzervo. Sadje v tem primeru konzervira alkohol in sladkor. Primerne so predvsem najboljše vrste sadja. Sadje v alkoholu zbuja tek, posveži in zaradi visokega odstotka sladkorja tudi nasiti. Ponudimo ga gostom za dobrodošlico ali kot okrepčilni napitek. Aroma se v alkoholu dobro ohrani, ustvarjajo pa se tudi novi okusi. Vse sadeže, ki zorijo od pomladi do jeseni, vlagamo v lonec drugega za drugim. Izjema so le jabolka, črni ribez, borovnice in robidnice. Izbrano sadje naj bo zrelo, zdravo in dišeče.
Za sadje v rumu potrebujemo velik glinast lonec s prostornino 5 — 6 litrov s pokrovom. Uporabimo lahko tudi velik steklen kozarec. Posoda mora biti dobro zaprta, zato jo moramo kljub pokrovu pokriti še s celofanom. Jagode in maline očistimo, češnjam in malinam odstranimo peclje in koščice, breskve in marelice olupimo ter razpolovimo. Hruške olupimo, razrežemo na četrtine in na hitro prekuhamo v sladki vodi.
Primer polnjenja: 70 dag jagod
potresemo s 70 dag sladkoija. Po treh urah dolijemo 7 dl močnega ruma. Posodo dobro zapremo in shranimo v hladen, temen prostor. Dvakrat na teden vso vsebino dobro premešamo. Dalje vlagamo po 25 dag sadja, ki pride na vrsto, in vsakemu dodamo 25 dag sladkoija. Pred vlaganjem v lonec sadje posladkamo in pustimo tri ure ležati v porcelanasti skledi. Rum mora biti dva prsta nad sadjem in ga po potrebi dolivamo. Pol litra ruma zadošča za 3 — 4 kg sadja, ki izloča veliko soka. Ena plast sadja dozoreva v loncu približno šest tednov. V mesecu decembru lahko shranek že uporabljamo kot izvrsten posladek. Namesto ruma lahko uporabimo prvovrstno žganje.
Za pripravo češnjevega žganja potrebujemo 5 kg češenj, 1 dl močnega žganja, 1,5 kg sladkoija in 1 do 2 dl vode. Vodo s sladkorjem prevremo in dodamo očiščeno sadje, ki naj vre nekaj minut. Odstranimo, prilijemo žganje, pokrijemo in pustimo deset minut, da se sadje enakomerno prepoji. Se vroče naložimo v segrete kozarce in hermetično zapremo.
HELENA MRZLIKAR >	Kmetijski zavod
Ljubljana
DOLENJSKI UST

il
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Do konca leta bo dovolj zdravil
Krka je tudi v vojni delala normalno — Izgubo dela domačega tržišča bodo delo-ma nadomestili z izvozom — Enotno reševanje presežkov — Lansirane laži!
NOVO MESTO — »Pomembno je, da smo v Krki tudi v vojnem času delali dokaj normalno, brez posebne panike. Izostanki so bili le zaradi težav s prevozi in vpoklicev. Tudi v vojnem času smo izdelke pošiljali kupcem in normalno oskrbovali domače tržišče, posebno slovensko, hrvaško in del BiH. Poleg tega smo v vojnih dneh uspeli spraviti čez mejo kar za 10 milijonov dolaijev izdelkov za rusko, poljsko in češko tržišče. S tem smo v celoti izpolnili obveznosti in izvozne načrte celo presegli,« je povedal namestnik generalnega direktoija Tovarne zdravil Krka Novo mesto, Slavko Plaveč.
V	Krki so takoj imenovali poseben krizni štab, ki se pogosto sestaja in sproti reagira na vse nastale gospodarske (ne)prilike. Ocenili so, da se bo prodaja na domačem trgu predvsem zaradi izpada srbskega (ta je Krki za že prevzeto blago dolžan še dobrih 300 milijonov dinarjev) in črnogorskega trga v drugem polletju po vseh dejavnostih zmanjšala za 30 do 40 odst. Manjša bo tudi proizvodnja, računajo pa na vsaj delno povečano prodajo na slovenskem in hrvaškem tržišču. Prepričani so namreč, da bi morala zaradi srbskega obnašanja obveljati slovenska solidarnost. Računajo na primerno priporočilo pristojnih republiških organov glede kupovanja zdravil od srbskih proizvajalcev, seveda tistih, za katere Krka izdeluje paralelna zdravila. Pobudo za takšno priporočilo so že dali.
V	Krki nameravajo izpad na domačem trgu delno nadomestiti tudi s povečanim izvozom zdravil in drugih proizvodov. Lanski izvoz v vrednosti 105 milijonov dolaijev naj bi letos povečali na 120 milijonov dolarjev. Njihovi tuji poslovni partnerji, stalni dobavitelji in
Črnomaljska vojna škoda še ni dokončna
Do sredine julija je je bilo za dobrih za 151 milijonov
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini v minuli vojni ni bilo neposredne škode, posredna pa je po dosedanjih izračunih znašala 151,599.806,50 din. To pa ni dokončen znesek, saj bodo imeli v podjetjih gotovo še dodatne stroške, ko se vrnejo vsi tovornjaki in stroji, ki so še na terenu. Potrebno pa bo prišteti še stroške za popravilo v
prostorih v ustanovah in podjetih, v katerih so bile enote teritori
teritorialne
obrambe.
Največ škode, skoraj 128 milijonov dinarjev je utrpela industrija, in sicer Iskra (78,7 milijona), Bell (45,5 milijona), Begrad (2,7 milijona), rudnik Kanižarica (752 tisočakov) ter Planina (105 tisoč). V obrtni zadrugi je bilo škode za 2,9 milijona dinarjev, v podjetju Obrt pa za 305 tisočakov.
Kmetijstvo je utrpelo za 9 milijonov škode, gozdarstvo za 2,1 milijona. Promet je bil oškodovan za 6,2 milijona, komunalno gospodarstvo za 870 tisočakov, gostinstvo pa za milijon dinarjev.
V negospodarstvu je bilo škode za 1,2 milijona, in sicer v vzgojno-varstveni organizaciji Črnomelj za 752 tisočakov, v domu starejših občanov za 283 tisočakov, v zdravstvenem domu za 137 tisoč, v Zavodu za izobraževanje in kulturo za dobrih 45 tisočakov ter v Miniartu za 20 tisočakov.
DOLENJSKI UST
kupci, so jim z neštetimi teleksi potrdili,
da so jim pripravljeni v tem stanju po-•	*"	' ifin
magati v največji meri, saj gre za firmo z ugledom, ki ji zaupajo. V Krki od slovenske vlade pričakujejo le, da bo zagotovila normalen plačilni promet s tujino. »V prvem polletju smo na srečo tudi pospešeno kupovali surovine in gotove izdelke, tako da smo z njimi dobro preskrbljeni. Tako bomo letos lahko normalno in v celoti oskrbovali z zdravili domače tržišče, ki nam je ostalo: slovensko, hrvaško, del BiH in makedonskega,« pravi Slavko Plaveč.
Glede na celotne razmere in v pričakovanju nadaljnjega umiijanja razmer
VEČJE PODZEMELJSKO POKOPA -L/ŠCE — V začetku julija so začeli širi-
ti podzemeljsko pokopališče, ki je bilo že precej utesnjeno, ter urejati dostop. Na njem namreč pokopavajo pokojne iz okrog 15 okoliških vasi, septembra, ko naj bi bila dela končana, pa bo za okrog 30 grobov več prostora. Dela opravlja krajevna skupnost Podzemelj, denar za naložbo pa so dobili s povečanimi najemninami za grobo ve. Vendar teh sredstev zagotovo ne bo dovolj, zato bodo morali organizirati še kakšno zbiralno akcijo. (Foto: M. B.-J.)
V pričakovanju denaija za ogrožene
ŠTEVILO ROMOV NARAŠČA
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini število Romov hitro narašča. Leta 1982 jih je bilo 475, pred dvema letoma 610. Z njihovim številom naraščajo vsi spremljajoči problemi. 138 Romov je v rednem delovnem razmerju, vsi ostali so brez rednih dohodkov. Kar 31 družin živi še v skrajno neurejenih razmerah, le 7 Romov pa prejema pri Centru za socialno delo stalno družbeno denarno pomoč.
polnjevali izvozna naročila, kapacitete pa bodo v vsakem primeru za 20 do 25 odstotkov manj izkoriščene. To pomeni, da se bo tudi Krka srečala z odveč-
nimi delavci.
Z. L.-D.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 27. julija, bodo v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Dolenjka, Market Drska
•	v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
•	v Žužemberku: Market Dolenjka
•	v Straži: Samopostrežba KZ.
•	V nedeljo bo od 8. do 11. ure odprta prodajalna Pri vodnjaku na Glavnem trgu.
Skoda v obrti
Manjši promet, nič plačil — Oteženo delo — Skrbi zaradi zamudnih obresti
Slavko Plaveč
\Samosto/na
SLOVENIJA 1991
• »Trenutno imamo na rednih dopustih povprečno okrog 500 delavcev. V zadnjem četrtletju pa bomo morali prerazporejati, dajati na čakanje in izredne dopuste 300 do 500 ljudi. Na to se pripravljamo načrtno, vse probleme s presežki bomo reševali na ustrezen, kolikor se da human način in enotno v vsej Krki. Pri tem se bomo strogo držali predpisov. Seveda pa bo prevladoval kriterij, kakšen delavec je kdo, dober ali slab. Govorice, ki krožijo po novomeških ulicah, da bomo odpustili tisoč in več delavcev, so popolnoma neresnične,« pravi Slavko Plaveč. Enako neresnične so razne govorice predvsem o vodilnih delavcih, ki jih, po nekaterih podatkih, namenoma širijo med ljudi, da bi odvzeli ugled eni najboljših slovenskih firm in posameznikom v njej ter vnesli nemir in negotovost med ljudi.
Kakšna bo usoda kioskov?
Kljub velikemu zanimanju za kioske v Metliki nimajo zakonskih osnov za njihovo postavitev
v Krki računajo, da bodo nemoteno z 90 do 100-odstotno izkoriščenimi ka-
METLIKA — Osnova sedanje metliške občinske urbanistične zakonodaje je še iz leta 1967, zato je razumljivo, da je zastarela. Na podlagi te zakonodaje v mestu med drugim tudi ni moč odobriti lokacij za postavitev kioskov, prav te lokacije pa so za nekatere Metličane precej sporne, medtem ko je po drugi strani v mestu tudi precej zanimanja za postavitev novih kioskov. Poleg tega, da bi morali izdelati nov prostorski plan za metliško občino, na njegovi podlagi pa tudi ostale predpise, bi morali začeti urejati v Metliki še novo tržnico, saj bi bila v njej gotovo najustreznejša rešitev za postavitev kioskov.
Sedaj lahko lokacijsko dovoljenje za postavitev kioskov v Metliki izdajo le na podlagi posebnega odobritvenega sklepa izvršnega sveta, ki pa nima za-
konske podlage. Zato bi se izvršni svet moral odločiti, kaj storiti s kioski, ki že stojijo po Metliki, dokler v mestu ne bo urejena tržnica. Naj ostanejo ali naj jih odstranijo? Izvršni svet je sklenil, da v dogovoru s komisijo za izgled Metlike organizirajo javno razpravo, na kateri se bo pokazalo, kakšno je zanimanje in kakšne so potrebe po kioskih v mestu.
Če potrebe bodo, bodo v upravnem organu za urbanizem opredelili lokacije kioskov, ki jih bodo oddali na podlagi javnega natečaja. Seveda bodo morali še prej določiti, kakšen bo odnos do kioskov, predvsem pa tipologijo, zunanji, torej estetski izgled, kaj bodo v njih prodajali in koliko so ob sedanji trgovski ponudbi v mestu sploh potrebni.
NOVO MESTO — Agresija, ki si jo je privoščila JA na Slovenijo, je naredila precej škode tudi novomeškim obrtnikom, neposredne na srečo ne, zato pa posredno. V občinski obrtni zbornici imajo podatke, daje v večini obratovalnic promet padel za 50 do 80 odstotkov.
Plačila računov za proizvode in storitve so povsem ustavljena. Veliko obratovalnic je delalo in še dela z zmanjšano zmogljivostjo zaradi pomanjkanja reopromateriala in težav v oskrbi z njim. Precej obratovalnic pa je delalo z zmanjšano zmogljivostjo ali je celo povsem zaprlo vrata zaradi vpoklica delavcev v TO, vpoklicanih je bilo tudi nekaj vozil obrtnikov. Ker ni dotoka denarja, je nastal problem z izplačili plač delavcem in s plačilom prispevkov. Obrtnike zaradi nastalih razmer dodatno skrbi za poslovanje v naslednjih mesecih zaradi odloka o zamudnih obrestih.
Obrtna zbornica Novo mesto je s temi problemi poleg občinske oblasti in uprave seznanila tudi Obrtno zbornico Slovenije. Zdaj težko pričakuje pojasnila oz. odgovore, kako naj bi jih reševali, da bi potem lahko postregla z njimi svojim članom.
Z nižjimi plačami več prošenj za pomoč
V črnomaljski občini prejema družbeno denarno pomoč 1.318 otrok
M. B.-J.
pacitetami delali do konca septembra. V zadnjem četrtletju bodo predvsem iz-
V Metliki 16 programov posameznikov ter občinski za komunalno infrastrukturo
METLIKA — Do začetka julija so v metliški občini prijavili 16 posameznih investicijskih'programov, katerih inve-stitorji konkurirajo na natečaju za pridobitev sredstev po zakonu o spodbujanju demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. Za področje gostinstva, turizma in trgovine se je prijavilo osem investitorjev, za razvoj malega gospodarstva pet, za kmečki turizem, vinogradništvo in sadjarstvo pa trije.
Vrednost vseh teh naložb velja po predračunih dobrih 76 milijonov dinarjev. Od tega je zahtevkov za nepovratni denar oz. za sredstva, posojena pod ugodnimi pogoji, nekoliko več kot 36 milijonov dinarjev, ali z drugimi besedami, 46,6 odst. predračunske vrednosti vseh investicijskih programov.
Poleg tega je tudi skupščina občine Metlika pripravila investicijske programe za komunalno infrastrukturo, s katerimi bo sodelovala na natečaju za dodelitev denaija za razvoj demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. Računa na 15 milijonov di-naijev nevračljivega denarja. V svoje programe pa je vključila metliško avtobusno postajo, cesto Lokvica—Bercča vas, rezervoar na Radoviči, vodovod Hrast—Dole, avtobusno postajališče na Lokvici, razširitev PTT-centrale v Gradcu, RTP Bereča vas, razvoj ob-kolpskega turizma ter ceste Grabrovec—Bušinja vas, Krvavčji vrh—Metlika in na Pnmostku.
JUDI V METLIKI POKA ŽEJO POTNE LISTE — Pred natanko enim mesecem so pri Metliki na meji s Hrvaško odprli mejno kontrolno točko številka 4. Na njej opravljajo policijski nadzor osebnega in tovornega prometa, medtem ko carinske kontrole, kot so si nekateri predstavljali, ni. Kot so povedali miličniki, zaradi kontrole s potniki niso imeli nikakršnih incidentov. Za tiste, ki se vozijo čez mejo vsak dan, je bila ta mejna kontrolna točka v začetku precej nena vodna, sedaj pa sejim to, da se morajo ob prihodu v Slovenijo ustaviti, zdi že povsem vsakdanje. Bolj običajna se je žeod vsega začetka zdela kontrola številnim delavcem iz Bosne, kisonadelu v Sloveniji in se ob nedeljah iz domačih krajev trumoma vračajo v Ljubljano in druge kraje. »Zanjeje to le ena meja več, pri prestopu pa pokažejo celo potni list,« so po ve-dali miličniki (Foto: M. B.-J.)
ČRNOMELJ — V prvih mesecih letošnjega leta je v črnomaljski občini skokovito naraščalo število otrok, ki so bili upravičeni do družbene denarne pomoči. Februarja jih je bilo 2.046, marca 2.258 in aprila 2.284. Ko so 1. maja preveijali upravičenost do drdS-bene denarne pomoči otrokom, so ugotovili, daje do pomoči upravičenih 763 družin, in sicer za 1.629 otrok; od tega je iz Slovenije 626 družin s 1.318 otroki, iz drugih republik pa 137 družin s 311 otroki. Najvišja pomoč, izplačana v gotovini, je od 1. maja 992,20 din.
Glede na nizke osebne dohodke v letošnjem letu bo veliko občanov, ki po novem niso upravičeni do družbene pomoči za otroke, gotovo prineslo podatke o letošnjih plačah in bo ponovno opravljen obračun. V Črnomlju predvidevajo, da bo večina teh vlagateljev do pomoči upravičena, saj imajo nekatera podjetja, na primer Belt in Gorenje, precej nižje prejemke šele letos.
Po sklepu izvršnega sveta Slovenije tistim otrokom, ki so prejemali manj kot 250 din pomoči, od 1. avgusta letos le-te ne dodeljuje več. Takšna rešitev je bila sprejeta zato, ker so učinki nove davčne zakonodanje pokazali, da se dohodkovni položaj te skupine prebivalstva na ta način izboljša. Takšnih družin je v občini 136 z 251 otroki.
Kovinarju presahnila naročila
Priporočila nemškim nabavnim referentom, naj prekinejo poslovne stike z Jugoslavijo — Kovinar ne more zagotoviti, da bo blago zares prišlo do kupcev
ČRNOMELJ — Tukajšnji Kovinar je bil do konca junija 1989 tozd Slovenijacest-Tehnike, potem pa je postal samostojno podjetje, a je imel leto dni ukrep družbenega varstva. Od lanskega junija, ko je torej postal povsem samostojen, je v Kovinarju kazalo precej dobro. Imeli so dovolj naročil, da so imeli lani in v prvem četrtletju letošnjega leta povsem zasedene zmogljivosti.
Ko pa so se začeli krhati politični od- dobili od šefov priporočilo, naj prekine-nosi v Jugoslaviji in zaostrovati politič- jo poslovne stike z Jugoslavijo, kar po-
ne razmere, so se tudi v Kovinarju pričeli problemi. Tujim kupcem, ki jim je bilo namenjene kar 80 do 85 odst. proizvodnje, so sicer lahko zagotovili, da bodo pravočasno končali izdelkč, nikakor pa ne, da bodo kupci te izjelke sploh dobili. Vprašljiva je torej poslala dostava, ki ni kaj prida odvisna od Kovinarja. Tudi tovornjak, ki seje z njihovimi izdelki odpravil na pot k nemškemu kupcu konec junija, je nekaj dni ostal na barikadah. Teh nekaj dni pa za pedantne Nemce pomeni zelo veliko.
»Že od pomjadi smo dobivali iz tujine vedno manj naročil za dele gradbene mehanizacije, kijih izdelujemo. Po vojni v Sloveniji pa naročil sploh ni več, pravi v.d. direktoija Kovinaija Alojz Turk. »Seveda smo se pogovaijali z našimi nemškimi kupci in povedali so, da tudi njim usiha prodaja v vzhodni del Nemčije. Priznali so tudi, da niso nikoli povsem gotovi, da bo naše blago prišlo do njih. V našem podjetju jih razumemo, zlasti še, ker so nabavni referenti
meni, da lahko poslujejo le še na lastno odgovornost. Na žalost pa je v tej Jugoslaviji še vedno tudi Republika Slovenija,« potarna Turk.
Kovinarja sicer ne bi bilo težko zasuti z delom, saj jih je zaposlenih le 85. Toda kaj, ko je kupcev na domačem trgu malo, konkurenca velika in, kar je še huje,
še tisto, kar so doslej delali za SCT, je to podjetje prodajalo v južne jugoslovanske republike, ta prodaja pa se je sedaj ustavila. »Največji problem je, da nihče ne zna svetovati, kako bo v prihodnje in koliko časa bodo takšne razmere še trajale. Prepuščeni smo sami sebi, ničesar ne moremo načrtovati, ker se lahko vse podre, še preden je načrt pripravljen. Finančni tokovi so porušeni, denarja ni in vprašanje je, kdo bo komu sploh kaj plačal,« pravi Turk in dodaja, da so za junij še spravili skupaj dovolj denaija za plače, ne ve pa, kako bo vnaprej. Predvsem bi po njegovem mnenju morali najprej razbremeniti gospodarstvo.
M. BEZEK-JAKŠE
POMOČ SE ŽE STEKA
Zbiranje pomoči
OSILNICA
P01
oškodovanim ob nedavni vojaški agresiji na Slovenijo, ki sojo kot prvi ^kočevski občini in tudi med prvimi v republiki organizirali v krajevni skupnosti Osilnica, uspešno poteka. Do sedaj so sodelavci Rdečega križa v krajevni skupnosti obiskali že 102 od skupno 155 gospodinjstev in bili povsod lepo sprejeti. Prispevki so seveda različni, od 100 do 6.000 din na gospodinjst Skupno so do sedaj zbrali 40.000 d akcija pa sc še nadaljuje.
:vo.
din,
M
•m
J *
INKASANT — Pretekli teden j« £ bj lenjski list svojim naročnikom	ni
ložnice za plačilo naročnine **.,<;* V tošnje četrtletje. Plačilo s pložnico ^ plačilo na blagajni Dolenjskega 1““^ Glavnem trgu 24 sta že dlje časacdi ^ čina, kiju uporabljamo, da narocnia^, ko poravnajo naročnino za DL. ki seje skoraj hkrati s položnicam1 PJjp i
v Novem mestu, češ da pobira nau*^ ^
za naš časnik, je verjetno računal. j, tega ne ve, in je hotel na tuj račun P ^ v, denaija. Torej, če vam kdo pride na jjr ši kot inkasant Dolenjskega lista, mj1^ Jli ne dajajte denarja! Možakaija si natančno oglejte in o nenavadnem P m
obvestite, — najbolje da kar mm01 št. 92.
PROMET — V vojni in tudi % bil v Novem mestu prometni red. uj' ^ novim mostom, pa tudi tisti, v ve dolgo pred tem, praktično nev^r^ Tako ni bila nič redkega vožnja P° uf
nnm trnu nauizlnl imfnio rVT
nem trgu navzdol, vožnja po kavlju mostu iz mesta proti Kandiji, kandijskem križišču na vse stramjr^
S
1'	l	. yfljP.
Ena gospa je slišala, da	l
takoj preselila tudi na otroška S ) ^ Namesto kavbojce in lndjoti^ , 1 partizane in Nemce se teritorialce in Srbe. Vrste fe<mr *bi za igro zelo težko popolniti-
Sprehod po Met®!
PRED KRATKIM SO POLO^f I
falt v bližini Novoteksove trg°vl%,4Ž' V. povzročilo veliko navdušenje Pjjžj F) pri tistih, ki puščajo svoje avto tem parkirnem prostoru, potem 3 s
rkirnem prostoru, ■ ^0- -ji s,
SSSiSlKt
kajti občinski možje razmišljajo0 JI ^ parkiranja na tem pnmnMfcitf N fejev, trgovin in kioskov. Menu* ^ a ž^j, vnli#»nn m likati avtomobile . di
voljeno puščati avtomobile Kdor ne bo upošteval prometne*
(S
bo ob 700 din.	rncTE'! ftt
ZA PRIDOBITEV SRED? j,jT
ZA PRIDOBITEV SRE**? j^v, £
li kar šestnajst programov. os . jZn»J nujr jih je iz gostinstva in turizma. P® j va proizvodnih storitev in trije , rti
ga turizma, vinogradništva m	Idi
Prosilci za posojila in repubh . M
1	- ----.p -- |
posojila in repuu"--... via
Ijiva sredstva obljubljajo vasvjb^
tudi nove zaposlitve. 1
Čmomaljskidf^J
KIOSK, 2. DEL -imeli naši teritorialci v najtezj jn s»L
imeli naši teritorialci v najtezj .	, J>J
slovenske državnosti veliko 0'	ji),
zato niso mogli še natančno P . sopise. Če pa bi jih, najbrž ne	I
odgovora, vsaj takšnega ne, pn* bodico o črnomaljskem kiosk 1^1*" pjjt hrane in pijače, obljavljeno1	k '
skem drobirju. Ljudje so se na	<jd	(ZPo
žcvali nad veseljačenjem J
zevali nad veseljačenjem.\	f
ska razlegalo dolgo v noč, t ' $ ^	|j»
trdijo, da jim je lastnik kir’sk ,\0Wz bavljal hrano in pijačo na	w.
njihovi razlagi se razume, da	rt'.i trt.
žaji teritorialcev tori
—_■ -j— ------- —
njihovi razlagi se razume, da fov, tjjJ žaji teritorialcev torej ob k'°?*d0|«| hj ko, potem smejo hvaliti zgoJ jlv^
Ia^ImiL n	■ L’ <1 h Itf IIC r
PREDSEDNIK IN B°u,0že<V \
tijske politike v občini. Da bl°	L'
je ponazoril, kakšno je W «»^$1 V dejal, da celo tega ne ve,* črno1’’*/ Si, tošnji pridelek krompnja n? .pjtiOr 1
ULJdl, Ud	ICg«	' CfVU
tošnji pridelek krompirja naf j hitf° poljih. Pa so ga njegovi mini ^	.
lažili, da tega celo sam bog
Drobne iz
RAJE ZAPRTI -iz Kočeske Reke in dru®!j(,r|esvel^/
IjU.IU svuuuuu	^	h$S
ufeissrAsfSž;
in gobarskih poljanah, KJ®	\
ske široke javnosti, nad «*
ljeno svobodo niso nič ka)^ spnjjjSi<L St
$ y
se nekontrolirano jm-r-	,<£
“ass
in gobarskih poljanah, kj^^jj .J/ nemoteno kraljevali, že renca«. Prav tako seje tre
renca«. Prav tako seje hd®', ti in zakleniti vrata do"1 gredo od doma, kajti nič se nekontrolirano potep*
IS

kar smo pisali o o
oskoraj£^Uo°faS^S| k so si od tujskega tunzmt*Koipe*S« tfO
razveselili, Kajn	<:
velja resnica, ki so J o ug ^ pl a* oštirji: »En Slovenec spU^ rov, šest Nemcev pa cn 5

Št. 30 (2188) 25vil
Eniški
zobotrebci
4;j'GA IZGUBLJA VOJNO Da ItL °?! utihne, ko govorijo topovi, še tufj tudi za ribniški konec, saj kul-ijjp/Puletn; Ribničanom skoraj nima Se sproščujočega branja si ne 4oJ,\Privoščiti. Knjižnica, ki je imela V Pr0s,or v Domu JLA, je že nekaj Ut, Prla, knjige pa so delno prenesene v Op^Ptostore Miklove hiše. Če bo rtsdoK i Je obljubljena za avgust, takrat I vJena’ naJ bi bila knjižnica pred
%iUSeni le odPrt®-
°Ci °VA PAST - Poleti Je v ne-HovJ\m brliklovi hiši tiho kot v hiši <0v |jVj dobro, da se je v enem od salo-parket in se spremenil v past %jJ*Vt^ene obiskovalce. Njihovo spo-'trjj 'n Pfeklinjanje ob nepričakova-^kult U1 ov‘ro mora v praznem sve-Ure gotovo daleč odmevati.
Hv
rebanjske iveri
^«1LuBA — *z republiške skupščine v vedJeku oglasili tudi sodelav-ttofi pj jOUr in prinesli 50.000 din po-'^Prki^^jub temu da so v tem znesku VjPevl‘i nekaterih poklicnih poslan-ttetitajL na Usedanju slovenskega parla-! fNiist preceJ kolegov odzvalo pobudi ■litti Poslanca v zboru občin, inž. I f1 ptjj/elflka, naj bi vsak iz svojega že-,JlrrilrluG* P°m°č Kolarjevim. Le Vi-i ^°Phm“U’ !jranjskemu županu, seje
^ hi Ugotoviti pomoč, kajti podenj j* apko usul plaz. podobnih *WP°bud. Svojo gorenjsko naturo
n JOvS>rjev.h.
-	* — Odbornik Marjan Do-
f I ;kuKčine ^dnj' seji trebanjske občinske j1 xPtava n?rcd dopusti menil, da je vsa SL Jpvstvu na tem zasedanju tako Niju j ^ je odveč. Dolcnškovcm 1 h^°lo'v^"e kaže drugega, kot počakati 3 Hiti j.°.rakonodajo, ker sedanja pač 'Hv||n vjad kakor kmete, se pridružu-kmetje.
tv"iSki paberki
j v? **	J A — Sevniški mini-
1 jNniaVOJože Maurerje na zadnji Q k kup tkd.vlade dejal, daje v mestu fL ]kt je 06 briških lokalov, »kafičev«, I LVctv, u™10 veliko menjavanje de-,■ Jjttiki in?ufer je vprašal, ali te delavce a	sploh prijavljajo. Opo-
ludi v °nesnailevanje okolja, ki se I«, htoglrK, . nav|janju razne glasbe do ^ShjulT" lem pa Je vprašanje, če \)^Zav,J KarJe cesarjevega«, se prali! p^Jd ra zaščito malih avtorskih
i Ce fičnfe* n iaVt°rekf- praViCe
z J .,rJaj>c^nem gostinstvu marsi-
| p^^Podmizo,,.
^L^rškeMv^
K n *fk)v. -j- -p0 tudi različno opremo dr-
\ n* v“.n°v. t.T luai različno opremo dr-V l'ih?a5ka Vn,a *? traktorji postali začas-A CSkrf!,8 Kr5ko v tem pogledu <• "b^jalj LSna lzJema. Krški kmetje so « JtWl<adja o" dfugi- Menda pa je bila J "iwe kinet?J.ev Pr' svoje tudi čudna. x Pii, 'tega k> ima en traktor, moral tf	ki ima traktorjev več,
J j!Po|,'Oir1an'|Pa1rk'<- bojda lahko obdr-
Jf V11 o kT.J . po dosedanjih gla-«. ®	0<)d<>čem ravnatelju krške
jj-i V89 kanaP^j® ena proti dva zoper
>^ Lojzeta Štiha. Ob gla-
J' \k.ijii. M„KaSt' Pogovarjali o šoli in fj\ C®1 p,M.kd? "a eni od skupščin je J 5c^&nik°m, naj naravnost J\ v*jt J'5' VW l|k kot bodoči prvi mož v /0i[ ®*tihu ’ 'n naj ne ovinkarijo. Mor-
J \n,V,l0sl krti^1 *emenat. Potemtakem /1	snega glasovanja lahko bila
!'js
v Brežicah
Sil*5'°bvi.jx spopadu v Sloveniji
jJ S s*u^aka j«C iudl bolj vesela različiča </r ofc v*5kn • so obmejno hišico na / kif PriJlj nlVZeli jugoslovanski vosi/ , ta 0rniah ?azovat gasilci v stanov-Jjf	.Arniadna posadka si ni
IhsiLV»<lnn ! ,aler0 vojsko nredstavlia-
" armadna posadka ji/ ,\i. "i n, _ °. so se ogledovali prav v
ir z Lta, 1« (j' Na cerkljanskem leta-
' nai i So na poljih, kjer raste 0 na vojaškem letališču
' na voj;
n
liil
IZ NkŠIH OBČIN
ililit
IZ NlkŠIH OBČIN
LU
Otrok res največje bogastvo?
V trebanjski občini menijo, da je položaj predšolske vzgoje zastrašujoč — Neslavno prvenstvo__________________________
TREBNJE — Vzgojno-varstvene enote Trebnje, Mirna, Mokronog, Šentrupert in Veliki Gaber imajo v dvajsetih oddelkih vključenih v dnevno vzgojo in varstvo skupaj 437 otrok. Skrajšan program priprave otrok na šolo obiskuje letno od 200 do 220 otrok, ki niso vključeni v Vzgojno-varstveno organizacijo (VVO) Trebnje. Direktorica le-te Marija Bizjak, ki je pripravila analizo stanja na področju predšolske vzgoje v trebanjski občini tudi za obravnavo na seji občinske vlade, ocenjuje, da vsi podatki kažejo zastrašujoč položaj predšolske vzgoje v občini.
Za prehodno obdobje Trebanjci predlagajo, naj bi takoj razširili program priprave otrok na šolo, s tem da bi za nastale materialne stroške prispevali starši od 900 do 2.400 din, odvisno pač od tega, za katero inačico razširitve bi se
odločili: ali za širitev na 300,350 ali na 400 ur.
V vrtcih v Mokronogu in v Velikem Gabru, kjer že za prihodnje šolsko leto grozi upad števila otrok v dnevni vzgoji
• V trebanjski občini je 1564 otrok v starosti od enega leta do vstopa v šolo. V dnevno vzgojo in varstvo pa je vključeno le 27,9 odst. otrok, kar je najmanj v Sloveniji in daleč od republiškega povprečja (52,3 odst.). Neslavno prvenstvo imajo v Sloveniji Trebanjci tudi v številu otrok, ki obiskujejo program priprave na šolo.
in varstvu, bodo ponudili vsem predšolskim otrokom od 3. do 5. leta obiskovanje vzgojnega programa v dopoldanskih rednih oddelkih ali pa bi kombinirali dnevno vzgojo in varstvo ter
Ce ne na morje, pa v Terme
Ob vojaškem spopadu v Sloveniji so ostale čateške Terme v nekaj dneh brez večine gostov — Tujina odpisana — Glavni načrti ostajajo — Koliko še v zdravilišče
ČATEŽ — Turizem bo občutil zaradi nedavnega spopada v Sloveniji dosti dolgotrajne posledice. Če bodo gostje prišli v hotele in zdravilišča, je nekoliko odvisno tudi od uspešne reklame, vendar bolj kot turistična propaganda vpliva na obisk drugo.
V Termah Čatež so posledice občutili kar na začetku vojaške agresije na Slo-venijo. Ob spopadu so imeli 1.766 gostov, 30. junija jih je bilo 226, stvari pa so se obrnile še na slabše, ko je od prvotnega števila turistov v nekaj naslednjih dneh ostalo samo še 60 ljudi. Streljanje blizu kopališč in hotelov, zaradi katerega so gostje odpotovali, bo očitno delovalo dalj časa. Tuje potovalne agencije so si premislile in ne bodo pripeljale gostov v Terme, tako vsaj je kazalo sredi prejšnjega tedna. Veliko pove dejstvo, da odpovedujejo dogovore celo Izraelci, ki so vajeni podobnih razmer na robu vojne, kakršne so še do nedavnega bile značilne za Slovenijo.
Če so take razmere za Terme šokantne, se bo šele pokazalo, saj v teh dneh v podjetju iščejo rešitve za nastale težave. Mogoče se bodo v Termah morali zateči v hitre ukrepe in prerazporejati odvečne delavce ali zmanjševati dohodke, toda pri dolgoročnih načrtih verjetno ne bo bistvenih sprememb. Začetih naložb, na primer igrišča za golf, ne bodo ustavili, saj to financiranje ne temelji na dnevnem izkupičku v hotelih, pač pa so zanj že prej razpisali delnice.
Ob tem, da večjega števila tujih turistov letos v Termah skoraj ne pričakujejo več, upajo na zadovoljiv obisk do-
SLOVENIJA 1991
mačih gostov, ki ne bodo šli letovat na Jadran. Toda zadrega bi ostala vseeno, kajti Terme so poleg letovišča tudi zdravilišče in v zvezi s slednjim je pomembno, kako bo država Slovenija začrtala zdravstveno in socialno politiko. Na hitro se da oceniti, da bo prihajalo v zdravilišče manj ljudi, saj bi terapija za veliko državljanov utegnila postati prevelik strošek.
M. LUZAR
skrajšane priprave otrok na šolo. Je pa še druga možnost, in sicer, da bi otroke, ki bodo zaradi premajhnih vrtcev na Mirni in v Šentrupertu odklonjeni, organizirano prevažali v mokronoški vrtec. Seveda bi morali za ta prevoz spet nekje dobiti denar, bodisi od staršev ali iz občinskega proračuna.
»Upam, da smo v gradivu jasno predstavili tudi financiranje naše dejavnosti. Vse kaže, da smo pravzaprav nekakšna socialna ustanova, ki rešuje finančne probleme staršev, občine in še koga, hkrati pa je naša osnovna dejavnost vse bolj osiromašena in ogrožena. Zatorej vidimo rešitev le v financiranju po dejanski ekonomski ceni in subvenciji prispevkov staršev, da bi lahko otrokom nudili najnujnejši minimum življenja in dela v vrtcih.
Proračun in njegovi deleži za posamezne dejavnosti bi morali upoštevati dejansko stanje v posameznih dejavnostih in ne le linearno indeksiranje. To je zlasti prizadelo VVO Trebnje, saj smo vsa leta nazaj varčevali pri ljudeh, materialu, opremi itd. Naš program racionalizacije ne pomeni le varčevanje z vodo, elektriko in kurjavo, temveč tudi pridobivanje odpadnega materiala za izdelavo didaktičnih pripomočkov, šivanje otroškega perila, koriščenje in ne izplačilo nadur. Po plačah je naš 64-članski kolektiv na 53. mestu med sorodnimi organizacijami v Sloveniji, saj so OD še na ravni lanskega decembra, pa še te zagotavljamo s težavo Sploh ne vem, kje bi lahko še kaj privarčevali. Zaradi vsega tega moram priznati, da sem razočarana nad splošnimi sklepi naše trebanjske vlade po obravnavi že omenjene analize,« pravi Marija Bizjak.
P. PERC
TREBNJE — Potem ko je predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj poslancem trebanjske občinske skupščine poročal o delu izvršnega sveta in pristojnih organov občine ob agresiji JA, so Trebanjci opozorili, da so pogrešali ustrezno koordiniranje in informiranje o akcijah TO in milice na ogroženih območjih (Medvedjek in Mokronog), zaradi priprave in organizacije reševanja, nudenja prve pomoči, oskrbe, prometa, materialne in zdravstvene oskrbe, varstva otrok in drugega.
Izvršni svet je glede na neposredno ogroženost občine Trebnje (Medvedjek in Puščava z okolico) imenoval komisijo za oceno vojne škode na področju Medvedjeka. Cenilci novomeške zavarovalnice Tilia ter Andrej Kastelic in Alojz Metelko kot predstavnika trebanjske občine so ocenili, daje na imetju civilnega prebivalstva (gospodarska poslopja, hiše, vinogradi, sadovnjaki, motorna vozila, traktorji in gozdovi) nastala škoda v višini 4,787,250 din. Na motornih vozilih, ki so last pravnih oseb oz. neznanih lastnikov, pa je škode za
Ni čas za evforijo!
Razmišljanje ob napovedi odhoda JA iz ___________________Slovenije____________________
SEVNICA — Le kdo bi si milil, da bomo inačico »tankovskega socializma« doživeli tudi na slovenskih tleh! Kdorkoli se dela po agresiji JA na mlado slovensko državo pametnega in preroka, češ saj sem vedel, da bo tako, je po mojem prepričanju slepar, skratka človek, ki bi rad veljal za jasnovidca in vseveda. Daje tako početje in obnašanje, milo rečeno, neokusno, pustimo ob strani.
Spadam namreč med tiste, ki so prepričani, daje v vsakem človeku tudi kaj dobrega in da seje vredno za to, da bi tisto dobro v človeku zbezali na plan, vsaj malo potruditi. Zatorej bi se težko sprijaznil, ako bi mi zdaj kdo očital naivnost, če bi namreč vedel, kako sem med velikonočnimi prazniki v zdravilišču v Rogaški Slatini skušal pomiriti prestrašene, a še dokaj številne avstrijske in italijanske goste, potem ko smo na televizijskih zaslonih opazovali posledice človekove norosti, napada srbskih skrajnežev na hrvaške policaje na Plitvicah. Tujci, ki so iz. Rogaške Slatine radi odhajali na izlete na Plitvička jezera, so spraševali, kaj bo s tem svetovnim biserom, če bo tam tekla človeška kri in bodo tam okrog tanki. In ali se lahko kaj takega primeri tudi v Sloveniji? Odvrnil sem, daje na Slovenskem res okrog 20.000 vojakov jugoslovanske armade, da pa naj bi se ta zvezna vojska postopoma, najpozneje v treh letih, umaknila z našega ozemlja. Ta podatek zlasti Avstrijcem ni bil povsem neznan, vendar so nejeverno zmajevali z glavami.
Tudi zaradi te drobne izkušnje in zavoljo krvi, prelite za samostojno, suvereno republiko Slovenijo, se mi zdi te dni, ko je JA presenetljivo pristala na umik dveh korpusov v treh mesecih iz naše države, povsem odveč vsakršna evforija. To je le krajši predah pred nadaljnjimi pogajanji z. bivšo Jugoslavijo oz. njenimi republikami, da skušamo predvsem ohraniti gospodarske vezi. Iluzije O tistih bratskih stikih, bodisi s slovenskimi ali jugoslovanskimi narodi, so dokončno razblinjene. Dobljena je pomembna vojna, toda ker je ranjena zver najbolj nevarna, bo potrebna opreznost, saj so iz osramočene JA pogosto prihajali glasovi kvečjemu o izgubljeni bitki.
P. PERC
Delegatov pa ni
Nesklepčnost kot za-________drega_________
KRŠKO — Za 18. julij je Vojko Omerzu, predsednik skupščine občine Krško, sklical skupno zasedanje vseh treh zborov krškega parlamenta. Ljudje, ki so jih državljani ob volitvah izbrali za politične predstavnike, so župana spet pustili na cedilu. Razen članov zbora krajevnih skupnosti delegati niso prišli na popoldansko skupščinsko zasedanje in sklicatelj je v dogovoru s prisotnimi sejo prestavil.
Čemu je namenjena tako izražena delegatska politična abstinenca, bi vedeli povedati tisti, ki na sejo ne prihajajo. Če delegatov ni na sejo zato. da bi se izognili kakšni neprijetni temi, zajeti z dnevnim redom, je celo dobro. Tako zamišljena vzdržnost bi namreč pomenila, da sede (kadar pač sedijo) v skupščinskih klopeh politično modri izbranci, ki znajo pametno taktizirati in se torej tudi pametno odločati, kadar tako narekukjejo dogodki in dejstva. Če pa delegati ne pridejo zaradi pozabljivosti, lenobe ali nemarnosti, se
krškemu parlamentu pišejo slabi časi, saj bi utegnil razpasti
Prvo pomoč, ki bi povrnila redna in sklepčna zasedanja, že iščejo. Tako je v četrtek padel predlog, naj bi se skupščinski zbori v bodoče sestajali ločeno in potem iskali skupno parlamentarno govorico z usklajevanjem. Zdi se, da poteza ne bi imela pravega haska, saj bi z njo parlament razstavili na kose. Kdor bi potem prevzel mukotrpno delo usklajevalca zborovskih mnenj, bi se znašel v vlogi kirurga, ki mora prišiti odtrgane ude. V medicini ku-rirgom šivanje ne uspe zmeraj. Mogoče zato ni odveč vprašanje, kako bi se nakazana operacija s političnim skalpelom obnesla v krški občinski skupščini in koliko dobrega bi prinesla parlamentarni demokraciji
Če je omenjeno taktiziranje vzrok, zaradi katerega ni delegatov, je pra v tako slabo, kot če gre za malomarnost. V obeh primerih je namreč končni učinek ta, da se Krčani ukvarjajo z delovnim postopkom, čeprav bi se zaradi nekaterih težav verjetno raje posvetili usodnejšim vprašanjem v zvezi s svojo prihodnostjo.
M. LUZAR
Škode je bistveno več
V trebanjski občini odprli tudi žiro račun za zbiranje solidarnostnih sredstev za odpravo posledic vojne
1,005.000 din. Škoda na infrastrukturnih objektih na področju Medvedjeka (elektro, PTT, ceste), ki jo ocenjujejo pristojna javna podjetja, znaša 3,025.950 din.
Druga komisija je ocenila škodo v kmetijstvu. Na Puščavi z okolico znaša izpad in škoda na krompirju, mleku in mesu 1,332.440 din, na Medvedjeku z okolico (izpad in škoda na krompirju, mleku, mesu in grozdju) pa 723.388 din. K temu je treba dodati še za 244.860 din škode zaradi motene oddaje mleka.
Sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo pa je na podlagi navodila republiške vlade doslej ocenil škodo v gospodarstvu v višini 76,507.000 din. K tem številkam je treba prišteti stroške, ki so nastali zaradi velikega angažiranja civilne zaščite (brez stroškov sredstev za nevtralizacijo možne ekološke škode in za gašenje požara) v višini 1,595.000 din. Trebanjski vrtec je imel dodatnih stroškov zaradi naselitve otrok v prostore OŠ Trebnje 15.110 din, zdravstveni dom 170.500 din, OŠ Trebnje za uničen kombi 430.000 din, medtem ko kombi OŠ Mokronog še ni ocenjen.
Skupna (ne)posredna škoda, ocenjena v trebanjski občini do 16. julija, znaša 89,835.810 din. Za sanacijo škode so Trebanjci odprli žiro račun št. 5210-743-79 »Sredstva solidarnosti za odpravo posledic vojne v občini Trebnje.«
P. P.
SREČANJE ODPADE
TREBNJE — Za 4. avgust je bilo predvideno srečanje upokojencev iz Trebnjega. Izvršni odbor trebanjskega društva upokojencev obvešča člane društva, da predvideno srečanje odpade zaradi negotovih razmer v državi in tehničnih težav.
KOPALIŠČE NIČ VEČ Z IZGUBO
SEVNICA — Navkljub precejšnjim dotacijam bivše občinske telesnokul-turne skupnosti je sevniško kopališče v letih 1987 — 1989 poslovalo z izgubo. Lani so z združitvijo del tajnika Športne zveze in vodje kopališča zmanjšali zaposlitev za eno delovno mesto, kar je precejšen prihranek. Hkrati pa so z najemninami od določenih prostorov še povečali prihodke. Lani seje tako kopališče, tudi s pomočjo dotacije Športne zveze (250.000 din), le izkopalo iz rdečih številk. Dobro poslovanje je omogočilo tudi pokritje predlanske izgube.
100 TISOČAKOV ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so v prvi polovici letošnjega leta namenili za raziskovalne namene 100,640 din, kar je 40 odst. letnega plana. Žal pa je porabljen že ves denar za zgodnje usmerjanje otrok v naravoslovje ter za raziskave v šolah. Proti koncu leta naj bi podelili še nagrade inovatorjem.
BORCI SPOROČAJO
BREŽICE — »Borci in aktivisti NOV v občinah Brežice, Krško in Sevnica smo z globoko ogorčenostjo doživeli surovo agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo. V celoti se pridružujemo stališčem republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, izraženim v pozivu nekdanjim borcem z dne 28. junija 1991.« To je zapisal v sporočilo, izdano 15. julija, medobčinski svet ZB NOV Posavja. Svet nadalje omenja, da okrog letališča Cerklje kmetje ne morejo nemoteno pospravljati poljščin, zaradi česar se poraja nezaupanje in bojazen, da bi v Sloveniji znova prišlo do spopadov.
MINUTA MOLKA ZA PADLE
TREBNJE — Trebanjski župan Ciril Pungartnik je predlagal, naj bi občinska skupščina poslala republiški skupščini in predsedstvu RS pismo, da vztrajajo na pozicijah brionske deklaracije. Odbornik Marjan Dolenjšek je menil, če ne bi bilo TO, ne bi bilo niti brionske deklaracije. »Tekla je dragocena kri naših fantov, zato predlagam minuto molka zanje,« je dejal, župan Pungartnik pa je zatem predlagal, naj bo enominutni molk za vse, ne glede na to, na kateri strani so bili. Obe pobudi sta bili sprejeti.
SIRENE IN MASKE
SEVNICA — Občinski štab za civilno zaščito je obiskal krajevne skupnosti, kjer bi bila še potrebna izgradnja zaklonilnikov. V sevniški občini namreč premorejo le dvoje pravih zaklonišč. Ugotovili so tudi, da sicer 11 siren v podjetjih in 7 v krajevnih skupnostih dobro deluje, težave so le z daljinskim upravljanjem sirene v Loki pri Zidanem mostu, in sicer zaradi slabih telefonskih povezav. Ker signal sirene na sevniškem gasilskem domu ni dovolj močan za Drožanjsko cesto, Florjansko ulico in tudi staro mestno jedro, bodo namestili sireno na gradu. OŠCZ je nabavil tudi 6000 plinskih mask, ki so po 500 din na voljo v večjih trgovinah.
KOLAR —
NOVI SEKRETAR
SEVNICA — Na Zadnji poletni seji sevniške občinske skupščine so na predlog vlade izvolili za člana IS SO dipl. inž. Jožeta Kolarja in ga imenovali za sekretarja Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. Za v.d. sekretarja Sekretariata za družbene dejavnosti pa so imenovali Jožeta Kovača, ki hkrati še ostane gospodarski minister.
Samos/oma
SLOVENIJA 1991
Prednostne naložbe za razvoj
Za 15 naložb za razvoj demografsko ogroženih področij v sevniški občini bodo _______potrebovali 170,6 milijona — Tretjina iz RIS? _
SEVNICA — Sevniški izvršni svet je sprejel prednostni vrstni red naložb za razvoj demografsko ogroženih področij v občini. Gre za 15 naložb v krajevnih skupnostih Krmelj, Tržišče, Šentjanž, Blanca, Zabukovje, Boštanj, Primož, Loka pri Zidanem mostu in Studenec v skupni predračunski vrednosti 170,616.000 din. Tretjino tega denaija oz. za sleherno investicijo, ki jo bomo omenili, naj bi prišlo iz republiškega proračuna, iz naslova demografsko ogroženih področij.
sticija za posodobitev ceste na demografsko manj razvitem območju KS Tržišče v Pavli vasi (8,827.000 din) in slednjič je na seznamu prednostnih naložb še cesta na Studencu (8,983.000 din). >	p. p.
Na prvem mestu je dokončna ureditev telefonije oz. ptt omrežja v Mirenski dolini na območju vseh treh krajevnih skupnosti, predračunska vrednost te največje naložbe pa je 54,635.000 din. Sledi posodobitev ceste od Pod vrha do Pokleka med dvema, tudi po stari terminologiji, nerazvitima KS Blanca in Zabukovje. Predračunska vrednost naložbe je 14,587.000 din.
Posodobitev ceste Šentjanž — Brunk, pomembne za vse tri KS v Mirenski dolini, naj bi veljala 17,743.000 din. Za brv čez Savo pri Boštanju naj bi zadoščalo 13,247.000 din, za most v Lokah v
primoški KS pa 1,673.000, za posodobitev ceste na Križ (KS Loka) 7,297.000 din in za posodobitev ceste v Mladeti-čah (KS Tržišče) 5,941.000 din.
Eden največjih zalogajev bo vsekakor naložba v posodobitev ceste Šentjanž — Cirnik (19,016.000 din), za krajane pa bodo veliko pomenile tudi gradnje oz. obnove vodovodov v Za-bukovju (2 milijona dinarjev), v Račiči (1,570.000), na Lepi Gori (1 milijon) in na Kamenško (2,113.000 din).
Trinajsta po vrsti je naložba v elektrifikacijo Mirenske doline, veljala pa naj bi 11,981.000 din. Predzadnja je inve-
ŠE 16 SEVNIČANOV V JA
SEVNICA — Kot je povedal sevniški obrambni minister Branko Derstvenšek,je v uniformi JA še 16 fantov iz. sevniške občine, maja letos pa jih je bilo 61. Scvničani služijo vojsko predvsem v vojašnicah v večjih mestih, kjer so močno poostrili nadzor, zato so prebegi v ci-vilstvo precej bdlj 'tvegano dejanje. Doslej seje namreč precej Sevniča-nov predčasno vrnilo iz JA tudi »na lastno odgovornost«.
julija 1991
DOLENJSKI LIK1
| TELEVIZIJSKI SPORED J
PETEK, 26. VIL
SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — 18.00 Domači ansambli (ponovitev) — 18.30 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Koncert simfonikov RTV Slovenija — 21.10 Prišel, naslikal, zmagal: Obisk pri slikarju Zoranu Mušiču — 21.35 Arhitektura osemdesetih let —21.55 Satelitski programi — 23.20 Yutel
HTV 1
7.30 V ideo strani — 8.00 Poročila — 8.10 Opica, ki je shodila — 9.00 Blufonci (risanka) — 9.30 Poročila — 9.40 TV koledar — 9.50 V vrtincu stoletij: Poljica ali sen v kamnu — 10.20 Dom brez doma
—	11.00 Poročila — 11.10 Jazz —11.50 Hči morskih valov (6/6) — 12.35 Poročila — 12.45 Kameleoni (amer. film) — 14.10 Murphy Brosvn (amer. naniz.)— 14.40 Poročila — 14.50 TV koledar — 15.00 Hišni ljubljenci (angl. naniz.) — 15.25 Splošna praksa (avstralska naniz.)
—	16.15 Poročila — 16.25 Od maja do decembra (angl. naniz.) — 16.50 Korenine mafije (amer. nadalj.) — 17.45 Dom brez doma — 18.15 Hrvaška danes — 18.45 Ah, te majhne razlike (angl. humor, naniz., 1/6) — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik I — 20.05 Obračun med zakoncema (amer. film) — 21.45 Dnevnik 2 — 22.05 Paracelsus (nemška, nadalj., 8/8)
—	22.55 Ekran brez okvira — 0.25 Poročila
SOBOTA, 27. VIL
SLOVENIJA 1
8.35 — 13.10 in 15.35 — 1.45 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK
9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.15 KLOBUK KLOBUK 9.45 VROČE - HLADNO
10.10 ALF, 38. epizoda I IZ SKC
10.35	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.35	VEČERNI GOST: PETER AMALIETTI
12.15 ODŠEL, NASLIKAL, ZMAGAL: OBISK PRI SLIKARJU ZORANU MUŠIČU 12.40 ARHITEKTURA OSEMDESETIH
13.00	VIDEO STRANI 15.50 VIDEO STRANI
16.00	TARZANOVE VELIKE PUSTOLOVŠČINE, angl. film
17.20	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.35 PROSTOZIDARSTVO OD BLIZU, ponovitev angl. dok. serije, 4/6
19.00	RISANKA
19.20	TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59 UTRIP 0.20 ŽR
20.20 ŽREBANJE 3X3
20.35	DRUGA GODBA 91
21.35	SOVA:
NA ZDRAVJE!, amer. naniz., 22/30
22.00 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.25 SOVA:
VOJNA IN SPOMIN, amer. nadalj., 3/12
ČAS UBIJANJA, amer. film 1.35 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
18.00 Satelitski programi — 19.05 Murphy Brown (amer. naniz., 1/22) — 19.30 Dnevnik BG — 19.59 Utrip — 20.15 Filmske uspešnice: Butterfield 8 (amer. film) — 22.00 Satelitski programi - 22.15 Yutel
DOLENJSKI UST
HTV 1
8.35 — 10.55 in 14.10 — 1.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK
VROČE — HLADNO, oddaja, TV Sarajevo, 3/5 ELIZABETIN DVOR, slovaška nadalj., 1/6
10.45	VIDEO STRANI 14.25 VIDEOSTRANI
14.35	MOZAIK: TEDNIK, ponovitev 15.40 SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1
18.05	MOZAIK, ponovitev
18.35	SPORED ZA OTROKE IN MLADE:
NEVARNI ZALIV, kanadska naniz., 6/20
19.05	RISANKA
19.20	TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	FESTIVALI SVETA, avstral. dok. serija, 3/12
20.45	PARALAKSA, nizozemska dok. serija, 3/12
21 15 V CITYJU, angl. naniz., 11 /13
22.05	DNEVNIK 3, VREME T> 30 SOVA-
DRAGI JOHN, amer. naniz., 23/23
TWIST, franc, film FRANCOSKI SHOW, franc, varietejski program, 2/3
1.00	VIDEO STRANI
7.30 Videostrani — 8.00 Poročila — 8.10 Poletni program — 9.30 Poročila — 9.40 TV koledar — 9.50 Vesela sobota — 10.50 Nenadejani uspehi (humor, serija) — 11.15 Vrtoglavica (oddaja o filmu) —
12.15 Poročila — 12.25 Poletni program
* "v aa y—i■ i i	/— i	»	■ -- . -V
iča —
— 13.00 Ciklus filmov Nikole Babiu. 13.10 Hobotnica (italij. nadalj., 8/13) — 15.00 Poročila — 15.10 Sedmi čut — 15.20 Goldie and the Boxer (amer. mlad. film) — 16.55 Poročila — 17.05 Narodna glasba — 17.50 TV teden — 18.05 Celestin Medovič — 18.20 Mesečev zaliv (angl. nadalj., 1/6)— 18.50 Na začetku je bila beseda — 18.55 Denver, poslednji dinozaver (amer. risana serija) — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Pevci s kora (amer. film) — 22.00 Prisrčno vaši — 22.45 Dnevnik 2 — 23.05 Športna sobota —23.25 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) —0.10 Poročila
NEDELJA, 28. VIL
SLOVENIJA 1
8.45 —0.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 OTROŠKA MATINEJA:
ŽIV ŽAV
NEVARNI ZALIV, kanadska nadalj., 6/20
10.25 V ZNAMENJU ZVEZD: DEVICA, nemška dok. naniz., 6/20
11.00	ALPSKI VEČER BLED ’91, 5. oddaja
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK
11.50	LJUDJE IN ZEMLJA 13.10 BEG, nemška nadalj., 2/3
14.40	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	DVORJENJE EDIJEVEGA OČETA, amer. film
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	MALI OGLASI, TV naniz.
20.50	EPP
20.55	ZDRAVO
22.15	DNEVNIK 3, VREME
22.40	SOVA:
POLNA HIŠA, amer. naniz., 6/22 PRINCESA DAISY, amer. nadalj. 1/4
24.00	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: 13.30 F-l za VN Nemčije 13.30 Športno popoldne — 16.50 Satelitski programi — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet okoli nas: Plamenčev trikotnik (Teden dni v delti Rhone) (angl. poljudnoz-
nan. oddaja) — 20.50 Ciklus filmov Jirija "	'a: Zk.......................
Menzla: Zlcnčin v nočnem lokalu (češkoslovaški film, ČB) — 22.15 F-l za VN Nemčije (posnetek) — 22.55 Yutel
HTV 1
9.30	Poročila — 9.35 TV koledar — 9.45 Nedeljsko dopoldne — 10.45 Čarovnije Davida Copperfielda — 11.00 Glasbena oddaja — 12.00 Kmetijska oddaja —
13.00	Poročila — 13.05 Serijski film —
14.00	Televizijski družinski magazin —
14.30	Obzor — 16.55 Veni, vidi — 17.00 Igrani film — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 —
20.00	Pomaranče niso edino sadje (angl. nadalje — 21.05 Portreti: Richard Nixon, 2/3 — 22.05 Dnevnik 2 - 22.25 Glasbena oddaja — 23.25 Športni pregled — 23.50 Poročila
PONEDELJEK, 29. VII.
SLOVENIJA I
8.35— 10.20 in 14.40 — 23.35 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.10 VIDEO STRANI
14.55	VIDEOSTRANI
15.05	ZDRAVO, ponovitev
16.30	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1
18.05	MOZAIK, ponovitev UTRIP, ZRCALO TEDNA
18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	T. Peršak: PODNAJEMNIKI, drama
20.55	400 LET SLOVENSKE GLASBE, 25. oddaja
21.45 DNEVNIK 3
22.05	SOVA:
SIMPSONOVI, amer. animirana naniz., 9/13
PRINCESA DAISY, amer. nadalj., 2/4
23.25 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
18.30 Satelitski programi — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Žarišče — 20.30 Studio
Ljubljana — 21.30 Tunguška katastrofa, 4/4 — 22.00 Rezervirano za šanson — 23.05 Yutel
HTV 1
9.30 Poročila — 9.35 TV koledar — 9.45 Izobraževalna oddaja — 10.15 Zlata nit (otroška serija) — 10.45 Poletni program
—	15.05 Poročila — 15.10 TV koledar
—	15.20 Prezrli ste, poglejte — 17.40 Zlata nit — 18.15 Hrvaška danes — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka
—	19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Smrt sina (angl. drama) — 21.20 Zunanja politika
—	21.20 Dnevnik 2 — 21.45 Kinoteka
—	23.15 Poročila
TOREK, 30. VIL
SLOVENIJA 1
8.35— 10.10 in 16.00 — 23.35 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev
9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.00	VIDEO STRANI
16.15	VIDEOSTRANI
16.30	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	UKRADENA, angl. nadalj., 4/6
21.05	SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK
21.15	EVROPSKI TURISTIČNI KAŽIPOT
21.45 DNEVNIK 3, VREME
22.05	SOVA:
PUJSOVI DOSJEJI, angl. naniz., 9/14
PRINCESA DAISY, amer. nadalj.
3/4
RESNA GLASBA 23.25 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
18.00 Satelitski programi — 19.05 Naši pevski zbori — 19.30 Dnevnik SA —20.00 Žarišče — 20.30 Studio 2 Koper —21.30 Žrebanje lota — 21.35 Umetniš-ki večer: K svetilniku (angl. drama) — 23.30 Yutel
HTV 1
9.30 Poročila — 9.35 TV koledar — 9.45 Izobraževalna oddaja —10.15 Otroški program — 10.45 Poletni program —
SREDA, 31. VIL
SLOVENIJA 1
8.35 — 11.00 in 16.00 — 0.20 TELE-TEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 ŽIVŽAV
9^55 UKRADENA, angl. nadalj., 4/6
16.15	VIDEOSTRANI
16.30	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK I
18.05	KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA
SOPHIA LOREN: ŽIVLJENJSKA ZGODBA, amer. film 22.25 DNEVNIK 3, VREME 22.50 SOVA:
ALF, amer. naniz.
PRINCESA DAISY, zadnji del amer. nadalj.
0.10 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
17.30 Satelitski programi — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Pavarotti v Hyde Parku (posnetek iz Londona) — 22.30 Yutcl
ČETRTEK, L VIII.
SLOVENIJA 1
8.35— 10.25 in 16.30 TEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 10.15 VIDEOSTRANI 16.45 VIDEOSTRANI
1.30 TELE-
17.00 SOVA, ponovitev
17.55 POSLOVNE INFORMACIJE
18.00 DNEVNIK 1
18.05	MOZAIK
TUNGUŠKA KATASTROFA 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME
20.05	ELIZABETIN DVOR, slovaška nadalj., 3/6
21	25 SOVA'
SAMO BEDAKI IN KONJI, 2. del angl. naniz.
22.25 DNEVNIK 3, VREME
22	40 SOVA:
POLNOČNI KLICI, amer. naniz., 11/21
STRAST POD BRESTI, amer. film
1.20 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
18.30 Satelitski programi — 19.30 Dnevnik RAI — 20.00 Žarišče —
-20.30 Studio Ljubljana — 21.30 Prostozidarstvo od blizu (angl. dok. serija, 5/6) — 22.00 Mali koncert — 22.10 Yutcl
Poletje s knjigo v rokah?
Letos julijska izposoja knjig ne bo dosegla lanske — Vpliv vojne?
KOČEVJE — Kaže, da letos v Knjižnici Kočevje ne bodo dosegli lanskoletnega julijskega rekorda knjižne izposoje. Tako vsaj po dosedanjem obisku sodi knjižničarka)referentka Nada Šmalc. Polletni rezultati knjižnih obiskov in izposoje so sicer razveseljivi, saj je knjižnico, ki je ob delavnikih odprta od 9. do 19., ob sobotah pa od 8. do 11. ure, v prvem polletju obiskalo skupno 21.775 obiskovalcev, od tega 9.314 mladih in 12.461 odraslih. V tem času so skupno izposodili 51.285 knjiž-
Knjižnica z nabavami zaenkrat še kar ažurno spremlja dogajanja na knjižnem trgu, je pa prostorska stiska že na prvi pogled očitna, kajti knjige so na policah naložene že ena vrh druge, do skrajnosti pa je izkoriščen tudi prostor na tleh pod policami.
Da lanskoletni julijski rekord knjižne izposoje ne bo dosežen, kljub temu da pravzaprav letos več Kočevcev kot sicer letuje doma, Nada Šmalc pripisuje vojni psihozi, ki ljudje sili k hlastanju po najnovejših vesteh in dogajanjih, manj pa k zbranemu branju in literarnim užitkom. Kljub temu pa se pojavljajo tudi nove stranke. To so prebivalci ribniške občine, kjer bo selitev knjižnice na novo lokacijo v Miklovi hiši še nekaj časa trajala. Precej novih obiskovalcev je pripisati tudi izposojevalcem videokaset, saj je predvsem otroških risank in mladinskih filmov, pa tudi resnejših del, na voljo kar 446 naslovov.
T. JAKŠE
Skica o kulturi
Domneva o Ajdovski jami — Kaj početi z gradom?
Nada Šmalc
nih enot, od tega mladinske literature 19.175 in za odrasle 32.110 enot.
KRŠKO — V začetku avgusta naj bi arheološka ekipa, v kateri bodo tudi raziskovalci iz ljubljanske Filozofske fakultete, v Ajdovski jami pri Nemški vasi znova pobrskala po prazgodovini te jame. Arheologe vznemirjajo grobišča, ki sojih na tem območju že odkrili in ki dajo slutiti,
Močno seje v tem obdobju in zlasti v zadnjem času povečal obisk v čitalnici, kjer so obiskovalcem na voljo časopisi in revije. Čeprav je to na nek način razveseljivo, pa je vzrok povečanega obiska najbrž manj zadovoljiv, saj bi podrobna analiza po vsej verjetnosti pripeljala do zaključka, da je povečano bralno vnemo v čitalnici pripisati predvsem zmanjšani kupni moči prebivalstva in večji brezposelnosti.
da je bilo v predzgodovini tudi nase-" "	oko
lje. S svojega strokovnega vidika naj bi jamo proučevali tudi geologi, ki bodo skušali priti do dna domnevam, daje Ajdovska jama preddverje velike in za zdaj še neznane jame. Taka raziskovalna vnema, ki jo bodo strokovnjaki letos v Ajdovski jami izživeli, če le ne bo nenadnih političnih stresov, bo morda z leti dala kak nov kamenček v mozaik krške naravne in kulturne dediščine.
Izid še ni vse
Izid knjige na Slo venskem & po sebi ne pomeni več kultu#ij. dejanja in vsaka knjiga, ki Ug‘#\
beli dan, ne zasluži, da jo uvr# med pomembna založniška tUK j nja. Časi so se pač sprem# * Slovenska knjiga, se pravi V j\ venščini natisnjena knjiga, nt £ | sama po sebi vrednota, kolji " Ijalo doslej. Svobodno °j J možnosti za zasebne poba"1Z hočešnočeš posegle tudi v nato j i slovenskega založništva in j | nega trga, ki se dandanes obliPt povsem drugače kot P°PreJ'čl ■ sme nas čuditi poplava tako < t no vane komercialne knjižni /' - j dukcije. Vsakdo pač išči „ košček kruha. In ne sme za#" tudi izdajanje knjig, ki nd° komercialne ne tržno zasnov izhajajo pa zato, ker so ne, če tako rečemo, avtorji"1 j i mim, njihovi osebni afirm| njihovisamopotrditvi, na trg1" odziv pa se ne ozirajo. v V takih razmerah se izid % slovenske knjige začrtujeP0^ drugače, ni vnaprej vred"0
žo šele poiskati Slo venska k"l j sama po sebi ni vrednota, d°l. „• jo šele bralci in kritiki. torej normalizirajo,
KOČEVARJEVA V IZBORU
Matica hrvatska je velik del 2. številke revije za književnost in znanost Dubrovnik posvetila slovenski poeziji. Luko in Anamarija Paljetak sta izbrala in v hrvaščino prevedla pesmi nekaj deset slovenskih pesnikov, ki so objavili svoja dela v razdobju 1960 do 1990. V izbor, kije segel od Ervina Fritza do Roberta Pojerja, je prišla tudi pesem »Pojdi, greva« novomeške pesnice Marjance Kočevar, kot edine predstavnice na našem območju bivajočih in delujočih literatov.
Medtem ko bi tako prazgodovina z leti lahko postala bogatejša za nekatera nova odkritja, bo novejše obdobje Krškega in okolice verjetno z leti vse siromašnejše. Tako bo, če sodimo na primer po spodnjem gradu v Brestanici. Zidovje je sicer še pokonci, vendar bi ga utegnila naslednja leta odločno zrušiti, saj menda ni ne blizu ne daleč niti posameznika niti kolektiva, ki bi ga hotel uporabiti za kaj koristnega. Problem je mogoče v dejstvu da ima grad v tleh temelje. Če ne bi bil pritrjen v tla, bi ga mogoče kdo odnesel »na varno«, tako kot so ljudje odnašali iz Neviodunuma novce in druge zgodovinske dragocenosti.
M.LUZAR
POLETNE KRIŽAN^
Minulo soboto so v Plep1,; 1' Križankah v Ljubljani odP^ijif mednarodni poletni festival- * razmeram je program festivala neokrnjen. Do konca avgust j Ljubljani nastopili številni do tuji umetniki ter ansambli
(J
" SamosiOr,
SLOVENIJA $
Metličani obdržali srednjo šolo
1
4
Za srednjo šolo tekstilne usmeritve, ki se mora preseliti iz Beti, so v Metliki n ______prostore v stari osnovni šoli — Bo republika pomagala pri obnova_
METLIKA — Tukajšnji izvršni svet je poslal republiškemu sekretariatu za vzgojo, izobraževanje in šport vlogo ter ga zaprosil, da se opredeli, kakšna bo prihodnost srednje šole tekstilne usmeritve v Metliki. Sekretariat so poprosili, da uvrsti adaptacijo stare stavbe metliške osnovne šole na Partizanskem trgu med naložbe prihodnjega leta. Skupščina občine Metlika je pripravljena sodelovati pri financiranju te investicije.

Metličani so svojo vlogo utemeljili s tem, da sta si skupščina občine in njen izvršni svet za letošnjeleto naložila nalogo, da rešita prostorsko problematiko srednje šole tekstilne usmeritve v Metliki. Šola je bila do lani, torej kar 24 let, v okviru Beti in še danes uporablja za izobraževanje preurejene prostore tega podjetja, mora pa najkasneje do začetka šolskega leta 1992/93 prostore izprazniti. Podjetje Beti jih namreč nujno potrebuje za svojo proizvodnjo. Zaradi
prostore za srednjo šolo tekstilne usmeritve, so se pristojni občinski organi odločili za stavbo stare osnovne šole. Sodili so, da bi lahko z adaptacijo in notranjimi preureditvami te stavbe zagotovili primerne prostore za splošni in strokovni del predmetnika za dvoletne in triletne poklicne šole, katerih programi se sedaj izvajajo v srednji šoli tekstilne usmeritve. Zagotoviti ne bi bilo moč le prostorov za telesno vzgojo. Metličani poudaijajo, daje takšna rešitev dolgoročna in tudi najbolj smotrna,
uresničiti pa jo je moč v r* kratkem času, saj se bodo naj P" konca leta 1991 izselili tudi vs t nji najemniki prostorov v st®rl ^
V Metliki jim je veliko do te? ^	<
ta edina srednja šola v obč	l
Med drugim tudi zato, ker f< za tekstilne poklice v Metliki .JfP j j letno tradicijo. Sprva so sicer ^ ^ vali le za tekstilno industrij	t
pozneje pa so začeli prihaja p ^
vse Bele krajine, Dolenjske ^ Večina učencev se v šolo v ,
vucma ihajiiv_.l v sl. *	u yi (y ut
nemogoče organizirati P01*, e menah ali celo samo P°P? ijgOnj sko leto 1991/92 so razP^ijct^ mest za triletni program te* -(T mest za dvoletni progr® J tekstilec.
• LIZ—inženiring iz Ljubljane je na podlagi veljavnih normativov ocenil prostorske možnosti za preselitev metliške srednje šole tekstilne usmeritve iz Beti v staro osnovno šolo na Partizanskem trgu. Po prvih ocenah bi bilo moč z adaptacijo 80 let stare stavbe zagotoviti primerne šolske prostore za normalno delo 240 učencev. Za obnovo in opremo bi bilo po cenah, ki so veljale 25. maja letos, potrebno odšteti 20 milijonov dinarjev. V Metliki pa računajo, da bi pretežni del tega denarja zagotovila Republika Slovenija iz proračuna v prihodnjem letu.
Lkulturni baromet^
cki
SLOVENSKEMU FILMU — Slovel"■ }tfi produkciji Viba filma posnel režiser Jur? "ejc\ t
itivaln v italiianclzpm mr»ctn MnnteC3l** *
PRVA NAGRADA SLOVENSKEMU konca in naprej, ki gaje v. na 42. mednarodnem festivalu v italijanskem mestu Monteca nagrado Zlato čapljo.
nOt^J
OKRNJEN FESTIVAL — Letošnji puljski filmski festival, ki 27. julija do 2. avgusta, bo drugačen od dosedanjih. Program doip ■ jfl c zelo okrnjen, zato bodo praznino zapolnili z izbranimi amertšK skimi filmi.
prostorske utesnjenosti je splošni del pouka že sedaj v novi stavbi metliške osnovne šole, ki je več kot kilometer oddaljena od šole v Beti. Zaradi pomanjkanja prostora so vse dni v tednu prisiljeni imeti praktični pouk v dveh izmenah.
Ko so iskali nove oz. nadomestne
OKTET V ČEDADU — Prejšnji teden se je v italijanskeni nS|H srednjeevropski kulturni festival Mittelfest. Slovenijo zastopat® in izbor filmoy iz Slovenskega gledališkega in filmskega muzej®- ^
POLETNA GLEDALIŠKA ŠOLA — Zaradi razmer so polein^g28Jj šolo v Radencih premaknili na konec meseca, in sicer bo poteka . z tč"0 do 3. avgusta. Mladi gledališčniki se bodo po skupinah seznanj režije, dramaturgije, igre, otroškega in lutkovnega gledališča-
Št. 30 12188) 25-j1
P
IMri
dtliek eksplozivnega vojnega plena Milanove ekipe.
S ovrag čaka
pritajen v grmovju
\K
* S. X«
'*££a*a Fe^aie v desetletjih po vojni hv0W° nasloPalt‘ v javnosti, kajti spadala ■ J.*1' naJbisega nepoklicani izogibalo je pjye. °do le mogoče. S slovensko pomladjo in J	skrivnostne tančice tudi s tega
^Pisnih	ve °kolice. ja vnost pa je preko ča-
M	■------->	'
3 pričiePona2 ‘n televizijskih posnetkov do-kouti. lzen vpogled tudi v najsk n vnostnejše
K°tičke t ” vpokted tudi v najsk rivnostnejše Mo l., skrivanih in varovanih objektov.
KoLh“0rečeno.
* o(i jalPa sfJe Polegla prva radovednost in so *nosioin,n?l,‘ ozrle drugam, h gradnji naše sa-^rai,Jo rzavf'Slovenije, že so se med nedavno ^,Q skrigres‘-i° s‘l d d morale ponovno vrniti M^eč i Vnos,n‘ kraj. Kočevska Reka je bila v Iških e£Pe dtl vojne prizorišče dveh srditih Mto^jjnbnih napadov in obstreljevanja. t(iten ne. le m bilo poškodovano, prebivalci pa dttjt bib, a, stzahu tudi niso utrpeli škode. Kaže, C<1 j°Pa ■ ett>lskih napadov gozdnata okoli-^Jljije, JJ. Seveda pognalo kolesa ljudske do-ffHa ‘pr Je' spodbujevana tudi odprotisloven-Zp»ave fjkondnega stroja s sotočja Save in gotevske p rn sfabricirala gozdove okoli k° tspein , Polne slovenskih teritorialcev, lužice njm .falskem napadu pa seveda tudi >sken?'h ‘n r“njenih. Da bi letala jugos-(lobii obe1 k‘ s° na nekaterih bojiščih te-*V“ti hL. ra,nbi tako uspešno pomagale uni-jjnta sile, tudi tokrat zgrešila naselje in "o* v on,J‘7tl tavor kar nekaj kilometrov 80zd-bi bila res že prehuda.
pevcev gotovo
%iu{ NlSo ZADELI
fetala imf,!^ie ^ v Kočevski Reki vendarle pri da /p ‘n ' “tem ko smo v Delu lahko pre-
t* “a /p „	1 KO smo v uetu tanko pre-
l^ski zb0rPrsejSnj‘ ‘eden k Ljubljani nastopal
(pevske P sPecialne brigade teritorialcev iz ij0 Pevci e8e’Je Postalo marsikaj bolj jasno. “V	'k ora biti tudi dim. Le daje letalstvo
Vjj iZ^Počeo' Ponavadi tudi tokrat zgrešila S hdieliko neTiPxje’ čeie ne drugega, povzro-S "a vnJeČnostL Odvržene bombe, ki so
A kf°?d' so namreč zloglasne kasetne
Jo\ sicer namenjene za boj proti
M’ “h	” KO7il	lu uwj yruu
jA*	tudi živi sili. Ker pa so pad-
v	gozdnata tla, je le del razpršenih
lb,lal'sez0J,Pllodlfal. ostanek je obležal na
As ^^kvoZiČozem,jo,er,akous,varil
Pj p Jr Junij!! J10 dva avionska napada Prvije 0PO 2- julij* Eolikor lahko 'CJ >t,J' vstheri ‘ e. v ozjem predelu Kočevske c<t . i*,j boinbp Pro,i borovcu, odvržene štiri ka-
pravočasno umakniti ? zaklonišča ob drugem pa so že hitreje reagirali Opozarjanje pred napadom je precej otežkočeno, saj nimamo radarskih naprav, vendar so ljudje zaradi zvoka in zaradi manevra ki ga morajo avioni nad Kočevsko Reko napraviti še pravočasno prišli do zaklonišča «
NIČ VEČ ZAPORNIC DO KOČEVSKE REKE
V spremstvu Franca Volfa in njegovih sodelavcev se odpravimo v Kočevsko Reko, da bi se tam srečali z ekipo Milana Lampreta svetovalca v republiškem ministrstvu za LO in člana republiškega štaba CZ, ki ravnokar pripravlja nabrani material za prevoz v Postojno. Pri Štalcar-jih zavijemo na desno in po nekaj minutah vožnje po lepi asfaltni cesti pripeljemo do kraja kjer je bila včasih kontrola prometa Danes je stražarnica prazna o cestnih zapornicah pa tudi ni več nobene sledi Tako se neovirano pripeljemo »> Kočevsko Reko. Naselje daje urejen, nekolikanj zaspan videz, tako kot vsi slovenski kraji ob zgodnji dopoldanski uri Morda le malenkost bolj urejen in »mesten«, kot pa se tako podeželskemu kraju spodobi
Ob pločniku v travi že sedijo Milan in njegovi štirjefantje, v bližini pa je parkiran kombi naložen z nevarnim tovorom. V lesenih zabojih za strelivo na mehki posteljici iz žaganja počivajo eksplozivni predmeti najdeni v bližnjem gozdu.
Syii o 2 a«onov pa so tudi streljali saj dveh cnke SfanaL Doslej smo našli tfeo!piroteh^e‘nih homb- Na terenu je sedaj Mič0 trdem* Po<l sodstvom Milana Lam-liki bn ‘c ne varnem delu so do sedaj h aJduje n„T, k‘so se razpršile po terenu,« qJ‘n('ko/Je n'l( oddelka za ljudsko obram-^iynZy,Franci Volf ki hkrati jasno in %ui,ilrt*!U*Je- d* bih,‘eob napadu ka-k ®b p J' »Žrtev ni bilo, ne mrtvih niti ra-en> napadu sicer ljudem ni uspelo
Ivan Briški, poštar iz Kočevske Reke in star znanec Dolenjskega lista.
Milan odpre enega od zabojev, previdno dvigne
eno od bomb in razlaga, kaj vse lahko povzroči da taka stvar eksplodira. »Že rahel stik, ki spro-
ži električni krogotok, je dovolj. V gozdu so nahajališča v dveh dokaj dolgih in širokih pasovih. Ker je teren močvirnat poraščen deloma tudi z visoko travo, je iskanje toliko bolj oteženo. Kjer ni moč drugače, iščemo tudi z detektorji Našli smo dva nosilca ali silosa, kakor tudi pravimo ohišju, v katerem so bombe shranjene do takrat, ko jih letalo odvrže. Tretjega še nismo našli, ker ga je verjetno odneslo kam dlje. Preiskali smo tudi širše območje in ugotovili, da izven teh dveh pasov, kiju sedaj obdelujemo, ni nevarnosti«
PO PRETEKU ROKA ZA UPORABO ZAVREČI...
Kasetne bombe, odvržene nad Kočevsko Reko, so angleške izdelave. Izdelane so bile leta 1978. Ker je rok uporabe sedem let gre pravzaprav za precej postane zadeve, ki pa so kljub temu zelo nevarne. Vojaški strokovnjaki pravijo, da so bile nad Kočevsko Reko pravzaprav ne-
strokovno odvržene, iz prenizkega leta, kar ni do konca razvilo strahotne moči, ki jo kasetna bomba sicer ima Precej so jih zadržale tudi veje, tako da so popolnoma eksplodirala le telesa iz enega nosilca Odvržene kasetne bombe so tipa LB-755 z nosilcem, ki vsebuje 147 manjših bomb MK - I, težkih po nekaj več kot en kilogram. Kilogram pravzaprav ni veliko, gre pa za močan eksploziv, ki razbije fragmentirano telo bombe na 2,200 delčkov.
»Doslej smo te bombe poznali le iz literature. Zdaj se žal srečujemo z njimi tudi v praksi So izredno nevarne, zlasti ker se nahajajo v> različnih fazah delovanja,« pripoveduje Milan Lampret Nekaj smo jih poskusili vleči k sebi iz varnega zaklona, da bi ugotovili, kako reagirajo na premike, tri od skupaj 105, kolikor smo jih našli, smo morali z eksplozijo uničiti na kraju samem, ker so bile za transport prenevarne. Tune gre za nikakršno razkazo vanje poguma, pač pa za zbrano strokovno delo in znanje.«
Iz bližnjega kombija fantje previdno dvignejo lesen zaboj in ga na trati ob cesti odprejo. Milan pokaže različne dele bomb, kakor so jih našli na gozdnih tleh. Zaboj skupaj s fanti iz njegove ekipe poslikamo, potem pa ga naložijo nazaj y kombi in se z njim odpeljejo v Postojno. Tam naj bi jih en del onesposobili, druge primerke pa naj bi uporabili za učne namene. Upajmo, da bodo ti primerki edini in da te strašne zadeve ne bodo več orale po slovenskih tleh.
POŠTARJA TUDI BOMBE NE USTAVIJO
Kombi in spremljevalni avtomobili izginejo za ovinkom, življenje v Kočevski Reki pa teče svoj normalni tok naprej. Poštar Ivan Briški, ki že dvaindvajset let raznaša pošto po Kočevski Reki, postaji pred poštno stavbo: »Veste, menise ta žalostno vidi, da je do tega prišlo. Kdo bi si mislil, da bomo še kdaj kaj takega doživeli Ko
so prišli prvič, še časa ni bilo, da bi se zavedeli, za kaj gre. Samo zagrmelo je. potem pa že počilo. Šele ko je bilo že vsega konec, je zavladala panika. Ko je bil alarm drugič, smo se že umaknili v zaklonišča, pri naslednjih alarmih pa so se ljudje že kar navadili« Ivan se je nekako navadil tudi na ta, daje v tem vojnem času njegova torba precej lažja. Peš obhodi Kočevsko Reko, ostale kraje pa obvozi s svojo katro. Takole po sedemdeset kilometrov jih prevozi vsak dan.
Že takoj ob prihodu smo opazili da je Kočevska Reka lepo urejen kraj. Vsepovsod je opaziti da skrbne roke gojijo parke in nasade. En par takih pridnih rok se je ukvarjal s čiščenjem plevela na pločniku okoli bližnje stavbe. Stopili smo tja in izkazalo se je, da te roke sodijo k Slavku Abramu, upokojencu iz Kočevske Reke, ki biva v tem kraju že od petdesetega leta sem. Povprašali smo ga, če ga je bilo ob bombnem napadu kaj strah.
»Primorec sem po rodu. Bil sem v italijanski vojni pa potem tudi v Nemčiji zato tako bombardiranje zame ni nič novega. Že marsikaj hujšega sem dal skozi Prav tako moja žena Tudi nje ni bilo nič strah. Tam doli y gozdu je vrgel avion nekakšno raketo, eno pa tukaj zadaj za pokopališčem, kakih štiristo metrov stran. Grdo je pokalo, toda prvič se skoraj nismo imeli kaj skrivati, tako na hitro je vse prišlo. Drugičje bilo nekaj alarma prej, zato so se ljudje lahko umaknili Potem so nekateri cele dneve in noči preživeli v zakloniščih,« pripoveduje o tistih napetih dneh v Kočevski Reki Slavko Abram. Tukaj je preživel naj lepša leta in čeprav sin primorskega sonca, bo ostal tukaj. Otroci pa so odšli c sveL Preveč utesnjene so se počutili tukaj. Sedaj, ko je skrivnostna tančica le dvignjena s tega lepega koščka slovenske domovine, se bodo nekateri morda le vrnili Da bodo varno hodili po njej. pa bo poskrbela visoko usposobljena ekipa pod vodstvom Milana Lampreta.
T. JAKŠE
Bo Adria Airways preživelaf
v
V ojne i
ojne razmere so skoraj ustavile Adrio Airways, naj večje slovensko letalsko prevozniško podjetje, ki v letošnjem letu beleži že 30 let svojega delovanja. Skoraj, sem zapisala, kajti kljub katastrofalni škodi, ki jo je utrpela in ki še vedno naraščaje videti, bo našla izhod Predvsem zato, ker so tam ljudje, ki so z dušo in srcem navezani na svoje podjetje.
Po prvih podatkih, ki jih je bilo mogoče zbrati, je dejanska škoda na letalih in objektih na Brniku okrog 100 milijonov dolarjev, temu pa je potrebno dodati tudi poslovno škodo, ki nastaja od tistega usodnega dneva naše osamosvojitve. In po ocenah poznaval-
cev znaša milijon do milijon in pol dolarjev i odpovedi pole-
na dan. Tu so všteti izpadi in i ,	,
tov, najemi subčarterskih prevoznikov, prazni preleti na odhodna letališča, dodatna potovanja letalskih posadk in tehničnih ekip in mnogo drugega.
V takšnih primerih se mnogi zmedejo in ostanejo globoko pogreznjeni vase, priAdrii pa seje zgodilo drugače: hrabro in pogumno so krenili v boj, v neusmiljen boj za obstoj. Zelo težko je bilo dobiti kogarkoli od vodilnih. Poskušala sem s komercialnim direktorjem Petrom Graškom. »Pokličite čez deset minut, ima meddržavni pogovor,« je vljudno povedala tajnica Čez deset minut je prosila naj pokličem čez 15 minut, ker gre za pomembne posle in pogovor še vedno traja Čez 15 minut pa je govoril že z drugo državo. V komerciali namreč na vse načine poskušajo najti nadomestna letenja Tako sta dva Airbusa A320 s posadkami in tehničnimi ekipami že zaposlena v Nemčiji, kjer letita za nemške touroperatorje v druge evropske turistične dežele. Tam bosta ostala predvidoma do novembra
Težko je bilo tudi z direktorjem Janezom Kocijančičem. Je na Brniku, v skupščini, ima razgovore, vodi kolegij itd In vendar mi ga je v ponedeljek uspelo zmotiti sredi kolegija v preddverju so ga že čakali drugi
bombardiranja ni ustrašil
— Gospod Kocijančič, ali bo Adria Airwayspropadla? sem bila izzivajoča.
Upam da ne. Zelo zelo se trudimo in se bomo še naprej trudili da ne bo.
_— Vaš komercialni direktor je omenil, da bo morda potrebno prodati de! flote.
Če bomo leteli le v zoženih programih in če ne bo nič z mednarodnim turizmom v Jugos-la viji bodo naše kapacitete prevelike in bomo res morali nekaj letal prodati. Prav tako bomo morali zmanjšati tudi število zaposlenih.
— Med 930 zaposlenimi je 160 pilotov. Kaj bo v vsemi?
Težko je reči
• Zvezna uprava za kontrolo letenja je po mnogih pr ego vorih do volila polet za slo ven -sko delegacijo, v kateri sta bila predsednik Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek. Letalo DC 9, ki je bilo v vojnih napadih poškodovano, je poletelo v ponedeljek ob 13.20 na Ohrid Letališče Brnik je še vedno zaprto, Adria Arveis pa bojuje naprej svoj boj za obstanek.
držati vitalne redne linije v Frankfurt, London, Moskvo in Tel A vi v ter tradicionalne polete za jugoslovanske zdomce y Nemčijo z zagrebškega letališča. Po tedanjih podatkih so predvidevali že naslednji dan odprtje brniškega letališča. Vendar, kot kaže. bo potrebno na to še počakati Kjer je volja, znanje in delo — je tudi moč. In to v Adrii verjamejo.
helena Senica
Tako gospod Kocijančič. Situacija pa se spreminja iz dneva v dan. To je razvidno tudi iz sporočil za javnost. Tako so 10. julija sporočili da poskuša okrnjena Adriina flota ob-
Janez Kocijančič: »Upam, da se bomo obdržali. Kako bi sicer država brez svojega lastnega letalskega prevoznika?«




ja-*
28. junija, so letala jugoslovanskega vojnega < ways in z dvema izstrelkoma preluknjala hangar, poškodovala letalo A320 in popolnoma uničila letali dash 7. Vsa letala so zavarovana, in prav zaradi visokih zavarovalnin, ki se dnevno spreminjajo, so bili v Adrii prisiljeni ustaviti nekatere polete, posebej v Beograd in nadaljnje povezave prek njega. Na sliki: Airbus A320; to in druga poškodovana in uničena letala čakajo na mednarodne strokovnjake, ki bodo ocenili škodo.
dolenjskega lista
□ 7
w^yf~
Roman, Anica in Genovefa Kotai
Kmetija ostala brez gospodarja
M,
EDVEDJEK - ».Frenk, ni treba hoditi gor, bo verjetno kmalu počilo!’, Jaz pa kar grem. ’ In je Sel tule gor ob kraju nekdanjega gospodarskega poslopja proti avtocesti Tako nas je moj pokojni mož Tone naganjal, svojega starejSega brata Franca, dekleti in mene, čeS da naj gremo v zaklon pri no vi hiSi kjer smo nasuli nekaj peska in zemlje. Tedajje priSel Se Jožičin fant, Kozlevčarjev Beno. Če ne bi bil potegnil nazaj, Jožice in Anice, ki sta že hoteli za očetom, bi bilo po njima. Nisem Se prišla v no vo hišo, pa je počilo. Sploh ne vem, kako bi to opisala. Zagrmelo je, povsem se je stemnilo in nekaj je letelo po zraku. Pogledala sem okoli in zavpila, kje sta hčerki Stekla sem dol proti stari hiši in opazila, da gori Kako, da ne vpije?’sem rekla, ,ko pa tako gori pri kozolcu!' Tedaj je prišel brat in vprašal .Genovefa, kje pa je Anton? Greva pogledat, morda je pa ranjen. ’ Nisem vedela, kam bi šla, ker je vse gorelo.
Potem sem moža našla. Ležal je na tleh, ob kozolcu. Telo mu je dregetalo. Stiskal je ustnice. Trinajstletni sin Roman mu je hotel dati vode. Pomagala mu je hči A niča. Samo malo je odprl oči in jih spet zatisnil Skočila sem še enkrat po vodo in ga polivala, a ni nič pomagalo. Krvavelje iz prsnega koša; zadelo ga je menda p ra m v srce,« pripo veduje, kako je doživela brezobziren letabki napad JA na njihovo domačijo y bližini avtoceste, Genovefa Kotar.
Deset letje bila mlajša od pokojnega moža Antona, ki so ga y Velikem Gabru pokopali verjetno po najkrajšem možnem obredu, kajti na pogrebu se je po maši pridružilo sorodnikom 58-letnega Antona Kotarja le nekaj najbolj pogumnih vaščanov. Vsi so se bali, da jih re bi ponovno napadla letala JA, ki so se posebej potrudila, da so smrtonosni to vor raztrosili po številnih domačijah na Medvedjeku Naenkrat so ubili šest šoferjev ob tovornjakih na avtocesti, dobesedno med malico. Tudi Kolarjevi so pomagali šoferjem, predvsem z vodo, prepričevali so jih, naj se umaknejo, to-
da medtem ko so naši poslušali nasvet, tujci zvečine tega niso hoteli Kdo ve, ali res zaradi nerazumevanja jezika in težav v sporazumevanju, kot menijo nekateri, ali predvsem zavoljo občutka odgovornosti do zaupanega jim vozila in tovora.
Jože Štepec, geometer pri trebanjski občinski geodetski upravi sicer pa sosed Kolarjevih, je sosedom v stiski veliko pomagal Živo se spominja vseh letalskih napadov. Sprva so se ljudje z grozo ozirali proti nebu, kdaj bo spet prihrumel nadnje kakšen orel ali mig. Potem pa so nekateri nekako otopeli potlačili vase strah in sploh niso več bežali Čemu še živeti oko ti lahko y nekaj sekundah nekdo brutalno uniči tisto, kar si stežka, z muko ustvarjal in spravljal vkup dolga leta? Tako na primer so domačini gasilske cevi, ki so jih bili med letalskim napadom gasilci pustili na prizorišču napadov, sami priključili na hidrant in gasili, dokler se sicer požrtvovalni gasilci niso vrnili »Neki naš šoferje pritekel po hribu navzgor in v hrvaščini vpil, da ga tišči Imel je levo roko prerešetano in prsni koš ves krvav. Ko sem mu slekeljopo, sem jo lahko ožel toliko krvi je bilo!« pravi Jože Štepec. Sosedom Kolarjevim je priskočil na pomoč tudi tako, daje v njihov hlev namestil preostalo živino. Drobci rakete so Kolarje-
vim ubile dve kravi in dve teleti, ena krava pa je morala naslednji dan v zasilni zakol Trebanjska Komunala je odstranila Kolarjevim ostanke zgorelega gospodarskega poslopja, Jože Štepec pa jim je že izmeril in zakoličil novo poslospje. Ko smo se v ponedeljek mudili pri Notarjevih, je bil 22-letni sin Tone ravno zaposlen z opažem za greznico ob no vi hiši; del greznice so zalili preteklo soboto, in ker so imeli polne roke dela se nihče ni oglasi! pač niso imeli časa za kakšne ceremonije. V no vo hišo so se bili namreč prisiljeni vseliti, ker je stara vsa prestreljena z naboji letalskega mitraljeza. »Kaj morem, življenje teče dalje! Če bom samo sedel doma. ne bo nič narejenega. !z Livarne Ivančna Gorica, kjer sem obralo vodja topilnice, so že prišli gledat, kakšno pomoč potrebujem. Dobil sem mesec dni dopusta in, za teden so mi posodilifiat 128. Obljubili so mi, da mi bodo za kakšen dan prišle pomagat ekipe zidarjev, elektrikarjev itd. Izkop za greznico mi je naredil Sinjur iz Šentlovrenca, plačal sem mu le za nafto. Škajbarjev Franc mi je že dvakrat zastonj pripeljal pesek in mi rekel, naj ga kar pokličem, če bom še kaj potreboval Kmečka zadruga iz Trebnjega nam je že pomagala s 50.000 din, računamo pa še na intervencijska nevračljiva sredstva. Studio D nam je podaril 25.000 din in pravijo, da še niso rekli zadnje besede. To nam res veliko pomeni, saj bi se sami težko znašli Že zdaj je veliko raznih potov, in ker je precej držal vse niti v rokah oče, se ne moreš čez noč znajti. Čudno se mi zdi da se doslej sploh še niso oglasili iz Radarsko-računalniškega centra Lisca, čeprav sem jih že trikrat klical Zgleda, kot da bi se bali odgovornosti Očeje bil namreč vesten strelec protitočne obrambe, in kot vidite, tale kontejner za shranjevanje raket je med letalskim napadom vseboval 30 raket Ker sem že dan poprej opazil, da s helikopterji in letali pogosto krožijo nad izstrelnima rampama in kontejnerjem ter verjetno vse fotografirajo, sem po prvem napadu odlomil anteno s kontejnerja. Sosed Jože je z verigama oklenil izstrelni rampi jaz pa sem s traktorjem z vso silo potegnil in ju odpeljal v gozd da ne bi morebiti vznemirjal vojske. Beno je odpeljal 30 raket v Trebnje. Kaj bi bilo, če bi zadele rakete kontejner, raje ne pomislim. So ga pa obstreljevali z mitraljezom,«pripoveduje Tone Kotar ml
Mati Genovefa upa, da se bo kljub katastrofi kmetovanje kmalu normaliziralo in da bodo še pred zimo postavili pod streho nov hlev. V starem poslopju so imeli spravljenih
kar 28 nakladalk mrve. Pravi da je toliko ni bilo še nikoli Cel teden jo je pokojni mož Tone vozil iz Stične, z Marofa «Pokuril je cel sod nafte za le prevoze. Pa sem mu rekla-.Bomo pač žrtvovali toliko, da ne bo živina lačna!’ Silosa namreč nimamo. Otave ne bo kaj dosti, ker je suša«
Še sreča da so otroci (razen poročene naj-starejše hčere živijo vsi doma) vajeni trdo delati Morja niso videli, dokler niso šli na izlet s šolo ali niso prišli do svojega kruha Njihov oče je bil priden zidar in je navkljub skrhanemu zdravju prinesel domov marsikakšen dinar, da so lahko posodabljali kmetijo in po-
iu yt i urcuuvi Ki/uvri/u«. *	■ -j
SKZ Je~-SPLjudske Grante Trebnje K Strah: da so se namreč odločili K°,aJ ^ pomagati zaenkrat z 10.000 din, ?ePra podar ni bil član kmečke stranke. 0[
DOBRO JE VEDETI
O
izbiri
parfuma
v
V	zadnji rubriki »Dobro je vedeti« je bi-
lo obljubljeno, da nam bo Patricia Gerbec iz novomeškega Beauty free centra povedala najosnovnejše o vonjavah, izbiri in uporabi parfumov. To je bilo natanko 27. junija, ko seje v Sloveniji na njen prvi dan samostojnosti že začela vojna agresija JA. Štirinajst dni kasneje bitk sicer ni bilo več, pravega miru pa tudi še ni bilo, zalo se nam je zdelo, da je pisati o takih rečeh kar malo grešno. Poleg tega se je predvojno dopustniška svetovalka znašla »ujeta« zunaj Slovenije. No, zdaj pa je že čas, pravi tudi Gerb-čeva, da v naši lepi Sloveniji neha zaudarjati po vojni, da se življenje vrne v vsakdanje tokove, y katere pač sodijo tudi vonjave, za marsikoga, pa naj si bo žensko ali moškega, nepogrešljiv «pripomoček:« za čim boljše osebno počutje v težkih delovnih dnevih in času čim bolj brezskrbnega počitka, razvedrila ali zabave.
Skrivnostno in romantično carstvo vonjav razplamteva domišljijo žensk in moških, odkar svet obstoji Znanoje, da so že pred mnogimi stoletji poznali in obilo uporabljali vonj timijana. Sama beseda parfum ima latinsko poreklo: per fumum — skozi dim. Zgodnje religiozne ceremonije simbolizira zažiganje aromatičnega lesa in izcedkov kot darovanje bogovom. Egipčani, stari Grki in Rimljani so si izmišljali najbolj prefinjene vonjave v obliki mazil in olj, ki so jih shranjevali v posebej za to izdelanih lesenih škatlicah ali posodicah iz slonove kosti Perzijci so prvi odkrili kako z destilacijo pridobiti olje iz cvetov za izdelavo parfumov. Pionirji v proizvodnji vonjav pa so v resnici Arabci
Prvi moderni parfum, izdelan iz parfumskega olja, pomešanega z alkoholom, je bil narejen v 14. stoletju za madžarsko kraljico Elizabeto. V renesansi pa je Italija postala središče kreator-jev vonjav. Ko se je Katarina Medici poročila s francoskim kraljem, je s seboj v novo domovino prinesla tudi svojo veliko ljubezen do parfumov in nedvomno je bil to začetek večne ljubezni med
Francijo in parfumerijstvom. Z mno ,0t' uporabe parfumov so se množile osn0Č.nr^ vine vonjav in danes vsak del sveta 4°P ^ svoje v parfumerijo in njen razvoj: cve^e’,:^ vino, herbo, agrume, les, rastlinske m fiksative, pomembne za kreacijo vonja- . j Popolno doživetje vonjave je seslyirl)fi treh njegovih not: iz prvega občutka, k , nekaj minut, iz srednje ali glavne nekaj ur in je najbolj dominanten izraz ^ osnovna nota pa traja mnogo dlje čfi vendar ni prevladujoča. Krog osnovni ^ teristik vonjav je velik, predstavljajo IP ^ nje note: citrus, floral (cvetna), aldehpi’ tal, lavender (sivka), fougere (PraPr0.fi/ (sadna, aromatična), conifer (iglavr1!^;> herbacus (zeliščna), green (svežina, spicy (pikantno, elegantno), woody (8° ^ tobacco, leather (usnje), musk (m0*e*’ .^f Problema, najti za sebe, svojo osebno* ložnost primemo vonjavo, skratka ne
NASVET TEDNA
•	Kako poskusiti in izbrati osebn0^
meren vonj?	jf)
Vonjavo je treba nanesti neposredn ,fi in počakati nekaj trenutkov, da se vol! ^ Šele potem je »pripravljen« za dubnnr .J/ kor se ne kaže odločati za vonj, ki na drugi osebi saj je en vonj na razu A kože različen. Ob izbiranju parfuma poskusiti največ tri vonjave naenkra nos izgubi občutek za ocenjevanje. fum oz. vonjavo je treba uporabljati p y ga dne, torej ga večkrat »obnoviti«, naša »zaščitna znamka«.
•	Kom nanesti parfum, da bo ud
Vonj se širi s telesno toploto. ^ar(Ufy najbolje nanesti na mesta, kjer je koza m ^ in kri naj vidneje pulsira, to pa je: na_yl strani zapestja, na sencih, za ušesi vPj(f lena in na dekolteju. Če je koža suy’,l) (j parfum nanesti večkrat, saj suha ko zadržuje vonj od mastne.
PARFUM POLETJA
cetP
Patricia Gerbec, lastnica	f,
Novem mestu, Dilančeva 7, seje praviti nagradno igro, v kateri naj " jj/jf) lestvico najbolj priljubljenih in UP°^ parfumov. Na naslov centrapričaku)|(i 30. avgusta, dopisnico, na kateri boP° ga naslova pisalo, kateri parfum	ff
in kdo to vašo naj ljubšo dišavo žrebane dopisnice bodo deležne diše J v vrednosti 4.000 din. Rezultate bomo tej rubriki
&
J
Balada o vojaku
P
ri nas ne bo nikoli več veselja Nikoli več, nikoli več.« Tako je vsa v sobah ponavljala Marija Špelko, gospodinja na manjši kmetiji v Trebnji gorici pri Krki V hišo številka 13 v tej vasici v idlilično lepi dolenjski pokrajini pri izvi-ru Krke sta se naselili bolečina in neutolažljiva žalost. V enem tistih groznih dni, ko je jugoslovanska armada napadla našo domovino, so bili Špelkovi ob svojega ljubljenega sina Francija. Francije bil ubit kot vojak jugoslovanske armade, a ne v spopadu s teritorialno obrambo, marveč mu je življenje vzel njegov vrstnik, prav tako 19-letni vojak jugoslovanske armade. Kako in zakaj, se še danes točno ne ve.
Dejstvo je, da je Franci Špelko, ki je vojaški rok služil y Slovenski Bistrici, svoje mlado življenje izgubil v Ložnici kjer je skladišče slovenjebistriške vojašnice, in da je padel pod streli desetarja D. A vramoviča. »Mi ne vemo nič drugega, mi samo vemo, da Francija ni več, da našega zlatega sina ni, da so nam ga ubili in da tega ne bomo nikoli preboleli« Doma y Trebnji gorici za njim žalujejo mama Marija, oče Franc, 2I-letna sestra Marinka, sicer bančna uslužbenka v Ljubljani, 18-letna sestra Irena, ki je prav tisti dan, ko so zvedeli za Francijevo smrt, dvignila v Stični maturitetno spričevalo srednje ekonomske šole, in 15-letni brat Jožko.
bpetkova aružina je skromna, a zaradi svoje delavnosti, poštenosti in pravega krščanskega življenja v teh krajih spoštovana. »Res spoštovana in cenjena družina, globoko in pošteno verna, brez vsake hlimbe in sprenevedanja,«jih označi dekan na Krki gospod Franc Povirk. »Francije bil najboljši učenec pri verouku in sploh pošten in priden fant, da malo takih, pripravljen vedno in povsod pomagati Sicer pase je bogibal večjih in hrupnejših družb. Kljub temu daje že končal srednjo šolo, je bil v tem pogledu še pravo nedolžno dete.« Franci je lani končat srednjo kmetijsko šolo Grm v Novem mestu, in to zelo uspešno. Tudi tam ga imajo učitelji in sošolci m naj lepšem spominu. En njegovih učiteljev je rekel »Kar sem Franciju naročil ni bilo treba nikoli preverjati, če je narejeno. Vsako delo je opravi! vestno in odgovorno.« Za takega je veljal tudi v vojski v Slovenski Bistrici Služil je pri artileriji in ko je on očistil oklepno vozilo, ni bilo za njim več kaj postoriti »Tudi v vojski so ga imeli radi Ko je bil nazadnje doma na dopustu, mu je dal njego v predposta vljeni poleg dopusta še tri dni za pot in ko mu je drugi to oponosel, mu je odvrnil, da če si ta fant tega ne zasluži, naj mu (njegovemu oficirju) takoj vzamejo čin,« pripovedujeta mama in oče. »Se 22 dni nagradnega dopusta je imel Tako seje veseli, da bo šel tako prej domov, računal je, da bo 25. avgusta doma. Pa je prišel prej, a mrtev in tudi ves nagradni dopust je odnesel s seboj v grob...«
ma
SLOVENI JA1991
Od 6. do 24. maja je bil Franci doma na dopustu. »Samo za kmetijo je živel, kako rad je imel zemljo, še posebej pa živali. Za vsako delo je prijel, niti enkrat v življenju, ampak res niti enkrat, ga nismo slišali, da bi rekel, da kakšne stvari nebo naredil ali da muje kaj težko,« ga ne moreta prehvaliti starša. »Se zadnji dan dopusta, zadnji dan, ki ga je v ži vljenju preživel doma, sva prekrivala gospodarsko poslopje, sam pa je še prebarvat snegobrane na strehi« se spominja oče Franc, delavec pri grosupeljskem cestnem podjetju. »Use je bilo pripravljeno, on bi prevzemal, jaz bi lahko mata izpregel, sedaj pa to...« Franci seje vpisal na agronomsko fakulteto v Ljubljani in še dan preden je bgubil življenje, je zanj s fakultete prišla pošta. »Čeprav bi doštudiral in postal inženir, ni bita straha, da ne bi hotel prevzeti kmetije. On je v šota hodil zato, da bi več znal, da bi bolj pametno kmetoval, ne pa zato, da bi si nekje dobil službo in da mu ne bi bita treba delati na zemlji Čeprav v naših krajih ni trte, je imel v načrtu, da bi v rebri za vasjo poskusno zasadil trto in se poskusil tudi z vinogradništvom. Na vse je mislil, na vse...«
Potem pa je prišel tisti črni petek. »K sosedovim je nekdo telefoniral, da je Franci mrtev in da ga naj pridemo iskat v mariborsko bolnico.« To je vse. Ne kdo to sporoča, ne kaj in kako se je zgodita, ne sožalja. Nič. Vaš si je mrtev, dobite ga v mariborski bolnici! Tako jugoslovanska armada. »Še danes ne vemo, kaj in kako se je zgodita, pra vijo, da še mrtvega ne bi dobili, če ga ne bi vzeli teritorialci,«joka mama, oče pa skrušeno gleda v tla. Franc, cestar in kmet, priden, pošten, garaški človek, seje podal na pot po svojega mrtvega, ubitega sina Najprej je moral dobiti avto za prevoz mrliča in potem je y vasi dobil še človeka, kije bil pripravljeni tistih negotovih dneh na pot do Maribora Po samih obvoznih cestah sta se vozila do Maribora S seboj pa sta peljala Francijevo obleko, tisto, v kateri je bit oblečen, ko je vezal birmo svojemu mlajšemu bratu Jožku in v kateri so ga potem pokopali na pokopališču pri veliki farni in romarski cerkvi na Krki
Ko je šel Franci z dopusta nazaj v vojašnico v Slovensko Bistrico, mu je mama ko gaje objela rekla: »Franci, če bo do česa prišlo, na svoje lju-
»Od 6. do 19. junija je bil na ta mu, kako je doma, kaj delamo- ^ f pisal, videlo se je, da hiti s PČ 1 ja. Nji F nekam mudi, da ga nekaj Prl8 ^e' dobili v ponedeljek, v petek pa j* vrej-* Al mrtev. Najbrž so ga ubili NfTšM Kako je izgubil življenje go vi najbližji tega še danes ne*	V
jim ni nihče nič povedal armada, katere vojak je bil bra ^ it1* $ r, tere vojak je zakrivil nje8°^.krM sožalja, da so morah sami p'1*	„ da *■
tvega sina pripeljali iz Maribor to. * tudi prevoz plačati sami, ne s jj, im* r vih osebnih stvari, ure m ar~Lel
sto, karfi '%0^/
niso dobili. Samo tisto, karJ jsttt°s -: krat, ko je bil ubit. »Po eni *' . :e iHfNcr je hotel pobegniti iz vojske in ^ je	,j jf
tisti vojak, spet drugi pravijo.&! ■ *tj*/ da, da morajo streljati, pa ga zato ubili, nekje smo preb<	sO*%>A
da nesreča. Mi ne vemo nič, v t	!
več in da pri nas ne bo niko 4 o
8 (21
priloga dolenjskega
TESNOBA
Najnovejši roman Tesnoba staroste slovenskih pisateljev Ivana Potrča (knjigo je izdala Prešernova družba) se v potr-čiano zapisuje predvsem kot tematska novost. Pisatelj se je z njim preselil iz svojega ljubljenega kmečkega okolja v urbani svet, pri sestopu v novo okoljo pa je s svojim značilnim izdelanim jezikovnim
čutom posnel jezik tega okolja ln ga ustvarjalno tako dodelal, da kljub samoupravni latovščini deluje izrazito potrčev-sko. Po vsebinski plati bi lahko uajnovejšo knjigo postavili kot Potrčeve izgubljene iluzije ali »baladni spomenik na grob socializma«, kot se je na predstavitvi izrazil literarni zgodovinar Franc Zadravec.
Tesnoba je pripoved o pravkar minulem času in padlem družbenem sistemu ter usodi Posameznika v njem. Podoba sveta neuresničenih velikih ‘dej socializma se razkriva skozi nosilna junaka romana, generalnega direktorja Tobiasa, ki brezobzirno vlada v podjetju kot majhen tiran, in bjegovega humanističnega nasprotnika, donkihotskega Ko-lenca, ki socrealističnemu ob-
lastniku drži moralno ogledalo, a s tesnobo v srcu, tesnobnost pa izvira iz prevarane vere v ideje, katerih uresničevanje se je sprevrglo v njihov polom.
Roman je umetniški dokument o moralnih razpoklinah nekega družbenega sistema, ki ni mogel zaživeti, kot je notranje pisateljevo prepričanje, zaradi moralnega razpada njegovih nosilcev in njihove nezmožnosti, da bi se notranje prenovili za nov svet, ki so ga samo oznanjali, udejanjali pa ne.
M. MARKELJ
FERKOVE
PESMI
Janko Ferk, sodobni slovenski pesnik iz avstrijske Koroške, je že v eni svojih prejšnjih zbirk natisnil naslednje (brez interpunkcij napisane) verze: »eno / je filozofija / in vzvišen mir / drugo / je življenje / in boj z njim / za vsakdanji kruh«. Z njimi je natančno opredelil razpon med modrovanjem v slonokoščenem stolpu in bridkim vsakdanjim življenjem, areno življenja, kot bi rekel Cankar, in obenem presenetljivo preprosto, tako rekoč v eni točki, prikazal na eni strani usodo pesnika in usodo človeka, oziroma je opozoril na usodnost te dvojnosti. Poezija to dvojnost seveda presega, se pa iz zavedanja dvojnosti prav gotovo napaja, in kadar se, dobiva temnejše tone.
Samozavedanje omenjene dvojnosti je zaznamovalo tudi poezijo Ferkove nove pesniške zbirke Sedim ob robu deževne kaplje, ki je izšla ner davno pri Državni založbi Slovenije. Zbirka obsega devetintrideset pesmi, nastalih v letih 1985 —1990. Razvrščene so v
tri cikle. Prvi je najobsežnejši in tematsko tudi najbolj razčlenjen, v njem pesnik raziskuje in določa svojo identiteto in položaj v svetu. Lirski subjekt se nekoliko odreka samostojnosti in drugačnosti, ki jo je v prejšnjih Ferkovih zbirkah hote izpostavljal. »Nisem več sam /«, pravi, »v teh mislih / bi lahko / živeli / vsi«. Svet je vsaj relativno harmoničen, a je prav tako relativno katastrofičen. Pesem se tu> dotika

sedim ob robu deževne kaplje
tudi čisto konkretnega prostora in konkretnega časa, npr. Slovenski božič, tu pa tudi bolj samozavestno in bolj kritično zazveni.
V drugem ciklu je pod skupnim naslovom Rekviem za starega očeta razvrščenih trinajst pesmi. Pesmi so vse zbrane okrog premisleka o življenju in smrti, narekovalo jih je boleče občutje ob izgubi človeka, kije bil več kot sorodnik in član družine, bil je koroški Slovenec. Slednje sicer ni nikjer omenjeno, je pa otipljivo v zraku. Iz takega občutja se je porodila tudi naslednja pesem: »En krožnik manj / na mizi / tudi to / je žalost«. Kako malo besed in kako veliko povedanega! Nazadnje še presenečenje: vsebina (kazalo) se bere kot samostojna pesem.
I. ZORAN
ki se napaja iz avtorjevih življenjskih izkušenj z oblastnim komunizmom in z njegovim peklom na Golem otoku. Tovrstne literature je zdaj že kar nekaj in v tem pogledu ne bi mogli govoriti, da izid knjige pomeni pretresljivo novost. Vendar ne smemo pozabiti, da je bil Cvetko Zagorski tisti, ki je prvi od slovenskih »tnform-birojevcev« opisal strahote taborišč na Golem otoku. Njegovi zapisi, objavljeni v Novi reviji pred sedmimi leti, pomenijo začetek slovenske go-lootoške literature. Že takrat je urednik Janez Mušič predlagal avtorju, da bi zapise izdal v knjigi, vendar se je Zagorski odločil, da jih še pregnete. V pripravah na pisanje knjige se mu je projekt razširil. Sklenil je obširneje pojasniti ozadja, k i so pripeljala do tega, da se je nekega lepega dne znašel na Golem otoku, v največji evropski povojni mučilnici. Tako je namesto ene nastalo troje knjig: Vračanje k sebi, Vračanje v čas in Lisičji čas.
Pričakovali bi, da bodo vse tri knjige enako ubrane, a je avtor z zadnjo nekoliko pre-
LISIČJI C«
LISIČJI
ČAS
Z izidom kratkega romana Lisičji čas, ki je izšel pri Založbi Mladika, je Cvetko Zagorski zaključil trilogijo Vračanje k sebi. Gre za zanimiv projekt,
senetil. Prvi dve sta izrazito avtobiografski in sta nastajajočo trilogijo začrtali kot dokaj nadroben avtorjev življenjski obračun, toda s tretjo je Zagorski izstopil iz avtobiografskih okvirov in stopil v svet literature. Lisičji čas ni osebno pričevanje, pisanje ni neposredno povezano z avtorjevimi izkušnjami, nima popolnega pokritja v realnem dogajanju. Kaj je avtorja nagnilo k temu, lahko samo ugibamo. Verjetno ni daleč od resnice, če zapišemo, da je spoznal, da celoto strašne resnice o Golem otoku lahko poda samo literatura kot resničnost višje vrste. A tako pi-
sanje zahteva drugačen ustvarjalni napon kot pisanje spominskih zapisov, zato se zdi, da bi bilo bolje, če bi trilogija ostala enovita.
M. MARKELJ
PRAVCE N ŠTORJE
Po branju knjige Na rdečem oblaku vinograd rase, ki je izšla v zbirki Glasovi pri ČZP Kmečki glas, se bralec presenečen zave, kako bogato in izredno pestro je (bilo?) slovensko ljudsko izročilo, če je bilo mogoče na majhnem koščku naše že tako majhne domovine, med Matajurjem in Korado, nabrati toliko nenavadnih »prave n štorij«, kot jih prinaša ta knjiga, polna čarobnega sveta, ljudske modrosti, še-gavosti in starožitnosti.
Pripovedke o lintuarju, lu-dru, mrkucinu, ribi škruti, peklenščih, ceganih, desetini-ci in drugih bitjih, pojavih in dogodkih, ki so se zapisali v ljudsko izročilo, je pred več kot tridesetimi leti zbral novogoriški slikar Pavel Medvešček, ko je obiskoval odmaknjene vasi na Idrijskem ter zapisoval, kar so mu ljudje povedali. Tako se mu je nabralo obilno gradivo, ki žal ni v celoti natisnjeno v knjigi, saj se mu ga je veliko porazgubilo. Obnoviti in dopolniti ga ni mogel iz preprostega razloga, ker ljudi, ki bi mu lahko povedali nove in stare »pravce« ni več. Kraji, kjer je Medvešček povezal bogati šopek ljudskega izročila, so se v nekaj desetletjih popolnoma spremenili; vasi so se izpraznile, pašniki in njive so se zarasli, znameniti maroni posušili in odmrli, ker jih ni več sadila in negovala skrbna kmečka roka, mladi so odšli s hribov v dolinske tovarne, ki so s pogubnimi si-renskimi glasovi preglasile klic zemlje. Življenje v mestnih stanovanjskih silosih pa ne rojeva takih prave in modrosti, kot so jih zemlja, njive in gozdovi idrijskih hribov.
Po branju knjige Na rdečem oblaku vinograd rase je bralec presenečen, in tudi žalostno zamišljen.
M. MARKELJ
SINUHET IN SINDBAD
V zbirki Odisej, ki jo izdaja Mladinska knjiga, sta letos izšli zanimivi knjigi, ki prinašata dvoje starih tekstov iz svetovne knjižne zakladnice: pustolovščine Egipčana Sinuheta in Sindbadova potovanja iz Tisoč in ene noči.
Pripoved o Sinuhetu je ena najstarejših literarnih stvaritev človeškega rodu, napisana je bila pred 4.000 leti, je torej tisočletje starejša od Iliade. Iz štiritisočletnega molka jo je iztrgal G. Maspero, ki je leta 1906 izdal celoten prevod tega besedila, nato pa so sledili številni prevodi v svetovne jezike. Slovenski prevod je nastal na osnovi prevoda in komentirane priredbe slovaškega pisatelja in poznavalca antičnega sveta Vojtecha Zamarov-skega. Ne glede na to, da je meja med domišljijo in resničnostjo v pripovedi zabrisana, nam besedilo obudi življenje v starodavnem Egiptu in njegovo izginulo kulturo, zato je branje Sinuheta v enaki meri zabavno kot poučno.
Zbirka pravljic Tisoč in ena noč je svetovno znana, že dolgo jo poznamo tudi pri nas, vendar pa z izidom knjige Sedem potovanj Sindbada pomor-
ščaka prvikrat dobivamo neposredni prevod teh slovitih pravljic iz arabskega izvirnika, prevedla sta jih Mohsen in Magrit Alhady. Prevajalca sta se potrudila, da sta kar naj-zvesteje ohranila slog izvirnika, česar ni mogoče reči za dosedanje, še posebno pa ne za starejše prevode.
MiM

Yojna Je kruto presenečenje
V
S
,e Potem, ko bodo politiki in vojaki s je bit„' zaR°tovili, da ne bodo ponovili vojne, ki je 0frx nedavno na ozemlju Slovenije, bodo Ijud-4ocest" 'Po^^ice tega spopada. Popravili bo-vsemu ‘n ^e' ,0^“ osta^ s,rah ki ga je kljub rang . nftPričakovana vojna vsadila v zavest. Ta tudi f .j*a °d bombnih jam r cestah. Ostane Pre,„x ^Pktčani vojni odškodnini in se ne da ZUn«‘v Številke.
take f na t(J, do je vojna pustila r ljudeh kivn\°S edlce, so brežiiki in krški socialni de-Steviik'?'™!1 eno SV0Jih Občnih telefonskih Ho deiZa liudi v stiski, ki bi na center za social-ditf radi povedali oz. povprašali kaj o svoji kateril s.n°bt’ nastali z vojno. Med tistimi, s tudi c	se ljudje r stiski lahko pogovorili, je
s°ciQi°r<rna Rostohar iz krškega Centra za Pri(an ' ~fl°- R°t diplomirani psiholog je pre-'UdiZ- s° nedavno vojno globoko občutili skem Posavju, saj so bile bitke r Krakov-kovihu**. 'n okrog Brežic tako rekoč na nji-Pragth. »V minulih dolgih dneh zel0 i nevarnosti, ki nam je grozila, doživljali srno rnČZVna. čustva strahu, jeze, besa. Bili m0(n„ pčufani, negotovi, počutili smo se nete pril kislim, da je bilo strah večino ljudi Eni mo	da so se bali, pa jih je bilo strah, sa-
teb dnju0!?' Prožnosti da bi ta strah izži veli V fazmitr topetosl vsaj navidezno popušča, *Q,sJamo tudi o posledicah, kijih bo ta trav-°lrocih Slkesna situacija pustila v nas in naših d°živli .vsekakor bodo večje težave in stiske Pri n:fl dsfi ki so bolj ranljivi in manj odporni liko Br,aler'^ verjetno ne bo trajnih posledic, ve-"tesere ^ bo še tudi prihodnje dni tedne ali na tei v {us‘veni stiski, ki se lahko odrazi tudi napet,.'!Jem Področju. Lahko nastopi čustvena SePojav nem‘r’ razdražljivost, glavobol lahko lahkp v IJ° breba vne in srčne teža ve, ženskam se ludi\lnh!.' m> n' mertstrualni ritem. Mnogi bodo ki jih se reagirali v vsakdanjih obremenitvah, 'MzivihiZ11 l‘vHenJe-x Prav‘ Rostoharjeve o * • ntjih je v ljudeh sprožila vojna
"tanili v<?jna komu prizanesla je gotovo naj-°dvisn ,ro*onL Kako se bodo obnašali je precej va. »7°!°^ ravnanja staršev, meni Rostoharje-nevaip0 majkni otroci se ne za vedajo dejanske starše v°SI'‘ ^‘lro P° PrePoznaJ° strah in ga s Prenašajo nase. Zato lahko vidimo raz-
like med otroki katerih starši so umirjeni in ravnajo v stresnih situacijah trezno, in tistimi, ki vidijo starše panične. Pri otrocih se podobno kot pri odraslih v razmerah, kot je bila vojna, povečuje razdražljivost. Majhni otroci si želijo še več bližine staršev, lahko jih postane ponoči strah, slabo spijo, možni so glavoboli in podobno,« meni Gordana Rostohar. Strinja se s tistimi, ki svetujejo, naj bodo r takih razmerah starši čim-več časa z otroki in se z njimi pogovarjajo odkrito. Otroci morajo dobiti čimveč informacij, vendar jim je potrebno pojasnjevati na njim dostopen način.
Da strah zleze v glave in pod kožo, ne glede na to, koliko let ima človek, so se v minulih dneh dobro prepričali tudi zdravniki Dr. Rudolf Ladika, v. d direktorja v krškem zdravstvenem domu, pravi, da se je v času vojne precej ljudi zateklo po zdravniško pomoč in r večini primerov so zdravniki ugotovili isto diagnozo: strah pred vojno. »Ogromno je bilo psihičnih stisk in stresov. Duševnim bolnikom se je stanje zaradi strahu in negotovosti poslabšalo. Precej ljudi je doživelo epileptični napad Vojna je kot stresna situacija delovala tako na bolnike kot na njihu-ve bližnje. Kaj se je zgodilo? Ljudje so v teh dneh kar silili r bolnišnico, medtem ko se je običajno branijo,« ugotavlja dr. Ladika. Toda ljudje, ki jih omenja zdravnik, so bili doma. Kaj so potemtakem doživljali šele vojaki na bojiščih, na primer r bližnjem Krakovskem gozdu? Zdravniki so blažili tudi njihove globoke depresije in jim pomagali prenesti ubijajočo razpetost med življenje in smrt
Tovrstne posledice vojne, ki ostajajo še po izstavljenih računih za opeko, asfalt in pšenico, govore vendarle še o nečem. V nič devajo vse ve-likopetozne priprave na vojno, ki se jim je reklo »Nič nas ne sme presenetiti!«, armadni inšpekcijski pregled narejenih varnostnih in obrambnih načrtov in podobno. Pokazalo se je, da ljudje niso pripravljeni, meni dr. Ladika. Niso pripravljeni niti na omenjene zdravstvene spremembe pri svojih najbližjih. Ne sprejemajo vloge bolnišnice v izrednih razmerah, saj so bolnice takrat nekako rezervirane za ranjence. Na nepripravljenost kaže tudi odnos do zaklonišč. Bili so primeri, da so ljudje bežali iz zaklonišč namesto vanje. Bali so se zaprtih vrat, čeprav je zavijajoča sirena obveščala o nevarnih letalih. Ne nazadnje pa na vso neresnost priprav na vojno, ki
so jih bila polna usta, opozarja tudi dejstvo, da niso vsa zaklonišča ravnopredpisno opremljena in da nekaterih nikoli niso tehnično prevzeli. Če so ljudje poznali take reči so imeli ob pokanju pušk razlog več za strah.
Žal je omenjeni strah posledica nastopaštva ljudi ki se delajo junake nad junaki Tak strah povzročajo generalske igrice. Imajo to moč, čeprav zdrava pamet lahko v njih razbere nesmis-leno početje. Kot dober nasvet bi zato lahko prebrali besede dr. Jožeta Lokarja: Ločiti je treba med igro generalov in politikov ter vlogo in usodo malih ljudi Nima smisla, da bi se ljudje prepirali na posamični ravni ker nismo krivi za nastali položaj, ampak smo vsi njegove žrtve. Žrtve so navsezadnje tudi vsi vojaki bodisi teritorialci bodisi ranjeni vojaki zvezne armade, ki jih poveljniki oklepnika niso hoteli izročiti slovenskim zdravnikom, ampak so jih raje mučili z vožnjo po soncu. »Kajti kaj je vojna? To je pretep dveh ljudi, ki nimata nič drug proti drugemu. Loči ju samo uniforma,« bi rekel dr. Ladika.
Leta 1995 telefon
v vsakem domu
S.
Dr. Rudolf Ladika Gordana Rostohar
tanje oz. stopnja razvitosti telekomunikacijskih omrežij in naprav je r novomeški občini zaskrbljujoče slaba in že predstavlja oviro nadaljnjemu gospodarskemu razvoju občine. V Novem mestu bodo r prihodnjem letu dokončno zapolnjene vse proste kapacitete gla vne centrale, kijeza povrh tehnološko zastarela, kakovost telefonskega prometa pa je že danes kritična
Zmogljivosti omrežja v celotni občini in na vseh ravneh so na robu polne zasedenosti, ponekod pa v celoti izčrpane. Se posebej velja to na mestnem območju, kjer so krajevno telefonsko omrežje gradili vedno le za trenutne potrebe uporabnikov, zaradi česar zdaj skoraj ni mestnega predela kjer bi imeli dolgoročno ustrezno mrežje. Nevzdržne razmere za silo rešujejo s spremembami številk in vključevanjem dvojčkov, kar pa povzroča nezadovoljstvo in pomeni nesistemske rešitve. Marsikje že povsem polne so tudi medkrajevne zveze med novomeško glavno centralo in končnimi telefonskimi centralami, kar bo seveda zahtevalo skladen razvoj celotnega omrežja oz. hkratno gradnjo krajevnega in medkrajevnega omrežja ter zvez in nove glavne centrale.
Zaradi lega so r Podjetju za ptt—promet Novo mesto pripravili in r usklajevanju z občinsko vlado, kije pred sprejetjem programa v občin-
skem parlamentu trajalo več mesecev, nekajkrat popravili program razvoja, s katerim želi/o odpraviti nakopičene probleme. Vlada se je bila prisiljena vključili v razreševanje problematike, da bi preprečili.popoln telekomunikacijski kolaps, bo pa tudi bdela nad izvajanjem programa preko posebnega odbora, ki ga je imeno vala v ta namen. Vlada je tudi zahtevala od ptt—podjetja, naj izdela program racionalizacije poslovanja na vseh področjih ter glede na dosedanje slabo gospodarjenje z lastnimi sredstvi organizacijo skrajno gospodarnega finančnega poslovanja in okrepitev finančne službe.
Podjetje za ptt—promet Novo mesto je pri telefonskih storitvah v slabšem položaju od ostalih ptt podjetij r Sloveniji, saj je na zadnjem mestu po številu ustvarjenih impulzov na naročnika. To pomeni tudi manj denarja. Poleg tega ima novomeško ptt podjetje izredno gosto poštno omrežje, ki zahteva veliko število zaposlenih, ustrezne donosnosti pa ni. Večino prihodkov poštnega prometa ustvarijo bančne storitve in plačilni promet, kar pa zdaj zaradi stečajev bank, izsiljevanja nižjih cen ipd postaja tudi vse bolj nezanesljivo.
V no vomeški občini je zdaj blizu 13 tisoč telefonskih naročnikov, kar pomeni, da pride 21 telefonov na sto prebivalcev. Največja telefonska gostota je v samem Novem mestu, in sicerpride skoraj 30 telefonov na sto prebivalcev. V Šmar-jetijihje slabih 23, v Straži 22, v Dolenjskih Toplicah 20, v Mirni Peči le 6, r Brusnicah 5, r Hinjah pa imajo natančno 0,74 telefona na slo prebivalcev. Novomeški poštarji so si z omenjenim programom razvoja telekomunikacijskih naprav in omrežij zadali nalogo, da bodo do leta 1995 pripeljali telefon v vsako hišo ali stanovanje, polno zadovoljene pa bi bile tudi potrebe gospodarstva S 35 telefonskimi priključki na slo prebivalcev v letu 1995 bi se približali standardu razvitih držav. Tako naj bi v doglednem času tako dobilo telefon 8 tisoč novih naročnikov, 2.800 priključkov pa bi imeli r občini še v rezervi
Za dosego tega cilja bodo morali kupiti novo gla vno telefonsko centralo v No vem mestu, ki bo v digitalni izvedbi za njeno posta vitev paje treba najprej zgraditi novih 800 kvadratnih metrov poštnega poslopja Vse to skupaj naj bi stalo 90 milijonov dinarjev. Zveze z Ljubljano bodo zagotovljene z zgraditvijo digitalnih sistemov po obstoječem medkrajevnem kablu, z zgraditvijo digitalnih radijskih sistemov in po novem optičnem kablu Ljubljana—Novo mesto—Bregana katerega postavitev sovpada z gradnjo avto ceste. Krajevno telefonsko omrežje bo po programu dograjeno v skladu s potrebami na posameznih področjih, novo pa zgrajeno tam, kjer ga ni ali je r zračni iz vedbi in premajhnih kapacitet V Birčni vasi bodo zamenjali sedanjo centralo, za kar bodo morali še zgraditi prostore. Zveze z glavno centralo bodo zagotovljene s postavitvijo
optičnega kabla in digitalnega prenosnega sistema. Krajevno telefonsko omrežje bo razširjeno glede na število interesentov za priključek. V Brusnicah je centrala že zgrajena in bo kasneje lahko razširjena, izgradnja krajevnega omrežja pa je že r teku. V Dolenjskih Toplicah bo centrala razširjena, krajevno omrežje bodo morali dograditi in zamenjati zračno izvedbo z zemeljsko. V Hinjah bodo razširili centralo z opremo od drugod, za krajevno telefonsko omrežje so izdelani projekti Za Mimo Peč je centrala že kupljena, prostori nared, krajevno omrežjepam je potrebno še dograditi in kot skoraj povsod zgraditi raz vodno omrežje. Za Otočec bodo kupili digitalno centralo in jo postavili r nadstropju gasilskega doma. Krajevno telefonsko omrežje bo treba v celoti zgraditi od nove lokacije centrale do naročnikov, projekt za to pa že delajo. Enaka centrala kot v Otočcu bo v Stopičah; prostore zanjo bo treba še zgraditi in do njih pripeljati krajevno omrežje, ki ga bo treba zgraditi r zemeljski izvedbi Tudi v Straži bo postavljena nova digitalna centrala, za kar so prostori zagotovljeni treba pa bo dograditi krajevno omrežje. Telefonska centrala r Škocjanu bo razširjena, krajevno omrežje bo potrebno dograditi z raz-vodnim omrežjem. V Šentjerneju bo zgrajena nova centrala, dograditi bo treba krajevno omrežje. V Šmarjeti bo treba le dograditi raz-vodno omrežje. V Žužemberku bo centrala razširjena. krajevno omrežje pa bodo dogradili z raz vodnim omrežjem. Na desnem bregu Krke bo treba zgraditi celotno omrežje. Skoraj povsod bo treba dograjevati tudi po vezave z gla vno centralo. Stroški za izgradnjo krajevnih omrežij končnih central so ocenjeni na 98,7 milijona dinarjev, stroški za izgradnjo krajevnega omrežja Novega mesta na 170 milijonov dinarjev, medkrajevne zveze in končne centrale s prostori pa naj bi stale 41,3 milijona dinarjev.
Celoten program posodobitve telefonskega omrežja v novomeški občini je torej »težak« 400 milijonov dinarjev. 127,3 milijona dinarjev naj bi r petih letih za izvedbo prispevalo samo novomeško ptt podjetje, več menda ne more, ker cene še vedno niso ekonomizirane in nimajo prostih rok r vodenju poslovne politike. Od bodočih naročnikov z območja Novega mesta naj bi zbrali dobrih 169, od bodočih naročnikov iz drugih območih r občini pa 103,6 milijona dinarjev. Že doslej so naročniki, uporabniki v veliki meri sofinancirali telefonsko omrežje. V bližnji prihodnosti očitno še ne bo drugače. Novo je le to, da bodo bodoči naročniki r vsej občini ne glede na dejanske stroške plačali za priključek enako in sicer je predlog, naj bi bila enotna cena novega telefonskega priključka 2.800 nemških mark (trenutno je to 35.000 dinarjev). Cena priključka za manjša podjetja in družbene dejavnosti naj bi bila dvakrat, za ostala podjetja pa trikrat tolikšna.
Z.L-D.
Priloga dolenjskega lista
Gl 9

'A

I
1
n
H
sp*
I
1
m
m
m
m
m
v*
»Se za štet jih je veliko...«
»V
V este, zadnjič me je poklical sin Tone iz Ljubljane. Spomnil me je, kako sem vedno zdihovala, čei, bog ne daj, da bi doživela Se tretjo vojno. Zdaj sipajo, mama, meje spomnil sin. Jaz pa upam, da sem jo tudi že preživela.« Tako pripo veduje Corelo va Neža iz Štalcar-jev na Kočevskem. Štiriindevetdeset jih je dopolnita marca letos. Vsa drobna in krhka se zdi na prvi pogled, te živahne kretnje rok in glave, ko pripoveduje o svojem dolgem življenju, dajejo slutiti veliko življenjsko moč, s katero je morala premagovati nešteto skrbi in težav. Sedaj se skoraj ne premakne iz svoje sobe, saj so jo izdale noge in kosti, pa se boji, da bi si kaj polomila, če bi se sama spustila po stopnicah.
»O, včasih sem bila pa močna ženska,«pravi Neža samozavestno, »marsiakterega možakarja sem ugnala, saj sem bila vajena vsakega dela.« Ni kaj, gre ji verjeti, kajti Neža je ena tistih redkih še živečih kostelskih žena, ki jih je življenje znova in znova postavljalo na trdo preizkušnjo. Cim so v dolino Kolpe zapihali jesenski vetrovi, že so možje posegli po svojih oprtačih in se odpravili v svet Sledili so dolgi zimski meseci samote, dela z živino in otroki, dokler niso pomladne sape pripeljale moških zopet nazaj. Nežini pogledi so tako vsako jesen spremljali v svet starega očeta, očeta in nazadnje še moža Bilje to vsakoletni poslovilni obred kostelskih žena tako samoumeven, kot je bilo samoumev-
Bodo Krasnicani vzeli pravico v svoje roke?
K
rasinec velja za eno najbolj kmetijskih vasi ne le v metliški občini, ampak v vsej Beli krajini Tako rekoč pri vsaki hiši kmetujejo, precej več kmetij, kot je sicer navada po belokranjskih vaseh, pa je povsem čistih. Pred dobrimi tremi desetletji ko so pričeli Krasinčanom odvzemati zemljo najprej za melioracije in pozneje še za arondacijo, pa je bila zemlja zanje edini vir preživljanja. Zaradi vseh krivic, ki so se jim takrat dogajale, seveda pa tudi zato, ker obdelovalno zemljo še vedno potrebujejo, so Kra-sinčani letos naslovili vlogo na metliško komisijo za denacionalizacijo ter na izvršni svet skupščine občine Metlika z zahtevo, naj takoj skliče predstavnike metliške in črnomaljske kmetijske zadruge, obeh belokranjskih skupščin občin, Gozdnega gospodarstva ter pooblaščence vaške skupnosti Krasinec. Krasinčani namreč zahtevajo zemljo nazaj, začasno vsaj v najem.
Vendar doslej sestanka še ni bilo, Krasinčani pa že obljubljajo, da bodo, če problem ne bo kmalu rešen, letošnjo jesen vzeli pravico y svoje roke.
POŽIGI V ČUDNIH OKOLIŠČINAH
Sicer pa je zgodba o lem, kako so Krasinčani prišli ob svojo zemljo, precej dolga in sega, kot že rečeno, več kot tri desetletja nazaj. Vaščani, ki so te dogodke preživljali, se pripetljajev še dobro spominjajo, o njih pa je, kot je sam dejal, s polno mero odgovornosti pripovedoval Anton Pezdirc, ki ga Belokranjci bolje poznajo kot Mikolaša. Pezdirc in Jože Klepec, oba čista kmeta, sta od 30 lastnikov, ki so bili ob zemljo (prodati jo je sicer moralo 40 lastnikov, vendar pri desetih bodisi ni nasledstva ali pa so se potomci odselili in ne u velja vljajo pra vice do vrnitve zemlje), dobila pooblastila, da jih zastopata v postopkih za vrnitev zemlje.
»Prva melioracija se je pri nas pričela leta 1948. S črnomaljskega okraja so prišli na Krasinec ter nas seznanili, da bodo meliorirali stelj-nike ter tako naredili rodo vitna polja. Zemljo so dali v najem posestvu Vinomer, ki jo je nekaj let obdelovalo. Leta 1952pa so pričeli meliorirali v večjem obsegu. Lastniki zemlje takrat nismo dobili niti odločb,«pripoveduje Pezdirc, »kopa so leta 1956pričeli graditi hleve, v katerih danes redijo piščance, so se odgovorni spomnili, da bi bilo potrebno urediti lastninske odnose. Toda
10 [3
no, da so jesenski oblaki zatemnili nebo. Kroš-njarija tam do Dunaja in slavonskih ravnicje bila kostelskim moškim usojena in sprejemali so jo na svoja pleča kot nekaj povsem naravnega
1 udi ženske se niso potikale okoli voglov in žalovale celo dolgo zimo. So imele drugega dela dovolj. Zvečer pa so se shajale na skupnih pre-jah in drugih opravilih, tekla je beseda in valovila je pesem. »Tako smo peti vsak večer, stari in mladi, da seje vse treslo. Poznali smo narodne in pobožne pesmi Starejše ženske pa so pripovedovale zgodbe. O Turkih, ki so ropali v okolici, pa o Napoleonovi vojski, kije šla tukaj čez. Precej zgodb je povezanih z njo. Moja mati sojih še znali pripovedovati Tudi o tem, kako je dal leta 1809 Napoleon požgati bližnji kostelski grad. Tako je minila zima v pesmi in delu. Pridne so bile te ženske, zakaj to so morale biti,« se spominja svojih prednic Neža govoreč v pojočem kostelskem narečju, ki nekolikanj spominja na belokranjščino.
Neža je bila rojena v Žagi na bregu nad Kolpo. Včasih so bili tam kočevarski vinogradi, pa sojih verjetno zaradi trtne bolezni ali kakšnega drugega vzroka opustili in v zidanice so se naselili Slovenci. Toda Neža je hodila še v nemško šolo. Ni je pa še dokončala, ko je že morala služit svoj kruh. Najprej kot pestma, potem kot služkinja pri različnih gospodarjih. Se najdlje, kar pet let, je bila pri Janežiču na trdni kmetiji z mlinom, žago in gostilno. Kočevarji so sem nosili mlet žito in mlelo seje podnevi in ponoči. Neža je bila močna in primerna za vsa kmečka dela. Kljub trdemu delu pa ima lepe spomine na mladost, šaj je bila dolina polna življenja. Čez Kolpo so se na Hrvaško vozili s čolni k maši in po drugih opravkih, ob nedeljah in praznikih pa se je na slovensko stran pripeljala hrvaška mladina in plesa ter pesmi je bilo dovolj. Nikoli se niso pokarali ali stepli
Skrb za vsakdanji kruh joje popeljala tudi iz domače doline vse tja do Zagreba in Siska, kjer je spoznala poznejšega moža, tudi domačina iz zgornje Poljanske doline. Poročila sta se in se preselila nazaj v dolino ob Kolpi Rodili so se jima trije sinovi Najstarejši je bil Miha. Bilje partizan. Triinštiridesetega je bil ob napadu na Tur-jak hudo ranjen. Prepeljali so ga v partizansko bolnišnico v roške gozdove, koder se je za njim zgubila vsakršna sled Materina skrb je zato toliko bolj veljala preostalima dvema sinovoma. Drugi, Tone, je tudi odšel s partizani Tam je hudo zbolel in se dolgo zdravil v Črnomlju. Nežo je preveč skrbelo zanj, da bi zdražala doma. Nekajkrat seje odpravila k njemu v Črnomelj. Nadela sije nahrbtnik z dobrotami kolikor jih je pač bilo moč v vojnem času nabrati, in se peš odpravila v Črnomelj. Hodila je celo noč. Večkrat so jo ustavile straže, ona pa jih je vnaprej opozarjalaČ: »Ne streljajte, fantje, stara baba gre.« Srečno jo je odnesla, lahko pa bi se vse skupaj končalo tudi drugače. Srečno se je vojna končala tudi za sina Toneta. Danes živi k Ljubljani Najmlajši sin Franci je bil med vojno še premajhen, da bi se je udeležil Sedaj živi v Štal-carjih in skupaj s snaho skrbi za ostarelo Nežo.
Svojčas je bila Neža kaj brihtna in šaljiva ženska in v vsaki družbi so je bili veseli Delo je ob šali in pesmi hitreje minilo. Kanček iskrivosti in družabnosti jije ostalo tudi za devetdeseta leta. S prisrčnostjo, lastno ljudem iz teh divjih obkolpskih krajev, je vesela obiska in priložnosti, da pokramlja o starih časih. Ne skriva tudi hrepenejapo dolini ob Kolpi in svoji skromni leseni hišici, ki jo je podedovala po očetu, kajti edini brat ji je izginil v vrtincu ruske revolucije po prvi svetovni vojni. Zaveda pa se, da bo njeno hrepenenje težko uresničljivo. Že nekaj let ni videla svoje doline. Kdo ve, če jo bo še kdaj. Leta so leta »Se za štet jih je veliko, kaj šele za živet.« se pošali na račun svoje starosti Neža
T. JAKŠE
lastniki se nismo strinjali, da bi zemljo bodisi dali v zakup ali prodali Zato so začeli na nas pritiskati na različne načine, nas maltretirati. Od leta 1956 do 1962je bilo v naši vasi kar 20 požigov gospodarskih poslopij v čudnih in za nas še vedno nepojasnjenih okoliščinah, in to predvsem jeseni, ko smo jih napolnili s pridelki S tem so nas hoteli osiromašiti Po našem mnenju je bil namen teh požigov prisiliti nas, da pristanemo na prodajo zemlje po sramotno nizki ceni.
Vedeli smo, da ognja ne podtika nihče od vaščanov, a so nas zasliševali in hoteli prisiliti, da spremenimo mnenje in nas prepričati, da oblast ni tista, ki počne te grdobije. Pod vsemi psihičnimi in fizičnimi pritiski, pod težo strašnega terorja, zasliševanj ter zaradi strahu pred novim ognjem smo obupali in zemljo prodali po smešno nizki ceni. Da bi nas oblast prepričala, v kakšni zmoti smo bili, ko smojo kri vili požaro v, so si »izmislili« celo požigalca Revežje dobil štiri leta zapora a so ga po poltretjem letu izpustili. Krasinčani še vedno trdimo, da je bil ta človek obsojen po krivici, čeprav nam tega takrat niso dovolili povedati na sodišču,« se spominja Mikolaš.
Z ODLOČBAMI OB ZEMUO
Kakšna je bila cena zemlje, pove že podatek, da je Pezdirc za izkupiček od dveh hektarov zemlje — odvzeli pa so mu 5 ha — kupil telička! Potem ko so zemljo odkupili, odnose zemljiškoknjižno uredili ter so nekdanji lastniki vse skupaj tudi podpisali, požarov na Krasincu ni bilo več. Da pa ni šlo tako lahko in da se ljudje tudi takrat, ko so prejeli v roke odločbo, s prodajo niso strinjali, potrjujejo obrazložitve odločb kot tudi pritožbe na odločbe, ki jih Krasinčani še vedno pazljivo hranijo, čepra v že vse orumenele in delno raztrgane. Zanimivo je, da so vsi lastniki dobili po vsebini skoraj identično odločbo, pa naj je šlo za gozd steljnik ali pašnik. Izdaljih je občinski ljudski odbor Metlika. Tako je v odločbah, s katerimi so pobirali steljnike, zapisano, da se lastnikom odvzamejo za 5 let in izročijo Gozdarsko lesni poslovni zvezi Novo mesto z namenom, da izvede agrotehnične in gozdno-tehnične ukrepe, potem pa uredi plantažni nasad zelenega bora. Na vajajo najemne pogoje ter da mora lastnik po prvih petih letih in po vsakih nadaljnjih petih letih povrniti investitorju vse stroške, ki jih je imel pri ureditvi nasada ter izplačati prirastek v nasadu, da lahko postane znova lastnik. V obrazložitvi je še rečeno, da je večina lastnikov zemljišč v kompleksu, v katerem se nahaja tudi zemljišče lastnika, ki mu je
bila odločba poslana, dalo svoja zemljišča v zakup omenjenemu investitorju. Kot piše v obrazložitvi, ki jo je podpisal tajnik občinskega ljudskega odbora, bi zemljišče stranke tvorilo enklavo v kompleksu, izločitev zemljišča iz agrotehničnih del pa bi onemogočala ali vsaj znatno ovirala izvedbo ukrepov. Stranka je bila —je še moč prebrati v obrazložitvi — zaslišana, in je izjavila, da ne dovoli vključitve svojega zemljišča >> kompleks pod pogoji, ki jih je ponudil in vestitor, zato so se morali odločiti tako, kot je zapisano v odločbi
Podobna je bila tudi vsebina odločbe, s katero so bili ljudje ob pašnike, le da naj bi jih odvzeli za 15 let in izročili invrestitorju, poslovni zvezi Črnomelj, z namenom, da izvede agromelioracije in zemljišča »spremeni v rodovitno zemljo, ki bo dajala za našo občino povprečne hektarske donose«. V obrazložitvi so dodali, da je že vnaprej očitno, da lastnik zemlje ne bo mogel opraviti predpisanih agromelioracijskih del, če pa bi jih, bi bilo to nesmotrno. Mnogi kmetovalci, lastniki zemljišč v kompleksu 350 hektarov, v katerem se nahajajo tudi parcele lastnika, ki je prejel odločbo, so, kot piše v obrazložitvi, z investitorjem sklenili zakupno ali kupoprodajno pogodbo. Stranka, ki je prejela odločbo, pa je ob zaslišanju izjavila, da zemlje ne proda niti ne da v zakup. Tako kot pri odvzemu steljniko v tudi tu piše o enklavi, ki bi ovirala obdelavo celotnega kompleksa, če vanj strankine zemlje ne bi vključili
Seveda se je bilo zoper odločbe moč tudi pritožiti, todatisti, kije to storil je dobil v roke novo odločbo, iz katere je zvedel predvsem, da njegova pritožba ni utemeljena in da so mu zaprta vsa nadalnjnja vrata za morebitne pritožbe. »Pri vsem skupaj moti predvsem to, da smo vsi prejemali odločbe, y katerih je pisalo, kako bi bile naše parcele, če jih ne prodamo, nekakšni otočki sredi meliorirane zemlje. Toda če bi vse te otočke sestavili skupaj, bi dobili celoto,« pravi Pezdirc, ki se spominja, da je meliorirana polja nekaj časa obdelovala črnomaljska kmetijska zadruga, potem pa je obdelavo začela opuščati Danes ima ta zadruga na krasinški zemlji le piščančjo farmo. »Po letu 1960 so začeli nekatera meliorirana polja celo zasajevati z ničvrednim zelenim borom, tako da je danes obdelovalne zemlje le še kakšnih 50 hektarov, najmanj toliko pa je je zaraslo kopinje. Prav smešno pa je, da GG poleg tiste zemlje, ki so jo kmetje prodali uživa tudi tisto, ki jo ljudje niso nikoli prodali Zahtevali smo že, naj postavijo mejnike, pa na GG pravijo, da nimajo denarja,« pravita Mikolaš in Klepec.
Anton Pezdirc
»SAMI BOMO PREORALI ZEMUO!«
»Moti in boli nas, da je občinski ljudski odbf Metlika z odločbami odvzel zemljo svojim oN nom in jo dal v najem Črnomaljcem. Čeprav odločbah piše, da so bile izdane na osnovi skun očinskega zbora in zbora proizvajalcev "^ j. kega občinskega ljudskega odbora, pa kol bornik iz tistih časov vem, da o tem nismo nik sklepali,«pojasnjuje Pezdirc, skupaj s K-feP01.. pa še dodata, da je črnomaljska kmetijska druga takrat, koje zemljo dajala v m jem, ob stila le svoje kooperante s Cerk višč in iz torej iz sosednje občine, čeprav ta zemlja m b nikoli njihova. Po njunem mnenju bi m°r imeti prednost Krasinčani, ki sedaj hod‘j° j, 0 po vat seno in obdelovat zemljo na Hrvaš
Zato zahtevajo, da skupščina občine MaMji začasno — dokler se pravno ne uredi drug _ — vzame črnomaljski kmetijski zadrugi PraV -0 do upravljanja z nekdanjo njihovo zemljo da v najem Krasinčanom. V tem primeru gre ^ 70 hektarov zemlje, ki je bila nekdaj last ^ lastnikov, ki jih zastopata Klepec in Pezdirc ki so jo vsi pripravljeni vzorno obdelovati- * se to ne bo zgodilo, bomo prisiljeni najti reši na svojo pest Obljubljamo, da bomo letošnjo J ^ sen sami preorali in posejali ta polja,« P°vesV> imenu Krasinčanov njihova zastopnika.
»To pa ni naša edina zahteva. Naša vdšk skupnostje imela nekoč 15 hektarov svoje t . Ije, za katero smo plačevali davek. 1 njo upravljal odbor, ki smo ga na novo volili Všd tri leta. Leta 1952 nam jo je republiški se*rfj. rial za kmetijstvo odvzel in jo kot splošno sko premoženje dal metliški občini Obljub' da bomo imeli na tej zemlji še naprej takšne l1 vice kot prej, a se to ni zgodilo. Metliška oN. je dala zemljo v upravljanje čmomajski km ,j ski zadrugi ta pa jo je nekaj že prodala- u nekdanjo zemljo vaške skupnosti zahteva . skupnost nazaj. Zavedamo se, da prav vse&Cg bomo mogli dobiti zato pa želimo vsaj 4 ke* i veliko zemljišče, na katerem je bil nekdaj S ( ki pa gaje GG posekala in delno pogodb* pove želje Krasinčanov Mikolaš.
In kaj pravi na zahteve prebivalcev druga stran, kmetijska zadruga Črnomelj-vedali so, da so pred približno 30 leti na A ^ cu krčili steljnike in zgradili farmo, L peso bila v glavnem na podlagi kupoprodaja' tS godb kupljena od lastnikov steljnikov. u“e. ima črnomaljska zadruga v lasti in uPf>r0Lj^r kaj več kot 50 hektarov meliorirane 'n °L(jG-valne zemlje, medtem ko jeje nekaj «**1*^, fr-nekaj za zadrugo neustreznih zemljišč Pb.,01 nili kmetom. Večino zadružnih zemljišč [ .^je najemu združeni kmetje, ki po podatkih, * K ^ bilo moč dobiti na zadrugi, zredijo letno 400 govejih pitancev. Najemniki so P'' nti kmetje s Cerkvišč in iz Gribelj, ki so koOcLpn-črnomaljske zadruge. V petih hlevih na škifarmi pa letno spitajo 250do 300 tisoč^ logramskih piščancev. V zadrugi rdUJOjl i/d' so lastninski odnosi po sedanji zakonodaj* ^ jeni Izjema je le nekaj primerov, kierS° ireitV> še zamenjave. Pravijo pa, da bodo us ^ ukrepali, če se bo zakonodaja spremen dajajo še, daje bilo po njihovem mnenju racijo narejeno koristno delo, saj so, slCJjgVitna jimi vlaganji, nastala iz steljnikov rod" polja.
In skupščina občine Metlika? Njen P ^ nik Branko Matkovič je povedal, da on' nih postopkih niso stranka in se nimajo P vtikati, vendar bodo to kljub temu slor]Y'i(ak‘>r pripravljeni pomagati in rešiti spor. ' api-bodo, po njegovih besedah, sestanek, htevajo Krasinčani, sklicali čim prej bo zagotovo pa bi že bil, če ne bi bilo voln ■
Upajmo le, da se bodo stvari ugodno fe^ y vse strani in da se za KrasinČane ne bo 2 ena vojna, pa četudi le papirnata«
M. BEZEK
priloga dolenjskega
Nagrada na bučko
Žreb je izmed reševalcev 26. nagrad-J.e Mžanke izbral MOJCO BREZNI-r z Bučke. Za nagrado bo prejela >80 Margaret Atwood Deklina zgod-Nagrajenki čestitamo, reš'e^*te ^ana^nJ° križanko in pošljite ji ^v najkasneje do 5. avgusta na na-V: Uredništvo Dolenjskega lista, avni trg 24 68000 Novo mesto, s priP'som KRIŽANKA 28.
REŠITEV 26.
nagradne križanke
Pravilna rešitev 26. nagradne kri-.>e se, brano po vodoravnih vrstah, £5?': SKUD, ŠARM, JELKO, KA-AORTA, ETE,INFORMIRAN, j'APA, Rj, AETIJ, SADE, PRO-■‘ATA, INA, LISTA, ENA, KNA, WNAV°R, EDI, TAMPON, SEK-0R- OL, SLA, TARA.
musia
pr^azv°j ‘n napredek je delo nadpov-
,	F. BUČAR
pra° vsakega totalitarnega režima je iru‘ \lem' P°skuša rešiti zavoženi (lov ‘n 8°spodarski red na račun lieni°Vega duhovnega osebnega živ-K ki ga omeji in tipizira.
B. GRAFENAUER fe živer mo8°^e imeti, mogoče jo je
,	M. TAVČAR
Ja. Jezika ni samo izguba besed-kuba kulture, izgube življenja. No-ujkajezika ne more nadomestiti drug * i svojo vrednostjo.
P.P. WIPUNGER
NAGRADNA KRIŽANKA
					DL	V0ZARNA	EDINOST	DRAGOCEN VRC	1 AVTOR J UDIR	P0MIRJENJE S KOM	MOŠKO IME	JEZIK BANTU Črncev	BLAŽILO ZA KAŠELJ	NIČVREDNO BLAGO
					ZADNJI DEL LETALA				GR. MIT PODZEMELJSKA REKA					
Kas ip§$?		J			MOŠKO ime KEM SIMBOL ZA URAN				DEBAKEL CeSka pri- TRDILNICA					
					>			<						
KS					SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI						VINSKI CVET	EGON TOMC SKRINJICA ZA ROČNA DELA		
					najveCji PR0IZV RA-Cunalnikov >									
						y	’ >							
DL	STOJALO	ORAČ	DEL BATNEGA STROJA NRAV0- SL0VJE					SPOKORNIK	PRESTOLNICA GRČUE TRAVNATA RAVAN					
SRBSKA POKRAJINA						NASELJE 'GR. MIT GORSKA NIMFA				PRVAK			IT PEVKA PAV0NE	BIBLIJSKA OSEBA
KRADUIVEC					PROMETNI OBJEKT					RIM CESAR				
					BANJA					CIGAN				
DEŽELA							GORILNO OLJE							
STREŽNIK							NARAMNIK							
MORSKA RIBA							MARIBORSKA FIRMA				N0RD MIT GOSPODARICA MORJA			
Narava že vrača udarec
Zastrupljanje okolja z živim srebrom se je obrnilo proti zastrupljevalcem samim_________
Usoda umetnin in starin v vojni
^ar 2. svetovne vojne je razmetal umetnine in starine po vsem svetu — Bajni ----umetnostni pleni — Kaj se še skriva v Sovjetski zvezi in ZDA
v°jsk Rr' a * 945 je oddelek ameriške stok/ Pro<*rl v zbombardirano me-jinj -rer. s.v vzhodni nemški pokra-rudn;^rin8‘j‘- V bližnjem opuščenem Povrt' so Lakih 700 metrov pod tu naleteli na bajen zaklad. Po st° t()RU| nc8a rudnika je ležalo več nib ,in ?*at'h palic iz. nemških držav-stcnaL l|n rezerv, na vagončkih in ob tovniu rov?v so stale slike velikih sve-ja j. p m°jstrov od RafTaela, Duerer-EyCk e!!?'ra do Rembrandta in Van rtiuzgj., . am so bili tudi dragoceni skil, 1 Predmeti, od staroegipčan-spo^^skih in starogrških kulturnih Srednip ov do nadvse dragocenih skratj!„Ve^‘b rokopisov in knjig, je bji .L v “Puščenih rudniških rovih stežka ,ranJcn zaklad, kakršnega si le nikoli	in kakršen najbrž
stu. v0 etne P*0 zbran na enem me-Pakjra|-akl SO dragocenosti hitro za-Ijali v a V in vse skupaj prepela meriško okupacijsko cono. sti znašf3 °se Je’	so se dragoceno-
Santepaeu Solnem rudniku po nalogu dtagnL 1*,tlerja- Upal je, da bodo b)uzq- n°sti iz nemških galerij in 8od jn mnoge pa naropane dru-instniko Sam' Nemčiji od židovskih niškimi kT na. varnem pred zavez-silami Rn^bniki in napredujočimi Prišel nr^ armade. Vendar je ukaz vili vse jP°zno, da bi na varno spra-J'ejcis0ara®0<:enost‘- Tudi rdečear-Klade pZasegli bajne umetnostne za-«ekkanct °?v°jitvi Berlina so zajeli .j'h m., °.z*5irko umetnin iz tamkaj-nihje v 5ev in galerij. V nekaj ted-"o dra„ Jl,hove roke prišlo še ogrom-Salerij V^nosti iz drugih muzejev, j-v, Nižnic in privatnih a0stne ,k' , "‘uerjeve osebne umet-Se R rke- v roke so dobili dela JSeta 8h> El Greca, Duererja, • ^nna Vna ^“gba, Rembrandta, ^ASchr a^ae*a- Leonarda in Ti-nemannove zlate najdenine
iz Troje, srednjeveške rokopise in sakralne dragocenosti. Okrog 2 milijona zaplenjenih umetnin in starin, danes vrednih več milijard dolarjev, so odpeljali v Moskvo. To je bil verjetno največji umetnostni plen v zgodovini človeštva.
Po končani vojni so Američani sčasoma vrnili večino zajetih umetnin Zahodni Nemčiji, sovjeti pa del svojega plena Vzhodni Nemčiji. Vsega pa ni bilo mogoče vrniti, saj ni niti točno vedelo, kaj vse so iz Nemčije odpeljali in kam. Kar za pol milijona umetnin, ki so jih odpeljali v Sovjetsko zvezo, je skrivnostno izginilo. Sovjetske oblasti so zatrjevale, da ni nič ostalo in da so vse vrnili Vzhodni Nemčiji, vendar so strokovnjaki dvomili, da je res tako. Njihove sume je letos potrdil 33—letni profesor umetnostne zgodovine Aleksej Rastorga-jev z moskovske državne univerze, ki je javnost obvestil, da imajo nekatere sovjetske umetnostne galerije in muzeji tajne depoje, v katerih so shranjeni iz Nemčije odpeljani umetnostni zakladi.
Napačno bi bilo, če bi vse te prikrite umetnine in starine imeli kar za nemško last. Veliko umetnostnega bogastva so nacisti naropali. Umetnostni ropi so se začeli v Nemčiji že leta 1939, ko je Hitler prišel na oblast. Polastili so se zasebnih zbirk bogatih židovskih zbirateljev umetnin, veliko umetnin — domnevajo da okrog 5000 (med njimi dela van Gogha) — so nacisti uničili, ker so jih proglasili za degenerativne. Ko je nemški vojaški stroj gazil evropske države, so v okupiranih državah ropali umetnine in jih odnašali v Nemčijo. V vzhodnoevropskih deželah so izropali kakih 2000 muzejev, arhivov in knjižnic, veliko umetnin in dragocenih starin pa so neusmiljeno uničili. V Sovjetski zvezi so uničili, nakradli ali
svet v številkah
ŽIVLJENJSKI STANDARD
najbogatejših držav sveta
FRANCIJA	ITALIJA
NEMČIJA	V.BRITANIJA
S* vedno uživajo najvišji življenjski standard na svetu, tazviJ*? sei'm hitro približujejo ostali iz kluba sedmerice najbolj denzbr sve*a, katerih najvišji predstavniki so se prejšnji te-v'Šini ji|.v L°ndonu. Graf tega tedna kaže odstotkovna razmerja v Pred*.,,1vlJeJ’jskega standarda za šest najbogatejših držav, če ZDA ta jar. v Jai° 100 odstotkov. Najhitreje se življenjska raven dviga ■\, *,°nskem, medtem ko se v ZDA najpočasneje.
‘^^'VVVVVVVV N^VNAAAAAAAAAVVVSAAAAAAAA,
poškodovali več kot pol milijona muzejskih predmetov, ta čas vrednih milijardo dolarjev. Ropanje je bilo brezobzirno. Nekatera pričevanja o početju nacistov v Rusiji govore, da so najprej pobrali, kar se jim je zdelo vrednega, preostalo pa so polili z bencinom in zažgali.
Ko se je vojna sreča obrnila, so sovjeti prav tako ropali nemške galerije, muzeje, arhive in knjižnice, naropano pa odvažali v sovjetske muzeje in arhive, kjer so veliko tega, kot vse kaže, skrivali vse do današnjih dni.
Rastorgajev je prišel na sled več znanim starinam in umetninam. Zatrjuje, daje zaklad iz Troje v Puškinovem muzeju v Moskvi, mnoge umetnine so v leningrajskih in drugih muzejih, precej jih visi v dačah visokih funkcionarjev, v pisarnah različnih ustanov,v ambasadah in drugih uradih kot državna darila za zvesto službovanje. »Možno je, da katere od umetnin vise tudi v hiši predsednika Gorbačova,« pravi Rastorgajev.
Kako vrniti umetnine in starine njihovim pravim lastnikom? To je zelo težka naloga. Najprej je sploh treba ugotoviti, kdo so lastniki, saj so v vojni vihri izginili številni dokumenti in potrdila, mnogi zbiratelji so za vedno izginili v koncentracijskih taboriščih. Ne ve se, kaj je nemškega in kaj je naropanega, kaj ilegalno in pod pritiski pridobljenega.
Kot iz niča se pojavljajo umetnine, ki so jih umetnostni zgodovinarji že vpisali na seznam v vojni uničenih. Lep primer je nedavna dražba, na kateri so prodali srednjeveški rokopis iz Quedlinburškega samostana. Rokopis je v Ameriko odnesel eden od ameriških vojakov, njegovi potomci pa so ga letos kot zakoniti dediči prodali. Nemška vlada je zanj odštela 3 milijone dolarjev. Slabi fantje torej niso bili samo sovjetski vojaki. Ko so iz Nemčije odnašali starine in umetnine, so odnesli tudi prenekatero dragocenost iz Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih držav.
Klaus Roth, direktor ustanove za izgubljene evropske umetnine, pravi: »Skoraj zanesljivo ima vsak muzejski direktor, naj bo ameriški, britanski ali nemški, kakšen del sovjetskega zaklada v kleti.«
Nemško—sovjetski sporazum, ki so ga nedavno sklenili, predvideva postopno vrnitev vseh dragocenosti pravim lastnikom. Vračanje pa bo težavno in dolgotrajno. V celoti in po pravici najbrž nikoli končano.
MiM
Kadar propadaš, se prepuščaš uživanju.
Č. SAR1Č
Skrb in sram, dva glavna vzroka naše človeške neavtentičnosti.
E. KOCBEK
Znanost v današnjem svetu večkrat poneumlja ljudi, namesto da bi jih prosvetlievala.
P. GOSAR
Živela muzika!
Snemalna tehnika, dostopna najširšemu krogu ljudi, se je v zadnjih letih zelo izpopolnila, odkar pa so se pojavili tudi prvi kasetarji za digitalno snemanje in presnemljive digitalne avdio kasete, se je vnela huda bitka med velikimi družbami, ki pošiljajo na trg plošče vseh vrst in posnete kasete, ter med izdelovalci digitalnih kasetarjev. Če je namreč mogoče doma presneti glasbo z radia, s plošče ali z digitalne kasete tako popolno, kot so doslej lahko počeli le v snemalnih studiih, potem je seveda še kako razumljiv strah pred velikim upadom prodaje plošč in posnetih kaset. Velike družbe so se branile tako, da so izdelovalcem sodobne presnemovalne opreme očitale kršenje avtorskih pravic. Vse to je zavrlo nadaljnji razvoj in močnejši prodor digitalne zabavne elektronike na trg, naj so si jo ljubi-' telji glasbe še tako želeli.
Nedavni dogovor, da bodo izdelovalci snemalnih naprav plačali licenčnino po 8 dolarjev za vsako snemalno napravo in 6 centov za vsako presnemljivo digitalno kaseto ali lasersko ploščo, bo, kot kaže, sprostil sedanje zavore. Veliki proizvajalci zabavne elektronike bodo prav kmalu vrgli na trg najnovejše in izpopolnjene naprave. Philips in Sony imata že pripravljene novosti.
Pred desetimi leti je množica revnih Brazilcev odšla v amazonski tropski deževni gozd za mamljivim leskom zlata. Zlata mrzlica je prinesla bogastvo le redkim, večini pa razočaranje, novo revščino in za nameček še zastrupitev in bolezen.
Za izločanje zlata iz rečnega mulja zlatokopi uporabljajo živo srebro, ki ga po uporabi ali zažgejo ali pa odvržejo v reko. Od prvih dni zlate mrzlice do letos so zlatokopi po nekaterih ocenah porabili okrog 2.000 ton živega srebra, se pravi, da so s tolikšno količino nevarne snovi onesnažili prvobitno okolje amazonskega pragozda. Živo srebro pa v naravi ne izgine in se ne razkroji v nenevarne spojine, marveč se kot strup po prehrambni verigi vrne nazaj k ljudem. Prevelike količine živega srebra v človeškem organizmu so zelo nevarne in trajno
»Pametno« orožje
Način bojevanja seje zelo spremenil. To je jasno pokazala nedavna vojna v Zalivu, na nek način pa tudi kratkotrajna vojna na slovenskih tleh. Strah in trepet prejšnjih vojn, oklepne enote, ki so kot za šalo razbijale nasprotnikove sile, so postale kljub močnejšim in odpornejšim oklepom ranljivejše. Moderne tanke, ki so zaradi vgrajene sodobne opreme in materialov zelo dragi, lahko učinkovito onesposobi razmeroma poceni orožje, ki tudi postaja vse bolj izpopolnjeno.
Poglejmo, kaj pripravljajo v vojni industriji novega na tem področju.
Če so se naši teritorialci v nedavnih spopadih z oklepniki zvezne armade še morali splaziti blizu oklepnih pošasti, da so jih onesposobili, bodo protioklepni boji poslej potekali na varnih ve-
likih daljavah. Bodočnost naj bi pripadla protioklepnim izstrelkom, ki jih označujejo s kratico BAT. Gre za izstrelke, ki jih lansirajo s pomičnega iz-streliščnega vozila. Izstrelek lahko poleti do 500 kilometrov oddaljenih oklepnih enot. Leti nizko nad površjem, da ga ni mogoče opaziti z radarjem in sestreliti. Ko prileti v bližino oklepne enote, poleti iz njega več samostojnih izstrelkov, ki se s pomočjo vgrajenega računalnika in infra rdečih ter zvočnih senzorjev usmerjajo na posamezna oklepna vozila ter udarijo vanje z veliko proboj-no močjo. En sam izstrelek lahko tako uniči naenkrat vso oklepno enoto, ne da bi se nasprotnika sploh videla od blizu.
poškodujejo živčni sistem ter lahko povzroče tudi smrt.
Prvo zastrupitev z živim srebrom na območju, ki gaje zajela zlata mrzlica, je zabeležil zdravnik Femando Branches že leta 1986, tri leta kasneje je naletel še na en primer, letos pa jih je naštel že 83. Branches domneva, da je po vsej verjetnosti zastrupljenih že nekaj tisoč ljudi. Bioflziolog Wolf-gang Pfeiffer z Zvezne univerze v Riu pravi, da je ogroženih celo nekaj de-settisoč ljudi. Če se bo odlaganje živega srebra v okolje nadaljevalo z enako mero kot doslej, bodo ogroženi milijoni ljudi, ki žive na teh območjih.
Nevarnost je res velika. Zlatokopov je kakega pol milijona, vseh prebivalcev na teh območjih pa skoraj 10 milijonov. Ogroženi so vsi. Ker zastrupljanje z živim srebrom poteka počasi, zdaj ni mogoče ugotoviti, koliko ljudi je zastrupitev že zajela.
Strokovnjaki opozaijajo na primer Minamata. V tem manjšem japonskem mestu je zaradi zastrupitev z živim srebrom umrlo več kot tisoč ljudi, nekaj tisoč pa jih je hudo zbolelo. Ime mesta je postalo sinonim za tovrstno ekološko katastrofo. Tamkajšnja tovarna je izpuščala živo srebro v morski zaliv. Znamenja zastrupitev so se najprej pokazala pri mačkah, ki so se opotekale po ulicah in se na koncu v deliriju metale v moije. Od tod ime za tovrstno zastrupitev — »bolezen plešočih mačk«. Potem so prišli na vrsto še ljudje.
Mačja neznanka
O mali pegasti mački se ve Te malo
---------------1---------------
Na območju med južnimi deli Združenih držav Amerike in vse do Čila in južne Patagonije živi divja mačka, ki nosi znanstveno ime Oncifelis geof-froyi, po naše Geoffroyjeva ali mala pegasta mačka. Četudi gre za razmeroma pogosto žival, so znanstveniki doslej vedeli zelo malo o njenih življenjskih navadah. Bolj od biologov so se za mačko zanimali trgovci s krznom, saj je njen pikčasti kožuh zelo priljubljen med ženskim svetom. O tem dovolj zgovorno priča podatek, da so Brazilci v štirih letih izvozili kar 450.000 kož Geoffroy-jeve mačke.
Nekaj več podrobnosti iz življenja te zverinice so strokovnjaki zvedeli šele v novejšem času. Povsem slučajno so raziskovalci, ki so študirali življenjske navade patagonijske pume, zajeli nekaj malih pegastih mačk in ker so jih že imeli pri roki, so devetim živalim nataknili elektronske ovratnice in ušesne označbe, nato pa so jih spustili na prostost. Vsem devetim mačkam so potem sledili prek vgrajenega oddajnika v ovratnici in tako so zvedeli za vsak njihov korak.
Iz zbranih podatkov so ugotovili, da so Geoffroyjeve mačke precej samotne živali, da se ponoči rade potikajo po gosto zaraščenih območjih, njihov najpogostejši plen pa je divji zajec,
vaša zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba
■■H
Janez Drobnič
ZDOMCEVO PREMIŠLJEVANJE
Kako srečni so tisti ljudje, ki jim je edino branje literatura. Srečni, ker mirno sanjajo v svetu brez politike. Ne verjamem, da smo se ljudje od nekdanjih časov sploh kaj spremenili. Ljubezen sovraštvo, resnica laž,
ljenje. izvzeti so verjet samo časi otroške nedolžnosti. Pri tem naštevanju nikakor nočem izpustiti besede lepota. Po mojem je to čudovita moč, povezana z ljubeznijo.
Toda priroda je lepota vseh lepot!
Nisem umetnik. Samo trudim se, da bi bilo nekaj več sreče dodeljeno tudi meni, ker vsak človek je svoje sreče kovač. Včasih me zagrabi, da bi kar naprej poslušal glasbo, petje. Velikokrat bi se najraje izgubil v svetu Chopina, Puccinija, v svetu slovenskih napevov in napevov, ki jih pojejo od ruskih step tja do Andaluzije.
verjetno bi bil bolj srečen, če me ne bi nikoli zaneslo v svet politike, pa čeprav sem v njem samo opazovalec.
Kako se je vse zasukalo v naši ljubi domovini in Sloveniji! Na žalost so prisotne
velike ljudske žrtve za vojaške zadele. Osebno vidim naj večjo obrambno moč ljudstva v tem, da je.zadovoljno in da se kulturno krepi, ne pa v številu dragega orožja. Tam, kjer je zadovoljstvo, je tudi ljubezen, in kjer je ljubezen, so sadovi in s tem nepremagljivost.
Nas, zdomce, rojaki radi vidijo le skozi to, kar zdaj imamo. Za velika začetna žrtvovanja ne vedo. Nekdo mi je nekoč deial, da doma ljudje živijo bolie kot v Nemčiji, saj tu ziaa hišo tudi nekvalificiran delavec. Izluščiti nauk iz tega ni težko. Potrjuje se, da ima jugoslovanski denarni sistem popolno-
ma socialno barvo. Vendar tiskanje dinarjev ni mogoče v nedogled! Družbena in privatna korist se maskirata, da se res ne ve, kdo pije in kdo plača. Mogoče našo skupnost vse to zdaj še drži pokonci, dvomim pa, da ima to kakšno nadaljevanje. Nagrajeni so tudi manj sposobni, celo lenuhi.
Brez pridnih, ki so nekaj ustvarili s svojo sposobnostjo in žrtvovanjem, brez njihovega poguma in žuljev bi bilo še slabše. Uspešnih zgledov na žalost ni najti veliko. Večno orati ledino je naporna pot. Ljudi vrže iz ravnotežja in začne se lov za boljši vsakdanjik po poteh, ki jih je človeštvo že oa zdavnaj imelo za zla in pokvarjena. Denimo tatvina. Ta človeška slabost je povsod doma, a tako, kakor se krade pri nas, se ne more v Nemčiji ali Avstriji in drugod, kjer imajo učinkovito zakonodajo. Ker ljudje nimajo dobrih zgledov, ni nič čudnega, da so zakoni tako pogosto izigrani.
Imamo veliko preveč težav, tatvin in poneverb, preveč sestankov in parol. Jaz razumem vse to tako, da velikemu številu ljudi takšno stanje odgovarja.
1»0TA
m srn?
'it
Kdo je miniral daljnovod?
Poldrugi kilometer od jedrske elektrarne sta eksplo-ziji porušili stebra sekundarnega daljnovoda
KRŠKO — Krajane vasi Psje blizu in strokovno opravljeno, priča tudi, da Krškega je v nedeljo, 21 .julija, nekaj po sta oba stebra padla na enak način in v peti uri zbudila močna eksplozija, nekaj isto smer. O škodi je zaenkrat težko go-minut zatem pa ji je sledila še druga. voriti, zapišemo lahko le še, daje šlo za Vzrok pokov je bil kmalu pojasnjen.	20-kilovatni daljnovod, eden je bil linij-
Natanko ob 5.07 je eksplozija poruši- ski’ dru8' kotni- Nezanemarljivo je ob la električni drog sekundarnega daljno- vsem tem, daje do rušitve obeh stebrov voda med Krškim in Brežicami, 5.11 je Prlšl° 'e poldrugi kilometer od nuklear-bila ura, ko je tej eksploziji sledila še	"e. elektrarne v Krškem. Predvsem to
druga, ta je podrla sosednji drog. Oba	dejstvo daje veliko misliti in nemara je
stebra sta bila trdno zasidrana v beton- b"a rušitev daljnovoda le opozorilo za-skih podstavkih, porušil ju je nastavljen enkrat še neznanih teroristov, in tempiran eksploziv še neznanega iz- Mesto dogodka so si ogledali usluž-vora. Da je bilo delo dobro, kvalitetno	benci krške UNZ. O vseh okoliščinah
dejanja podatke in obvestila še zbirajo, do zaključka redakcije jim tega, kdo so storilci in kakšen je bil njihov namen, še ni uspelo odkriti.
OSTALA BREZ OGLEDAL — V noči na 21. julij je nekdo z osebnega avtomobila Renate Zupančič iz Knežje vasi odvil in odnesel obe stranski ogledali. Zupančičeva je tako vsaj ob tisočaka.
KJE JE HLODOVINA? — Neznan storilec je med aprilom in junijem odpeljal več smrekove hlodovine, kije bila spravljena ob lokalni cesti blizu Vavpče vasi. Lastnica smrekovine, Rozalija Modic iz Dobrniča, je oškodovana za 4.500 din.
OB DENARNICO — 19. julija nekaj pred poldnevom seje 39-letna Jožica Je-> nišck iz Škocjana sprehajala po novomeški tržnici. Naenkrat je ugotovila, daje ob denarnico, v kateri je bilo kakih 2 tisočaka gotovine. Spoznanje je prišlo prepozno, gotovino si je tačas že lastil nekdo drug.
POŠKODOVAL TELEFONSKO NAPELJAVO — Neznan storilec je 12. julija dopoldne med podiranjem bukovih dreves v gozdu pri Laščah poškodoval telefonsko napeljavo, ki povezuje Dvor s Hinjami. Natančen izračun govori, da je novomeški PTT oškodovan za 11.787,00 din.
VLOM V NENASELJENO HIŠO — Med 13. in 20. julijem je nekdo vlomil v nenaseljeno starejšo hišo na Ločki cesti v Črnomlju. Predrznežje iz objekta odnesel več rezervnih delov za kolesa, tako da je lastnik Vinko Rožič iz Kočevja pri Črnomlju oškodovan vsaj za dva tisočaka. Vlomilca še iščejo.
Znanca s pištolo ustreIH v trebuh
Hudo poškodovani Ivan K. se zdravi v no-vomeški bolnišnici
METLIKA — Do nepotrebne nesreče, katere končni epilog še ni znan, kajti 56-letni Ivan K. iz Otoka pri Metliki se ta čas hudo poškodovan zdravi v novomeški bolnišnici, je prišlo prejšnji ponedeljek, 15. julija, v gostilni Kobe v Podzemlju.
Tega dne je bil 33-letni Jože S. iz Mlak pri Metliki demobiliziran iz enot sestava teritorialne obrambe, na poti domov pa seje možakar, še zmeraj v uniformi TO, ustavil tudi v gostilni Kobe v Podzemlju. Za točilno mizo je bil takrat —ura je bila 23.00 — tudi Ivan K., kateremu je Jože kazal svojo pištolo, ki jo je imel spravljeno v žepu. Pri tem je Jofe S. pritisnil na petelina; krogla, kije bila v cevi, je Ivana K. zadela v trebuh. Hudo poškodovanega so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer so med drugim ugotovili, da ima prestreljena jetra.
Gasilci ne morejo pogasiti denarnih težav
Društva tudi ob zaslužek s prireditvami
ČRNOMELJ — O pomanjkanju denarja je slišati od vsepovsod in požarna varnost pri tem ni izjema, vsaj črnomaljska ne. Doslej je Črnomaljcem še uspelo, da so lahko zagotovili kolikor toliko nemoteno delovanje gasilskih društev, predvsem pa vzdrževanje tehnike in druge opreme. Toda nove ni bilo več moč kupiti.
Prav tako društva letos niso prejela nikakršnih dotacij za funkcionalno dejavnost, ni bilo sofinanciranja novogradenj, medtem ko so le manjše vsote namenili za vzdrževanje orodišč. Daje slika še bolj črna, pa si zaradi zaostrenih političnih razmer pri nas društva sama ne morejo prislužiti denarja z veselicami in podobnimi prireditvami. Posledice tega bodo čutili predvsem v drugi polovici letošnjega leta, čeprav je res tudi, da nekatere že sedaj precej pestijo finančni problemi, saj komajda še zmorejo kriti stroške za električno energijo.
Ceste pobirale mlada življenja
Minuli četrtek in petek kar tri smrtne nezgode na dolenjskih in posavskih cestah ________ — Dvakrat kriva prevelika hitrost
VIHRE, BLATNO, RUHNA VAS — Navzlic temu daje promet na dolenjskih in posavskih cestah redek, je minuli teden končal kar tri življenja. V četrtek in petek je prišlo v Posavju ter na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom do treh hudih nezgod, kar v dveh je vzrok črne bere prehitra vožnja.
18. julija ob 0.35 seje 20-letni Denis je lička v kraju Vihre zavoljo prevelike
Bevc iz Mrtvic peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti med Bregami in Krško vasjo. Mladenič je med vožnjo preveč pritiskal na pedal za plin, tako da
ŠEST RANJENIH MED TRČENJEM
URŠNA SELA — 21. julija ob 15.15 seje 45-letni Franc Šobar z Ur-šnil sel peljal z osebnim avtom Lada Karavan z Laz proti domu. V pregledni levi ovinek pri hiši št. 118/a je zapeljal kar po levi strani ceste. Takrat je z golfom pripeljal nasproti 23-letni Žan Štamfelj iz Prečne. Prišlo je do močnega čelnega trčenja, med katerim sta se hudo poškodovala oba voznika, lažje pa še Štamfljevi sopotniki, 14-letni Drago, 12-letni Bojan in 11-letna Melita Vaupotič (vsi doma iz Novega mesta) ter 23-letna Anica Štamfelj iz Prečne. Poškodovanci se zdravijo v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je okoli 100 tisočakov.
Po dolenjski deželi
•	Večnamenskost prenosnih CB-radijskih postaj je pred dnevi nazorno demonstriral 26-letni Marjan G. z Dolža. Doslej je veljalo, kako tovrstne aparature uporabljajo radioamaterji za pogovore, Marjan G. pa je pokazal Se drugo plat uporabnosti prenosnih CB-postaj. Z njo je namreč nekaj po polnoči treS-čil po obrazu soseda, 42-letnega Stanka B„ ki je moral iskati pomoč v novomeSki bolniSnici, sedaj pa se zdravi v ljubljanskem Kliničnem centru.
•	Neznani storilci so pred dnevi Sentjernejski osnovni Soli namenili nevsakdanje, a lepo priznanje. V želji pa dobrih jestvinah si niso izbrali ne kakSne trgovine ne kakSnega lokala, pač pa Šolsko kuhinjo. Vanjo so vlomili ponoči in iz nje odnesli jestvin za okoli 450din ZapomiSka hrana bo teknila veliko slabSe.
•	Delavci laSkega Elektrokovi-narja so imeli njega dni pri novem novomeškem mostu v Krki privezan gumijast čoln maestral. Plovilo je med vojno vihro izginilo neznano kam, neuradni viri govore, daje postalo vojni plen jugoslovanske vojne mornarice.
hitrosti pričelo zanašati. Naposled je trčil v vrtno ograjo hiše številka 9. Udarec je bil tako silovit, daje vozilo obrnilo na streho, Denis Bevc pa je na kraju nesreče podlegel hudim poškodbam.
Dan kasneje, 19. julija, ob 01.15 ie počilo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. 41-letni Zlatko Šepetave iz Gregovcev, sicer na začasnem delu v Nemčiji, seje s svojim mercedesom peljal proti Ljubljani. Prevelika hitrost je bila kriva, daje pri Ruhni vasi izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na travnati vsek in trčil v zemeljski nasip, od koder je avtomobil odbilo v zrak in ga prevrnilo. Šepetave je pri tem padel iz vozila. Poškodobe, ki jih je dobil, so bile tako hude, da jim je podlegel na kraju trčenja. Srečo pa je imel sopotnik, 14-letni Damjan Klinc iz Brežic, ki je sedel na zadnjem sedežu in jo je odnesel le z lažjimi ranami. Zdravi se v novomeški bolnišnici, medtem ko so materialno škodo ocenili na 500 tisočakov.
Zaenkrat še neznan pa je vzrok hudega trčenja, do katerega je prišlo 18.
STRELA UDARILA V GOSPODARSKO POSLOPJE
PRELESJE — Med neurjem, ki je divjalo 14. julija, je strela udarila v gospodarsko poslopje 78-letne Ane Korelc iz Prelesja v trebanjski občini. Nastal je požar, kije docela uničil ostrešje 12 krat 7 metrov velikega objekta, tako da je škode za 100.000 din.
VLOM V HIŠO
GLOBOKO — V dneh med 1. in 18. julijem je nekdo vlomil v podstrešne prostore stanovanjske hiše Marije Molan v Globokem. Neznanec je iz zamrzovalne skrinje odnesel več piščancev, za spomin pa je vzel s seboj še dve starinski uri, tako da je Molanovo oškodoval za okoli 20.000 din. Možje postave neznanega predrzneža še iščejo.
UKRADLI MOTOR
BREŽICE — 20. julija, sredi belega dneva, točneje med 12. in 13. uro, je neznanec izpred stanovanjskega bloka v Brežicah ukradel motor srebrno sive barve Tomos BT 50 S, last Brežičana Jadranka Strgaška. Vozilceje med brati vredno vsaj 30 tisočakov.
julija ob 14.45 na lokalni cesti med Pi-šecami in Globokim blizu naselja Blatno. 22-letna Ksenija Omerzel iz Pavlove vasi pri Brežicah se je z osebnim avtom R-4 peljala proti Globokemu in iz neznanega vzroka v blagem ovinku zapeljala v avtobus brežiškega Brebusa, ki je pripeljal nasproti. Med čelnim trčenjem je bila Omerzelova takoj mrtva.
ZBILA KOLESARJA
ŠMARJETA — 26-letna Jožica Kermc iz Orešja se je 19. julija ob 14.05 peljala z osebnim avtomobilom po cesti iz Mačkovca proti Zburam. Ko je s ka-trco pripeljala v blagi levi ovinek nasproti osnovne šole v Šmarjeti, je dohitela 80-letnega kolesarja Mihaela Zorana iz Šmarjeških Toplic. Ker je vozila preblizu desnega roba ceste, je kolesarja zbila po tleh. Ranjenega Zorana so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na dva tisočaka.
ZGORELA ŽIVINA IN SENO
BUDNA VAS - Med neurjem 17. julija je okoli 21.40 strela udarila v gospodarsko poslopje Angele Prnaver iz Budne vasi pri Sevnici. Na 15 krat 8 metrov velikem poslopju je prišlo do požara, kije zajel tudi spodnje prostore. Ogenj je uničil več lesa, puhalnik, 4 tone sena, poleg tega pa še dve telici in 3 prašiče, tako da je škode za okoli 100.000 din.
Miličniki zasegli najdeni pištoli
Brez orožja sta ostala Zuhdija Omerovič in Asmir Šistak
METLIKA, MOKRONOG — Občani, še posebej tisti iz južnejših republik, so kar dobro oboroženi, to potrjujejo tudi odkritja dolenjskih miličnikov.
Metliški možje v modrem so 12. julija ob 5.30 na mejni kontrolni točki ustavili avtomobil Zuhdije Omeroviča iz okolice Cazina. Možakarje imel pri sebi samokres znamke Beretta, kalibra 9 mm, ki so mu ga miličniki zasegli. Enako se je zgodilo 36-letnemu Asmir-ju Šistku iz Prijedorja, kateremu so mo-kronoški miličniki med kontrolo prometa našli pištolo Crvene zastave kalibra 7,65 in 9 nabojev.
Padec pokopal upe na medaljo
Iz ZDA le skopa vest o 25. mestu Mervarja in padcu Štanglja na SP mladincev — Člani v Italiji — 2. in 4. avgusta DP v Celju
NOVO MESTO — Čeprav je dolgo kazalo, kako bosta leto trdega dela in garanja ter kar zajeten kupček vloženega denarja z neod-hodom mladih novomeških kolesarjev na svetovno prvenstvo v ameriški Colorado Springs padla v vodo, le ni bilo tako. Vojne razmere in temu podrejeno stališče Športne zveze Slovenije so bili krivi, da reprezentanti, določeni za ekipno vožnjo, v ZDA niso odpotovali, zato pa nekaj dni kasneje, ko se je stanje vsaj nekolikanj normaliziralo, odšli na pot mladinci, predvideni za posamično preizkušnjo najboljših mladih kolesarjev sveta. Nobena skrivnost ni, da smo si prav od tega nastopa Novomeščam največ obetali: Štangelj, Mervar in Majde so celo sezono vozili v izvrstni formi, ni jih bilo malo, ki so Gorazda Štanglja prištevali med največje kandidate v boju za medalje.
Kočni razplet dirke je za mnoge prav zategadelj pomenil nemajhno razočaranje. Iz skopih vesti, ki so
• Dirka za Veliko nagrado Krke, ki bi morala biti sredi julija v Novem mestu, je prestavljena za nedoločen čas. Zelo verjetno je, da bo ta tradicionalna in na Dolenjskem vselej dobro obiskana športna prireditev šele po svetovnem članskem prvenstvu v Stuttgartu, torej nekje septembra.
prišle od onkraj velike luže, je razvidno le, da je bil najboljši Novo-meščan Boštjan Mervar ki je zasedel 25. mesto; podatkov o ostalih ni. Gorazd Štangelj, prvo jugoslovansko orožje, je imel nesrečo, saj je padel in sanje o visoki uvrstitvi in
medalji so šle po zlu. Kaj več nam o tem nastopu v KD Krka ni uspelo izvedeti, ekipa mladincev pa se je
• Letošnje državno kolesarsko prvenstvo bo 2. in 4. avgusta v Celju. Novomeščani si od tekem v ekipni in posamični konkurenci veliko obetajo, med starejšimi mladinci računajo na popolno zmagoslavje, podoben uspeh pa naj bi dosegla tudi članska vrsta z Glivaijem, Finkom in Papežem na čelu, enako mlajši mladinci, ki jih bo vodil nesojeni udeleženec svetovnega prvenstva v Coloradu Springsu Uroš Murn.
pod vodstvom Jožeta Majesa preselila na že vnaprej dogovorjeno etapno dirko po Kanadi. Šele ob njenem prihodu bo moč podrobneje razčleniti nastop v Coloradu Springsu in neizpolnitev zastavljenih ciljev.
Za razliko od mladincev pa je na voljo prečej bolj izčrpna informacija o nastopu članske vrste, ki je v nedeljo vozila na dirki v italijanskem Varionu, kraju, kakih 10 kilometrov oddaljenem od Vidma. Na startu 165 kilometrov dolge dirke je bilo 120 kolesarjev iz Italije in vseh slovenskih klubov, med njimi tudi celotna članska vrsta Krke z Glivarjem, Papežem, Ravbarjem, Finkom, Erženom in Turkom. Po napornih nastopih na Giru dTta-lia in Bohemia Touru je novomeško zastopstvo vzelo to dirko kot taktično preizkušnjo. Trener Kamen Stančev je bil z rezultati zadovoljen, Srečko Glivar je v točkovanju gorskih ciljev zasedel drugo mesto, na cilj pa se pripeljal v vodilni skupini
devetnajstih kolesarjev. V glavnini, ki je sledila, so bili tudi vsi ostali Novomeščani. Nemara bi bili rezul-tai novomeških kolesarjev še boljši, ako tekmovalcev ne bi ovirale ozke ceste, na katerih so se seveda najbolje znašli gostitelji.
Tekma v Italiji je bila za najboljše Krkine kolesarje dober preizkus pred naslednjo dirko, kijih čaka že konec tega tedna: v Kranju bo v so-
KAKO NA DRŽAVNEM PRV-NESTVU? - GctSperin, Murn ’in Filip (od leve proti desni) bodo gla vno orožje Kolesarskega druStva Krka v konkurenci mlajSih mladincev na bližnjem državnem prvenstvu, ki bo 2. in 4. avgusta v Celju-
boto in nedeljo tradicionalna mednarodna kolesarska prireditev, ki si je v kolesarskem svetu priborila vidno mesto. Novomeško zastop; stvo na tej prireditvi še nikoli doslej ni ostalo praznih rok.
B. B
Športnik, sam se znajdi!
Apel črnomaljskim športnikom — Premalo denarja — Odvisni predvsem od lastne iznajdljivosti.
ČRNOMELJ — Čeprav so v prvih šestih mesecih letošnjega leta v črnomaljski telesni kulturi v povprečju porabili denar po načrtih ali pa prav zaradi tega, so imeli v društvih in klubih, kjer tekmujejo, precejšnje težave. Spoštovati so morali namreč razpise tekem, žal pa tekmovalni sistemi v republiki niso prilagojeni vsesplošni gospodarski krizi. Prav zaradi te krize je tudi vse manj možnosti, da bi športniki našli sponzorje, ki naj bi bili v prihodnje najpomembnejši vir financiranja športa.
V Črnomlju so že v pol leta porabili ves denar za nekatere pomembne dejavnosti v športu, kot so na primer izobraževanje in delavske športne igre. Nekaterim manjšim klubom letos sploh še niso nakazali denarja ali pa, izjemoma, le simbolične zneske. Zaradi pomanjkanja denarja ni ogrožen le obstoe majhnih klubov, ampak tudi velikih, kot na primer nogometnega kluba Bela krajina, ki praznuje letos 60-letnico obstoja in velja za enega najstarejših klubov. Črnomaljski rokometni klub je napredoval v prvo slovensko ligo, to pa pomeni dodatne stroške. Vendar v Črnomlju ne vidijo drugačnega izhoda za preživetje športnih društev in klubov, kot da športniki sami začno zbirati denar, organizirajo zbiralne akcije, skratka, da se znajdejo, kakor vedo in znajo. Čim bolj izvirni bodo, več možnosti za preživetje bodo imeli.
Poleg financiranja špx>rtnih društev in klubov pa v Črnomlju šepa tudi vzdrževanje športnih objektov. Predvsem to velja za mali in veliki stadion v Loki. Velik problem imajo s telovadnico v Semiču, saj se je v domu TVD Partizan, kjer so imeli do
V NEDELJO MALI NOGOMET
DOLŽ — Športno društvo iz Dolža pripravlja za nedeljo, 28. julija, turnir v malem nogometu, ki se bo pričel ob 8. uri. Organizatorji bodo zbirali prijave uro pred pričetkom tekmovanja. Igralnina znaša 700 din, najboljše ekipe in igralce pa čakajo lepe nagrade. Ostale informacije je moč dobiti na telefon (068) 43-824.
konca preteklega leta telesno vzgojo, podrl strop. Tudi strelišče v Črnomlju ni posobljeno, zastalo je tudi delo na igriš-h na Butoraju in v AdleŠičih.
M. B.-J.
US:
čih
KOBE NAJBOLJŠI MLADINEC
OMIŠALJ — Tod je bil minule dni mednarodni šahovski turnir, ki sta ga v okviru šestega ciklusa šahovske šole pripravila ŠK Ravna Gora in hrvaška šahovska zveza. Prvo mesto je pripadlo mednarodnemu mojstru Milanu Franjiču iz Siska, velik uspeh pa je z delitvijo četrtega mesta dosegel Uroš Kobe iz Starega trga, kije bil hkrati najboljši mladinec tumiija.
OLIMPIJA V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ — NK Bela kraj^ praznuje letos 60-letnico delovanja-tem jubileju se bodo belokranjski not metaši v soboto, 27. julija, ob 18. merili z ljubljanskim prvoligašem Oljmf jo na igrišču v Loki. V predtekmi se ob 16.45 (»merili še ekipi TO Mm1* veterani Nogometnega kluba Bela krajl • Obe tekmi bo povezal kratek kul program.
PRIHODNOST SLOVENSKEGA ŠAHA — Na osnovni Soli Stari trg ob vrsto let posvečajo Šahovski igri izredno pozornost. Rezultati takSnega «***^jii kot vidni, todje doma najobetavnejši rod mladih Sahistov v Sloveniji. To so uc^ ; učenci potrdili tudi z letošnjimi nastopi. Med drugim so mladi starotrSkt S komentarjem Vinkom Kobetom (kaže jih tudi posnetek) v posebnem točkovu J venskih Šahovskih krožkov za Belo trdnjavo prepričljivo zmagali.	.
MORAL BO PEŠAČITI
SENOVO — Rado Horvatiček s Senovega je 19. julija pustil motorno kolo Tomos APN 6 pred stanovanjskim blokom na Senovemn, kjer stanuje. Neznan nepridiprav mu je vozilce ukradel in ga tako oškodoval vsaj za 13.000 din.
OSTAL BREZ MAZDE
DOBOVA — Neznan storilec je v noči na 19. julij med polnočjo in eno uro s parkirišča diska »Maksimilan« v Dobovi ukradel osebni avto Mazda z registrsko oznako MB 330-858. Vozilo je bilo last mariborskega podjetja »Avtoauer«.
PREHITRO Z MOTORJEM — 50-letni Viljem Starešinič iz Metlike seje 14. julija ob 12.30 peljal na motornem kolesu znamke Jawa iz smeri Miličev proti Adle-šičem. Tam ga je pred naseljem zavoljo prevelike hitrosti v levem in blagem ovinku zaneslo na neutrjeno bankino, kjer je izgubil ravnotežje in padel. V nezgodi seje Starešinič hudo poškodoval. Prvo pomoč so mu nudili v črnomaljskem zdravstvenem domu, nakar so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 3 tisočake.
ZAPELJAL NA LEVO PRED TOVORNJAK — 19. julija okoli 2. ure po-
či, materialno škodo pa so ocei 120 tisočakov.
DOLEHJSKI LIST
noči je 49-letni Ferzi Satir, z , znan1 Nemčije, peljal kombinirano voz' ke Ford po magistralni cesti iz W „epu' proti Zagrebu. Pri Šentjurju je> y0 stran jasnjenega vzrpka zapeljal na v0rnja' ceste, po kateri je prav takrat s ^rjgtof kom pripeljal nasproti 6Het. -jcerf Leskovec iz Logatca. Slednji s* J 0pla/l '' ogibal, vendar sta se vozili vsecn ,jaj pa pri čemer je tovornjak najprčJ	Ctrči' ,
travnati rob, nato pa v levo, KI® Jjj tip' več manjših skal. Satir seje v "
do ranil in se zdravi v novomeš ^gk0

St. 30 (2188) 25. julija
J
pisma
in
odmevi
Predlog za razrešitev javnega tožilca
Podpisane državljanke in dr-^vljani Slovenije predlagamo skupščini republike Slovenije, J * razreši republiškega javnega ,0žilca zaradi politične dejav-n°sti v društvu nova Slovenska 'aveza, ki ponareja slovensko narodnoosvobodilno tradicijo ln propagira domobranstvo. Z navijanjem idej domobranstva n® bomo prišli v sodobno Ev-J°P°. zgrajeno na jasnih proti-^•stičnih temeljih.
9» sedaj so izjavo podpisali na-s'e.dnji posamezniki:
“Han Kučan, Janez Kopač, Mile Še-Ciril Ribičič, Emil Milan Pintar, ndrej Verlič, Ivan Dolničar, Jože Vili Vaupotič, Dušan Plut,
, '[an Potrč, Franco Juri, Viktor Ža-tre!J’Sonja Lokar, Ivan Kuhar, Dimi-'J Rupel, Andrej Magajna, Janez Ovnik, Jožef Školč, Darja Lav-Jar-Bebler, Jaša Zlobec, Rastko R očnik, Borut Pahor, Jovo Pjevič, oberto Battelli, Dušan Semolič, Bo-f-, “ogina, Peter Bekeš, Milan Bala-n 1 Pornci Pivec, Matjaž Kmecl, Ja-p/, Kocijančič, Ciril Zlobec, Drago p v^nik, Lev Kreft, Tone Peršak.
Iodpisovanje bo do 5. septembra 'L ko bodo podpisi izročeni Predsedniku Skupščine republike ovenije, dr. Francetu Bučarju.
, Podpise lahko pošljete na na-s'^nje naslon;
,. P Slovenije, Tomšičeva 5, 'JUbljana
I • u Slovenije, Vrteča II, ynbljana
I f Slovenije, Komenskega 11, poljana
I i [".Slovenije, Komenskega 11, ‘jubljana
^EDRZNA žalitev
obii/n 'vn. aktivisti NOV posavskih Široki Bre^*ce. Krško in Sevnica smo v organjrazP,ravi naših članov v krajevnih irtedoh?'^8*1’ občinskih odborih in na vest o lnsk,em svetu ostro reagirali na zacije MaslaJanJu neofašistične forgani-?acjja rNova slovenska zaveza. Organi-demJ(,LnaslaJa v varnem okrilju sodobne Podn,, ratl^ne družbe v Sloveniji, ob "^katerih političnih sil znane tucij 0i[fln °b pomoči cerkvenih insti-()hram’h!nern Pa javno nastopa v duhu ^'Uistv'.Izdajalskega početja domo-tio. o ‘P kvislinštva med zadnjo vojna^ . to grozi s prevrednotenjem in za v(s>J,n.e z8odovinc. Za borce NOV ternira e zrtve ^izma, za izgnance, in-n«k0 nt:e' nasilno mobilizirane v ne-Prndrzn°''-S^0, /a vse svojce padlih je it>tenu a /a''tev nastopanje te zaveze v site ku]|VeSt°^e ver‘in obrambe sloven-jstjio |.,iU,re' Zato z ogorčenostjo obso-stva jn k"P° obliko rehabilitacije izdaj-l<)rjem ' | t)vanJa s fašističnim okupa-EVr„D današnjem času, ko je ne le vsa di| ,aL’ temveč ves svet odločno obso-vlo»a iJ10 Po&tje. Menimo, daje nova nije a [ne8a tožilca Republike Slovc-'<kolog- °na Drobniča kot vodilnega Sv°jevKi tC neofai>istične organizacije Pr°testo n° ^'dddo upravičenosti ostrih 'htenov V lz naš'b vrst ob njegovem *aj, p0 anju na tako odgovoren polomite Rs°'ino P°z'vamo delegate skupščina^' »■ ®a s lc8a mesta nemudoma to zaht J0, vso slovensko javnost, pa da Vn množično podpre.
Medobčinski svet ZB NOV
Odločen »ne« oživljanju profašističnih sil!
Slovenija je tako kot vsa demokratična Evropa zasnovana na protifašističnih temeljih, izbojevanih na strani antifašistične koalicije.
Narodnoosvobodilni hoj je bilo državotvorno dejanje večine slovenskega naroda, kise g tem trenutku udejanja v procesu nastajanja neodvisne in samostojne države Slovenije. Za dejanja, ki so izkoristila narodnoosvobodilno borbo za izvedbo revolucije, za razmah seklašlva in poboje nikoli sojenih ljudi, ni opravičila. Zalo krivic ni mogoče popravljati z vračanjem v leto 1941 do 1945, s prikajanjem zgodovine in poizkusi rehabilitacije domobranstva.
Ne glede na to, da pripadam generaciji, ki ne more nosili bremena preteklosti, in se nam tako vsiljuje nekaj, kar ni naše, pa je ravno zaradi prihodnosti potreben jasen in nedvoumen odnos tudi do preteklosti.
Sile, ki so bile v Evropi in svetu poražene, ne morejo dobiti domovinske pravice v Sloveniji. V novi ustavi Republike Slovenijeje potrebno zato jasno in nedvoumno opredeliti, da jevsakršen poskus oživljanja profašističnih organizacij in njihove dejavnosti prepovedano in kaznivo dejanje.
Odločno nasprotujem poskusom, da se izkoriščajo povojni poboji za rehabilitacijo domobranstva in njegove programske opredelitve ter njihovo kvizlinško ravnanje med vojno. Domobranci so bili na napačni strani, bili.so kolaboracionisti, bili so kvizlingi in prisegli so ideologiji, kije imela za cilj uničiti slovenski narod.
Sodelovanje z okupatorjem, ki je imel v načrtu iztrebiti slovenski narod, nima opravičila za ponovno oživljanje organizacije, ki jo je zgodovina že obsodila. Sile. ki so sodelovale z okopatorjem in so bile poražene, tega poraza preprosto ne morejo spremeniti v zmago ali svojo dejavnost postaviti ob bok narodnoosvobodilni vojni in partizanskim enotam.
Odločno odklanjam ne samo potvarjanje zgodovinskih dejstev, temveč tudi prisvajanje »slovenske pomladi«. Če kdo, potem za veza sil, ki so bile na strani okupatorja, ni nič prispevala k demokratizaciji slovenske družbe. Oživljanje teh mračnjaških sil za nastajajočo demokratično družbo ni in ne more bili novo upanje. Ravno obratno.
Stališča in politična deja vnosi g. A ntona Drobniča so nezdružljiva s funkcijo, ki jo opravlja, zato se pridružujem zahtevam po njegovi razrešitvi.
Glede na (o, da je predsednik iniciativnega odbora No ve slo venske zaveze g. dr. Tine Velikonja, član najožjega vodstva Slovenske demokratične zveze, zahtevam jasno in nedvoumno stališče stranke do njegovega delovanja. Če vodstvo stranke tega ne ho storilo, bom prisiljen izstopiti iz stranke.
BOJAN FINK Novo mesto
Zlato za Slovenijo
»Plemenita akcija«
Med pismi bralcev smo pred kratkim brale predlog zavednega Slovenca (prosimo ga, da sporoči svoje ime, priimek in naslov) za plemenito akcijo: vsak Slovenec naj bi podaril za obnovo Slovenije in utrditev njenega finančnega položaja po 1 gram zlata. Ta predlog podpiramo in ob njem predlagamo, da klubi vseh strank Slovenije in neodvisni poslanci iz svojih vrst izberejo skupino strokovnjakov finančne stroke in organizatorje, ki bi izvedli akcijo zbiranja. Taka nabirka bi bila potrditev že dosežene sprave Slovencev v teh težkih časih. Z njo bi se vsaj malo oddolžili padlim in ranjenim ter drugim žrtvam jugonapada, izrazili zahvalo in moralno podporo vsem, ki so v najtežjih časih vztrajali pri predanem delu za svobodo Slovenije, neustrašno odprli vrata v demokracijo in dosegli veličastno zmago.
Nemogoče je našteti vse zaslužne v uniformah in civilu: borce TO, milico, civilno zaščito, tehnično in zdravstveno službo, kulturnike, skupine in posameznike, novinarje in druge delavce pri sredstvih obveščanja. Hvala vam! Na poti v samostojnost moramo pomagati tudi vsi drugi, vsak po svojih močeh. Vsakdo sicer ne bo mogel prispevati v to nabirko, bodo pa drugi prispevali več. Pozivamo vse slovenske stranke, da sprejmejo to zamisel in njeno organizacijo. O uspehu nabirke ne dvomimo! Iz gorčičnega zrna bo zrastlo mogočno drevo slovenske samostojnosti.
HELENA GABRIJEL, MARJA POLAK, Ljubljana, Stritarjeva 5 IRENA VIRANT
Kje, koliko, kakšni..
nj adev okrog kioskov Metličani tnP,fJ,V ureJenih. Lahko bi rekel, da na c kK)sk> stojijo in obratujejo lien rr*k 0?'roma z začasnimi dovo-J1-Nekateri lastniki kioskov ne kar U^ej0 Pr'stojbin za zemljišča, tem*Min- nj‘bova napaka, ampak so devu .*rive občinske službe, ki za-n>so pravočasno uredile.
zatn etl*ka občinska oblast se je teni od'očila narediti red tudi na sej)n boriročju. V kratkem bo po-kov„d	sestavljena iz stro-
doč„ iOV' odločila, kje naj v bo-
kolikn Mcnliki kioski sPloh st°jU°-
in kakšni JI-hLboJ’ kaj naJ Prodajajo Čeno ?ni naJ bodo. Ko bo to razčiš-
U, ' b° °bjavljen javni razpis, na ™ sc bodo lahko Driiavili vsi
SovanJZ°8l,,,a KdKrsn,m Kon nam,_ cl°v0ren? 0 pristranskosti glede hkrat-Cnj m obratovanje kioskov, bo tudi podoba mesta mi-

kavnejša, saj ne gre, da bi vsakdo postavil barako, kjer se mu zljubi.
Sedanji lastniki kioskov upajo, da bo imenovana komisija hitro delala, kajti od prodaje v kioskih je odvisna socialna varnost tam zaposlenih, seveda pa tudi njihovih družin,
V Metliki so trenutno trije kioski: Halrm Zulfičar prodaja ob Cesti bratstva in enotnosti sadje in zelenjavo, na Mestnem trgu ima kiosk Miroslav Šuštarič, Delo iz Novega mesta pa je pred kratkim prestavilo svoj kiosk z avtobusne postaje na prostor blizu nekdanje bencinske črpalke. Slednji je tudi najbolj sporen, saj je Delo zamenjalo lokacijo brez dovoljenja pristojnega upravnega organa, torej na črno. Poleg tega uporablja novomeško Delo zemljišče, ne da bi za to plačevala najemnino.	„
TONI GAŠPERIC
__Metlika y
I
»Izbrali smo pot časti, ker smo premislili tudi pot sramote...«
i
Vinogradniki in trgovci si ne zaupajo
Med zasebnimi vinogradniki in trgovci je potreb-na sprava — Zamenjavo
S tem pismom se obračam na vse, ki jim kaj pomeni vinogradništvo. V neobvezen razmislek dajem vsem odgovornim v tej panogi, ki naj bi bila slovenskemu narodu v ponos in ugled. Večstoletne tradicije nam ni uspelo izkoristiti v dobro naroda in predvsem v zadovoljstvo vinogradnika.
Vinogradništvo delimo po lastništvu v štiri skupine, in to na ljubiteljsko vinogradništvo (vikendarji), kombinirano proizvodnjo (vinogradništvo in živinoreja ter vinogradništvo in sadjarstvo), izključno vinogradniško proizvodnjo in kombinate. Zanimivo bi bilo ugotavljati, katera od teh skupin je imela največji vpliv na oblikovanje sedanje vinarske zakonodaje.
Na prvem mestu so kombinati in ljubiteljski vinogradniki. Nekateri veljaki iz občinskih struktur, ki so v prvi skupini, so si izmišljevali smešne odloke in tako prišli poceni do prvorazrednih vinogradniških parcel, češ da gre za reševanje te panoge. Tudi nekaj veljavnih republiških zakonov diši po taki miselnosti. Rezultat tega so prava počitniška naselja na nekaterih najboljših legah.
Prejšnja oblast je skrb gospodarjenja s to panogo naložila poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo. Toda med vinogradniki in vinskimi trgovci je veliko nezaupanje. Evropske integracije nas silijo v skupen nastop na evropskem in tudi svetovnem trgu. Zato sem lani predlagal v Vipavi spravo med zasebnimi vinogradniki in trgovci. Most za sporazum naj bi bil RKKGP na čelu s svetovalko ministra Špelo Terpin. V dobrem letu se ni čisto nič naredilo, zato zahtevam takojšnjo zamenjavo svetovalca.
Naj navedem še en argument v podporo tej zahtevi. V teh dneh najdemo v trgovinah spet ogromne količine vin i z južnih republik. Ni potrebno poudarjati, da take konkurence naše Vinogradništvo ne prenese. Če posavski vinogradnik ne more prodati dobrega vina, ker klet nima obratnega kapitala, kupuje pa vino od drugod, je tu nekaj hudo narobe. Odgovornim za reševanje takih problemov zmanjka časa, nam vinogradnikom pa je zmanjkalo potrpljenja. Kdor se še naprej želi igrati z znojem zasebnih vinogradnikov in uprizarjati oblastniško aroganco, mu nc bo nič dobrega.
MARJAN KELHAR, Vrbovica 5, Bizeljsko
SamOSfO/ha
SLOVENIJA 1991
Javnost zdaj že ve, da se v Sloveniji obnavlja organizacija, kije kriva za neštete žrtve in osebne tragedije Slovencev v drugi svetovni vojni. Takrat se je imenovala Slovenska zaveza in je bila nosilec fašistične miselnosti, spodbujevalec ovaduštva ter kvislinštva, organizator sodelovanja z okupatorji. Danes njeni glasniki še vedno vse to nekritično opravičujejo, vključno s svojo dejavnostjo v okupatorjevih vojša-kih enotah v okviru zloglasne Hitlerjeve SS.
V svojih programskih smernicah si zastavljajo prevrednotenje NOB in kvislinštva kot »edino realno podlago za dosego resnične sprave«. Sodelovanje z okupatorjem še zdaj prikazujejo izključno kot »boj proti komunizmu«, ki naj bi ga nadaljevali tudi danes, ko takšnih sil v Sloveniji ni več. Odtod tudi njihovo zavzemanje, »da se izjavnega področja odstranijo poimenovanja, ki izhajajo iz državljanske vojne«.
Po drugi strani pa Slovenci te dni od generalpolkovnika Blagoja Adžiča poslušamo grožnje, da smo vsi vprek peta kolona, generali naše narodnosti, ki nočejo pokoriti svojega metoda z orožjem, pa izdajalci. Spet smo pred vprašanjem, kdo je kdaj izdajalec, kdo zdaj izdaja našo domovino Slovenijo. Nekaterim še vedno noče biti jasno, kdo jo je včeraj, drugim spet ni, kdo jo danes. Eno pa je po zadnjih tragičnih dogodkih v Sloveniji povsem nedvoumno: udeleženci NOB je niso nikoli, ne včeraj ne danes! O tem govori zgodovina, to opisujejo izjave upokojenih in še do včeraj aktivnih slovenskih generalov, nešteti protesti borcev proti agresiji na Slovenijo, ki se stekajo na Republiški odbor ZZB NOV Slovenije. Naša domovina je le ena, nam vsem dodeljena...
T udi usoda izdajalcev lastnega naroda je v različnih časih hudih preizkušenj enaka: ljudstvo jih prezira, izdaje nikoli ne odpusti. Tega seje zavedal, to v prihodnosti videl tudi Josip Vidmar, predsednik izvršnega odbora OF, ko je na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju (od I. do 4. oktobra 1943) ugotovil:
»Ko smo 27. aprila 1941. leta ustanovili Osvobodilno fronto in sklenili, da gremo v oborožen odpor zoper okupatorja. smo vedeli, kaj nas Slovence čaka. In vendar smo se odločili za ta usodni sklep in storili ta korak. Storili smoga, ker smo predobro in prenatančno videli tudi drugo možnost, drugo pot, kakršna nam je bila na razpolago. Dejstvo, da smo za svojo odločitev zastavili tudi lastna življenja, nas ne opravičuje in ne more opravičevati pred našo vestjo. Pač pa nas opravičuje ona druga pot, ki smo jo videli in v mislih prehodili. To bi bila pot, ki so nam jo svetovali naši »preizkušeni voditelji«: pot mirovanja, pot hlapčevske ponižnosti in potrpežljivosti, pot nemoške, neme in nizkotne, da ne rečem živalske vdanosti v prenašanju poniževanja in nasilja, pot sramotnega sožitja z okupatorjem, skratka pot pasje sreče, da smeš lizati roko gospodarju, ki vihti bič nad tabo, Te nečastne poti nismo mogli izbrati in naša ljubezen do slovenstva nam ni dovolila priporočiti je narodu, pa naj bi nas doletelo, kar si že bodi. Izbrali smo pot časti, ker smo dodobra premislili tudi pol sramote!«
Pred nami je, tako kot pred 50 leti, spet čas hudih preizkušenj. Med ljudmi velja rek, daje zgodovina najboljša učiteljica. Zato poglejmo, kaj o izdaji domovine sodijo njeni proučevalci:
Dr. France Bučar je v svojih »usodnih odločitvah« v zvezi s tistimi, ki so se napačno odločali, zapisal: »S tem so dokončno in nepreklicno zapečatili svojo usodo. Kar je sledilo, je bilo samo še logična posledica njihovega objektivnega podpiranja Nemcev, Deliti so morali usodo premaganca, in sicer v širšem okviru celotnega nemškega poloma. In kar je najhujše: ne gre samo za vojaški zlom, pač pa tudi za moralno diskvalifikacijo. Nacizem ni bil samo vojaško poražen. Ves svet gaje ožigosal kot zločinsko gibanje. Vojaškemu porazu je namreč sledil še Niirnberg. Kdor seje zavezal z nacizmom, je delil njegovo usodo. Tu je povsem drugotno vprašanje, kakšni so bili njegovi nameni in motivi za tako sodelovanje.«
Ivan KRIŽNAR, profesor zgodovine, o narodovem izdajstvu v anketi Teorije in prakse 1986/9-10: »Povsem neutemeljeno je kakršnokoli opravičevanje sodelovanja belogardistov in domobrancev s fašističnim okupatorjem z zahtevo po demokratičnosti, pa čeprav se politična emigracija pri tem sklicuje na utemeljenost razlik med kolaboracionisti oz. Osvobodilno fronto, ki jo enostransko enači s komunizmom. Povsem neutemeljeno je kolaboracijo iz idejnih razlogov povezati z ateističnim nacizmom v imenu zaščite vere pred brezbožnim komunizmom. Tudi ni mogoče opravičevati, še manj pa primerjati idejno, politično in nacionalno agresivnost fašizma s stališči in dejavnostjo slovenskih komunistov, ki so terjali in tudi razvijali enotnost slovenskih rodoljubov v narodnoobrambni in narodnoosvobodilni vojni ter enakopravnost med ljudmi in narodi. Reči hočem, da sodelovanja z okupatorji ni mogoče opravičevati / razrednimi in idejnimi vzroki, posebej še, ker so komunisti s svojo dejavnostjo in borbenostjo prepričljivo ovrgli obtožbo svojih političnih nasprotnikov, da so ana-cionalni in da jim narodnost ničesar ne pomeni. Nacistični okupator tudi med svojimi sodelavci slovenske narodnosti ni dopuščal ne nacionalnega ne socialnega in ne političnega nasprotovanja. Podredil si jih je v političnem in policijskem pogledu. Oboroženih formacij, pa naj bodo to belogardistična Prostovoljna protikomunistična milica v službi italijanskega okupatorja ali domobranstvo v službi nemškega okupatorja, ni mogoče opredeliti kot vojaške enote, pač pa kot prostovoljne pomožne policijske enote, ki jih je okupator ustanovil z edinim namenom, da mu pomagajo zatreti narodnoosvobodilno gibanje slovenskega naroda in ohraniti fašistično oblast nad Slovenci, ki jih je nameraval kot narod uničiti.
To policijsko službovanje okupatorju je temeljilo na protikomunizmu, pri nekaterih domobrancih tudi na protifa-šizmu, pa tudi na raznih ugodnostih, ki sta jih okupatorja dala kolaborantom. Prizadevanja za pridobitev teh privilegijev na škodo svojega naroda, kakor tudi sodelovanje z okupatorji za ohranitev družbenoekonomskih privilegijev je nedemokratično in nemoralno in hkrati narodno izdajstvo.
Vsak napadalec in osvajalec, vsak okupatorje sovražnik zasužnjenega naroda. Fašistični okupator pa je bil s svojo protidemokratično in imperialistično politiko, nasiljem in totalitarnostjo še toliko bolj.«
Dr. Bogo GRAFENAUER v isti anketi: »Kolaboracio-nizma ni mogoče opravičiti. Posebej ne pri Slovencih, ki smo bili kot eden izmed redkih narodov v drugi svetovni vojni od obeh velikih okupatorjev gotovo obsojeni na smrt: Za nas, ki smo to doživljali, o tem najbrž ni smiselno razpravljati...
Torej se moramo v razgovoru omejiti prav na tiste stvari, ki so se dogajale tukaj, na Slovenskem, v tistem položaju, v katerem smo bili Slovenci obsojeni na narodnostno smrt in
ko so se našli ljudje, ki so sodelovali z okupatorjem, ki nas je obsodil na smrt, proti osvobodilnemu boju. Mislim, daje res zgolj pogoj za to, da lahko govorimo o kolaboraciji odpor proti okupatorju. Brez odpora najbrže tudi kolaboracije v našem smislu ne more biti, se pravi tega, da so se našli ljudje, ki so vzeli orožje od okupatorja, torej od tistega, kije hotel slovenski narod uničiti, da so se bojevali proti tistim, ki so se borili zoper okupatorja in s tem za obstoj slovenskega naroda. To je temeljnega pomena pri ocenjevanju teh procesov.«
Dr. Ljubo BAVCON v isti anketi: »Vse skupine in posamezniki, ki so se leta 1941 združili v OF, so to odločitev sprejeli zaradi dveh enakovrednih pogojev. Najprej so to odločitev sprejeli seveda zaradi osvoboditve in ohranitve nadaljnjega obstoja slovenskega naroda, hkrati pa z jasno odločitvijo, da naj iz tega boja nastane nova, pravična, demokratična in ljudska družba in država. Jasno je, da so bile predstave o tej novi družbi in državi zelo različne, vendar so imele minimalni skupni imenovalec: ne več stare, gnile, skorumpirane itd. kraljevine. Pri tem je znano, da so vse skupine in posamezniki, ki so se združili v OF, že pred vojno sodelovali ali vsaj simpatizirali s Komunistično partijo Slovenije, in prav zaradi nove družbe, ki naj nastane po zmagi, so se pozivu Partije tudi odzvali. Spričo tega je bilo neizogibno, da so se na drugi strani zbrale vse reakcionarne in protikomunistične sile, ki so bile v boju proti množičnemu, ljudskemu gibanju za nacionalno in socialno osvoboditev pripravljene povezati se tudi z najbolj črnim hudičem. Razen nekaterih fašistično in nacistično usmerjenih izjem večina voditeljev kontrarevolucije.ni imela kakšnega posebnega veselja z narodnim izdajstvom; toda razredni, ideološki in politični interesi so bili pač odločilni. Tu govorim seveda o voditeljih kontrarevolucije, ne pa o neopredeljenih, ki so imeli najrazličnejše vzroke za to, da se niso pridružili NOG, med njimi, po pravici ali ne, tudi tega, da se je KPS identificirala z notranjo in zunanjo politiko Sovjetske zveze tudi potem, ko so v svet prodrle vesti o monstruoznih procesih in množičnih pregonih ljudi in po znamenitem paktu s Hitlerjem.«
Draga AHAČIČ v podlistku Osvobodilna ali državljanska vojna, kije letos februarja izhajal v Delu: »Vsak narod, ki je napaden ali okupiran od sovražnika ter življenjsko ogrožen — in to smo Slovenci v pretekli vojni nedvomno bili nima samo pravico, ampak tudi dolžnost, da brani svoj obstoj, da se upira sovražniku pa tudi vsakomur, ki hoče ta njegov upor preprečevati. Načelni očitki in obtožbe glede medvojnega obnašanja torej lahko zadevajo tiste, ki ne samo da niso ničesar storili zoper sovražnika, ampak so, nasprotno, škodovali odporniškemu gibanju in ga celo z orožjem zatirali...
Zato je nesmiselno govoriti o NOB zgolj kol o revoluciji oziroma državljanski vojni, o domobranstvu pa kot o moralno enakovredni protirevoluciji, ko pa osrednji, svetovni spopad, kije pri njem sodelovalo odporniško gibanje, ni potekal med komunizmom in protikomunizmom.
Medtem ko seje OF borila proti okupatorjem, so se domobranci in njihovi predhodniki borili zoper komunizem in komuniste in za slovensko domovino tako, da so okupatorjem izdajali pristaše OF, jih zapirali ter predajali gestapu, v očiščevalnih akcijah in hajkah zoper partizane s fašisti ali esesovci napadali ne samo partizane, ampak strahovali tudi civiliste, jih mučili, pobijali in jim požigali hjše, skratka počeli vse tisto, kar očitajo partizanom in kar navajajo kot vzrok za svojo protirevolucijo. Hkrati pa so čakali, da jih J! osvobodijo zavezniki, da bi nato kot slovenska narodna voj-S ska (SNV) od nacistov prešli na stran Angležev in navsejŽT zadnje z njimi skupaj obračunali s komunisti, to je slovenj" skimi partizani in zatrli revolucijo, ki je ogrožala njihove last in oblast.«
Izenačevanje padnikov okupatorske vojske z resničnimj borci za svobodo je nedvoumno največja žalitev ne le partij zanstva, temveč predvsem slovenske časti, ponosa in svo: bodoljubja. Kot bodo (če še bodo?) po zaslugi nosilcev onvih političnih ocen padali partizanski spomeniki in ji! bodo nadomeščali pomniki izdajalcem, bo to vrnitev naj. mračnejših časov srednjeveške inkvizicije, ki res ne bo v časi večstoletnim prizadevanjem in željam Slovencev, da svd hodni in ponosni gradijo in uresničujejo svojo državnost irtVifc svojo »staro pravico«.
Vsa ta neizpodbitna zgodovinska dejstva utemeljujejo ob 50. obletnici vstaje slovenskega ljudstva ponos udele- 5 žencev NOB. da so se v času najtežjih preizkušenj slovenskega naroda znali opredeliti dostojno in pošteno. Da jim je bilo dano prispevati svoj delež svobodi svojega naroda. Da so ostali vedno pokončni in niso klonili pod najtežjimi udarci. Da so se bojevali na strani svobodoljubnih narodov Evrope in sveta. Tega borcem nihče in nikoli ne more odvzeti. Sodobna razvita demokratična Evropa je zgrajena na zmagi idealov svobode in ljudskega dostojanstva nad mračnjaštvom, kakršnega sta predstavljala fašizem in nacizem. Zato tudi sedanje skupno iskanje Slovencev poti v to sodobno Evropo ne bo uspešno, če ne bomo stvarno in pošteno ovrednotili lastnega deleža v tem boju, ki nam ga sicer že 50 let priznavata Evropa in svet.
Dejstvo je, da OF in partizanstvo pomenita edinstven odpor tako proti okupatorju kot tudi izdajstvu. Je drago plačana izkušnja slovenskegh človeka, ki mu je rešila obraz in ga vključila kot nezamenljiv člen v akcijo protifašističnih sil: zadolžila je svet, da spozna in prizna tudi tak majhen, vendar junaški narod, kolje slovenski.
Tako kot leta 1941, ko pogled slovenskega naroda ni bil £ uprt v preteklost, marveč v prihodnost, je ih mora biti po- > gled nekdanjih borcev tudi danes uprt v jutrišnji dan. Zgo- J dovinska dejstva v preteklosti je bilo treba obnoviti le zaradi t poskusov revanšističnega prekrojevanja zgodovine, ki naj * opraviči izdajo slovenskega naroda v časih njegovih najhujših preizkušenj. Takšni časi so tudi danes.
Razumljivo je, da v skladu z narodnoobrambnim konceptom NOB borci zaradi teh zgodovinskih resnic tudi danes zahtevajo, da mora slovenski obrambni in zaščitni, ne pa vojaški sistem služiti le obrambi nedotakljivosti meja in celovitosti naše domovine Slovenije, ne pa omogočati agresijo na drugo državo niti ne smejo biti obrambne sile uporabljene za pokoritev lastnega naroda. Ugovor vesti, tudi zaradi mnenjskih in političnih opredelitev, mora biti opredeljen kot temeljna človekova pravica.
Dolžnost in pravica borcev je zato odločno vztrajati pri zahtevi, naj nova slovenska ustava poudari zgodovinski pomen NOV za razvoj in uveljavitev samostojne, suverene slovenske državnosti.
Priredil: VINKO BLATNIK
DOLENJSKI UST
V-TFM TFV1NII 1IAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO l$CE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI w j cm i tunu vmo /.mniivim prooam- kupim -posest - zenitne ponudbe - razno - obvestila - preklici - čestitke - zahvale
tedenski koledar
Četrtek, 25. julija — Jakob Petek, 26. julija — Ana Sobota, 27. julija — Gorazd Nedelja, 28. julija — Viktor Ponedeljek, 29. julija — Marta Torek, 30. julija — Peter Sreda, 31. julija — Ignac
&&
O
LUNINE MENE
26. julija ob 19.24 — ščip
■ ■ ■ ■ K
kmetijski stroji
TROSILEC hlevskega gnoja Tehnos-troj, malo rabljen, prodam. Makše, Rdeči Kal, Dobrnič.	4335
KMETOVALCI, POZOR!
Prodajamo traktorje TOMO VINKOVIČ, tip 821 in 818, ter vse vrste priključkov za navedene traktorje, kot so: freze, plugi, prikolice, kosilnice, planirne deske, kultivatorji, in to za nove in stare tipe traktorjev; traktorje ZETOR, od 52 do 77 KM, IMT 539, nove in rabljene, in po naročilu tudi vse ostale stroje za kmetijstvo ter steklenjake ČEŠKE izvedbe od (15 — 30 m2), gotovo po najnižjih cenah. Prepričajte se!
Sprejemamo v konsignacijsko prodajo rabljene stroje, in če je cena primerna, tudi hitro prodamo.
Vse informacije dobite na telefon 064/221-192 ali osebno v Kranju pri AGROAVTU na Gore-njesavski 17 (pri sejmišču).
motorna vozila
JUGO 45, letnik 89, prodam ali zamenjam. 068/28-915.
PEUGEOT 205, nov, star tri mesece, kasko zavarovan, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo, v (068)60-045.
4315
ALFO 33 1,5 KE, letnik 1986, prodam. v 25-093, Starič, samo dopoldne.
4316
RENAULT 5 CAMPUS, 5 vrat, 1991/2, kovinsko srebrn, prodam. at? 21 -398.	4323
BMW 316, letnik november 1984, prodam. Gotlib, Lutrško selo 5, * 85-169.	4324
BT 50, letnik 1987, prodam. * (0608)33-025.	4325
RENAULT TRAFIC, letnik 1987, prodam. V račun vzamem tudi osebno vozilo. V. 85-131.	4326
126 P, letnik 1987, prodam. aE 65-154.	4327
KADET 13, star dve leti in pol, prodam. « (068)52-355.	4328
HONDO CB 750 F, v dobrem stanju, rabljeno,prodam. Potočar,TrškaGora75 (nad gostilno Pugelj). .	4329
JUGO 45 L, letnik 1985, karamboli-ran, prodam, o 43-884.	4330
BMW 318 i, letnik 1982, srebrne kovinske barve, prevoženih 95000 km, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo, o (0608)67429.	4332
OGLAŠEVALCI!
Obveščamo vas, da poslej male oglase sprejemamo ob vsakem času, in sicer prek l.i. telefonske tajnice na številki (068) 24-006. Male oglase kajpak lahko še naprej oddate osebno v oglasni službi Dolenjskega lista v Novem mestu. Glavni trg 24, ob ponedeljkih zvečer od 20. do 22. ure pa tudi na telefonsko številko (068) 25-747.
kino
KRŠKO: 25. 7. (ob 21. uri) nemški erotični film Divja carica. 28.7. (ob 18. uri) film Misisipi v plamenu.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 25. in 29. (ob 19. in 21. uri) ter 26. in 27. (ob 19. uri) in 30. 7. (ob 10. uri) ameriški akcijski letalski film Jekleni orel II. 26. in 27. 7. (ob 12. uri) • nemški erotični film Ognjemet strasti. 28. 7. (ob 19. in 21. uri) francoska drama Cyrano de Bergerac. 30. in 31. 7. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski film Izza rešetk.
KOMBI 1MV s podaljšano kabino, letnik 1984, registriran za celo leto, ugodno prodam. a (0608)77-159.	4337
JUGO 55 SKALA, letnik 1989, prodam. Tucakov, Zagrebška 8 a, Novo mesto.	4339
FIAT UNO 60 S prodam, o (068)23-431, po 20. uri.	4342
FORD FIESTA 1,8 DIESEL prodam ali zamenjam za R 5 z doplačilom, s 26-371.	4343
Z 101, letnik 1979, registrirano, poceni prodam. .4 45-312.	4258
R 4 GTL, letnik december 1987, prodam. >« 73486.	4344
GOLF DIESEL, letnik 1989, prodam. /e 24-996.	4345
Z 750, letnik 1983, registrirano do junija 1992, prodam. Blažič, Brusnice.
4347
Z 750, letnik 1981, ter javo 350, oboje registrirano za eno leto, prodam, e 27-802.	4348
TRAJNO ŽAREČO PEČ Feroterm, 25000 kalorij, za centralno ogrevanje, ugodno prodam, e 25-694.	4349
Z 750, letnik 1979, prodam. Peter Mali, Šmihel 42, Novo mesto.	4350
Z 750, letnik 1982, in R 4 TL, letnik 1981, prodam, e 21-808, od 16. do 17. ure.	4351
JUGO 60, letnik 1989, 26000 km, prodam. » 23-578.	4352
126 P, letnik 1988, prodam. ?e 42-453.	4353
LADO KARAVAN, letnik 1988, prodam. Cena 6000 DEM v dinarski protivrednosti. Martin Majerle, Vojna vas 23, Črnomelj, S 52-145, interna 248, dopoldne.	4355
Z 750, letnik 1984, prodam, s 21-575.	4356
126 P, letnik 1985, ohranjen, prodam. « 27-434.	4357
Z 128, letnik 1986, prodam ali zamenjam za 126 P ali R 4. v 84-631.
4359
R 4, letnik 1989, prodam, i 20-524.
4360
R 4 GTL, letnik 1984. prodam. Janez Lenart, Tomažja vas 25, Škocjan. 4361 OPEL KADETT, letnik 1978, zelo dobro ohranjen, prodam. Slavko Luzar, Dol. Brezovica 19, Šentjernej. 4363 GOLF DIESEL, letnik 1986, 66000 km, prodam, e 85-372, 65-250. 4364 FIAT 126 P, letnik 1981, obnovljen, prodam. Adamičeva 63, Novo mesto.
4365
Z 750, letnik 1985, registrirano do 6/92, prodam. ;« 26-795.	4366
SAMARO 1300, staro dve leti, 5 vrat, prodam. Rudi Škof, Slavka Gruma 23, Novo mesto, « 25-260.	4367
MOTOR KX 80 CROSS, letnik 1989, prodam, o (068)73-196.	4368
GOLF JXD,januar 1990, prodam. « 52-406.	4369
Z 126 P, staro dve leti, izredno ohranjeno, prodam, o (068)22-236, dopoldne, 24-322, popoldne.	4370
Z 101 GTL 65, letnik 1985, registrirano do 7/92, ugodno prodam. i 65-121.
4371
JUGO KORAL 55, letnik 1989, prodam. Blažič, Ždinja vas 1, Otočec.
4372
prodam
BETONSKI MEŠALEC, železna dvižna garažna vrata in betonsko železo prodam. Brod 22, « 24-418.	4311
ŽENSKO KOLO, 5 prestav, staro eno leto, po ugodni ceni prodam o (068)45-506.	4312
DOMAČI MED, kvaliteten, prodam po ugodni ceni. e (068)65-598.	4313
VINO, rdeče, belo in šmarnico, ugodno prodam s (0608)32-644.	4319
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO Drago Rusija Iglavni urednik in direktorJ, Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anion Jakše, Zdenka Lindič-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 28 din, naročnina za 3. trimesečje 300 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 600 din; za tuimo 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v te; vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 350 din, na prvi ali zadnji strani 700 din; za razpise, licitacije ipd 400 din. Mali oglasi do deset besed 300 din, vsaka nadaljn/a beseda 30 din.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52700-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25737-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68007 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 730. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in to-tolaboratoni 23-67 0, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenite, št. 7/97) se za Dolenjski list ne plaču/e davek od prometa proizvodov Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM dvoje notranjih vrat in poročno obleko (1000 din), o 27-165.
4320
MIZARJI. POZOR! Prodam debe linko SCM, italijansko, širina 50 cm. e 85-660, zvečer.	4321
BREJO TELICO, kozo z mladiči, otroško posteljico in stajico prodam. Smo-lenja vas 41, Novo mesto.	4322
NEMŠKE OVČARJE prodam, s 52-518.	4333
KOLO ESPERIA, italijansko, novo, prodam, ff (0608)67-300.	4334
KAJAK PRIJAN, neonremsko obleko (5 mm) in dve CB postaji z opremo prodam, v 84-591.	4338
SMREKOV OPAŽ prodam. * 45-541.	4346
ŽAMETNO ČRNINO, 150 litrov, prodam, v (068)24-489, zvečer. 4235 LADIJSKI POD poceni prodam, o 21-835.	4354
TRAKTORSKO PRIKOLICO (4,5 t), novo, ter navadno harmoniko Melodija po ugodni ceni prodam, e 84-453.
4358
NEMŠKEGA OVČARJA, starega 3 mesece, prodam. Šurla, Kettejev drevored 50, Novo mesto.	4362
PRODAM 100 m2 smrekovega opažnega lesa. o (0608)32-608.	4373
razno
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino ter lektoriram, o 25-960.
4318
MATEMATIKO inštruiram, o 20-478, od 12. do 14. ure, med tednom.
4331
posest
RAČKA, d.o.o.
NOVO MESTO C. kom. Staneta 34 Telet, in fax: 21-058
Obveščamo cenjene stranke, da je trgovina z računalniškim in drugim blagom od 1. julija 1991 dalje
odprta:
dopoldne od 9. do 12. ure,
popoldne od 15. do 19. ure.
Se priporočamo!
r
nagrajuje naročnike Dolenjskega lista
ZA VAROVALNICA TIHA, Novo mesto. Cesta herojev 1, s svojimi predstavništvi v Metliki, Črnomlju, Kočevju in Trebnjem in zavarovalnimi agencijami v Ribnici, Grosupljem in Krškem nagrajuje naročnike Dolenjskega lista.
Nagrada Zavarovalnice TILIA je premoženjsko zavarovanje v višini 2.500 din. Če je premoženje izžrebanca že zavarovano, nagrado lahko podari prijatelju ali sorodniku, važno je le, da bo tudi ta naročnik Dolenjskega lista.
Ta torek je imela največ sreče pri žrebanju Slavka Vovk, Hras to vica 25, Mokronog, naročnica odleta 1960. Čimprej naj se zglasi v predstavništvu Zavarovalnice TILIA v Trebnjem!
'----	n
Ugodno prodam LADO NIVO 1600, staro 1 leto in pol, i prevoženih 20.000 km, karambo-lirano, v voznem stanju. Cena: 10.000 DEM v dinarski protivrednosti.
SERVIS VAKO, Kolodvorska 56,
68340 ČRNOMELJ Tel.: 068/52-073, 52-555, 53-173	j
GRADBIŠČE (311 m2), v Velikem Lešču, 6 km od Metlike, po ugodni ceni prodam, e 60-014, Milan Stič. 4317 MANJŠO STAREJŠO HIŠO v bližnji okolici Novega mesta, potrebno manjšega popravila, oddamo v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 4341
službo dobi
POZOR! Se želite vključiti v skupino potnikov na terenu? Velika izbira artiklov, dober zaslužek, o (068)84-791.	4266
HMEZAD CELEIA išče honorarnega ambulantnega prodajalca z osebnim avtomobilom z izpostavo v Novem mestu. Informacije dobite na v (063)27-611.
IŠČEMO samostojnega KV strugarja. Kratke pismene ponudbe pošljite pod šifro: »STRUGAR«.	4374
stanovanja
MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu ali bližnji okolici najamem, s 84-591.	4340
obvestila
Ali že veste, da lahko na enem mestu izberete in si izposodite klasično, moderno ali ekskluzivno poročno obleko?
Vjenčana posudiona (izposojevalnica poročnih oblačil), Vlaška 70, Zagreb, tel. 418-014.
OD SRCA DO SRCA
Radi bi pomagali, kjer je stiska najhujša. Z darilnimi paketi, prilagojenimi vašim potrebam.
Pismo z opisom situacije in potreb pošljite na naslov:
TRIGLAV e. V.
7000 STUTTGART 1. FILDERSTR. I
\:h I
Najnižje cene — zagotovljen uspeh
Začetek tečaja iz cestnoprometnih predpisov za voznike osebnih avtomobilov v ponedeljek, 8. avgusta, ob 16. uri v Gostinski šoli na Ulici talcev 3 v Novem mestu. Informacije: tel.: 25-580
MICRA 1.0 LX,
SUNNY 1.4 in 1.6 PRIMERA 1.6 in 2.0
Vozila imamo na zalogi. Dobava takoj!
RUFAC, d.o.o., Bračičeva 24 61330 Kočevje, tel/fax 061/851-197
IMATE TEŽAVE Z ZAVORAMI?
V specializirani delavnici
»SERVIS IN OBNOVA ZAVOR«
vam hitro in poceni popravimo zavore vašega avtomobila v kraju Rajnovšče (pri žagi na Pogancan desno, nato še 1,5 km po asfaltni cesti).
Na zalogi imamo ves potrebni material za popravilo zavor na vašem vozilu po ugodnih nižjih cenah.
Vse informacije dobite po tel. 43-633 ali na naslov IGOR JENIČ, Rajnovšče 6, Novo mesto.
Naročnike knjige 2000 let krščanstva obveščamo o izidu nagradnega žrebanja dne 17. 7. 1991.
MERCA TORTURlSTin DOMUS bosta na 9-dnevno potovanje v Palestino (Izrael) popeljala:
MARKO MLADOVAN Ajševica 6a
65000 NOVA GORICA
Čestitamo!
/
IZPOSOJAMO poročne obleke. Trgovina Quick. Vavta vas 20. Telefon (068) 85-425. (P30-7MO) j
GOSTIŠČE KOCJAN, Črmoš-njice 27, Semič, zaposli kuharja in delavko v strežbi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na telefon 56-423. (P30-3MO)
/

PASTIRJE (12/220 voltov) ugodno prodam. Telefon (O®1! 852-077, Marjan, od 8. do 1L “re in od 15. do 16. ure. (P30-2MO)
Ne sekiraj se preveč!
Jožefa Uhernik iz Šent-petra gre v 96. leto — Nikoli ni bila resno ___________bolna_____________
OTOČEC — »Mlado me naredite,« je na koncu, ko smo v roke vzeli fotoaparat, rekla 95-letna Jožefa Uhernik in dodala: »Starost ni lepa, človek je sam sebi na poti.«
Na območju novomeške občine je malo takšnih korenin, kot je Jožefa. Rodila seje Golobovim iz. Lu-trškega sela 17. junija 1896. Pred časom je slavila okrogli jubilej. Prišli so iz občine in predstavniki krajevne skupnosti. No končuje častitljivi rojstni dan »zabelil« še domači župnik, ki gaje bila Jožefa še posebej vesela.
Starost človeka obrabi. Tudi Jožefa že slabo sliši in rada pozablja. Zato smo se o njenem dolgem življenju pogovarjali kar s snaho Jožico in pravnukom Mitjo, kije zaposlen v domači kleparski delavnici. Jožefa je v stari (najstarejši) Jugoslaviji imela svojo obrt, ki bi bila tudi za današnje čase nekaj posebnega: za ljubljansko gospodo, bolnišnice, samostane in šole je po Dolenjski odkupovala jajca. Posel je za tiste čase kar cvetel, vendar si Jožefa od tega dela ni nikoli opomogla. Od svoje mladosti se rada pogovarja tudi o otoških grofih. Spominja se, kako so v studencu za gradom za-
STAROSTIN MIADOST žeja Uhernik se ni hotela slikati s*1 ma, zato smo jo »pritisnili« s Pra v nukoma Mitjo in Sandrom in sna" Jožico. (Foto: J. P.)
jemali vodo, ki so jo morali nato t delom odslužiti.	..
Jožefa se lahko pohvali, da nikojj ni bila resno bolna. Pred leti je pr''K-prestopila prag bolnišnice, venda ne zaradi kakšnih resnih težav. D®" nes je vesela, da je doživela še svO" bodno Slovenijo, ima 11 pravnU' kov, silno rada pa bi svoj kon# počakala v Logatcu pri hčerki Stel' ki, kije umrla že 1966. leta. Od recepta za dolgo življenje si velja zapomniti tudi njen nasvet: sekiraj se preveč!«. j
Krst nove avtocisterne
Žužemberški gasilci so dobiti avtocisterno
ŽUŽEMBERK — Na Loki ob Krki v Žužemberku je bila v nedeljo popoldan prva povojna veselica na Dolenjskem, kot seje pošalil eden od obiskovalcev. Pripravili so jo tamkajšnji gasilci in tako proslavili krst velike avtocisterne in 103-letnico društva.
Predvsem zadnja leta, ko društvo vodita Dredsednik Slavko Struna in Franc Škufca, je gasilce čutiti na vsakem koraku. Pred dvema letoma so ob 100-letnici obnovili in slovesno odprli prenovljeni dom gasilcev. Že takrat so si obljubili, da bodo staro avtocisterno, ki ni več služila svojemu namenu, predvsem pa je do žejnih suhokranjskih vodnjakov največkrat prepeljala premalo vode, zamenjali z novo. Suho-kranjska vztrajnost in trma sta zmagali.
Zbrati so morali milijon in stotisoč dinarjev. Akcija je tekla vse leto. Žužem-bcrškim gasilcem so še največ pomagali: Občinska gasilska zveza v Novem mestu, domače podjetje Keko, zavarovalnici Tilia in Triglav in izvršni svet novomeške občine. S prispevki so sodelovali prav vsi krajani krajevnih skupnosti Hinje in Žužemberk. »Prihodnje leto se želimo še opremiti. Radi bi kupili komandno vozilo, ki ga nujno potrebujemo pri opravljanju nalog na našem sektorju. V Velikem Lipju bi radi dokončali dom, da bodo dobre možnosti tudi za delo tamkajšnjih gasilcev,« je na slovesnosti dejal predsednik Slavko Struna.
Boter novi cisterne je bil dr. Dušan Lavrič, direktor Keka, blagoslovil jo je šmihelski župnik Srečko, slovesnosti pa
KRSTA VTOCISTERNE - D‘r% Keka dr. Dušan Lavrič s šam[k> C (ti Independent. ki je bil P°^njen.v. $1° slavo republike Slovenje, obli pridobitev gasilskega društvo >’ berku. (Foto: J. P.)	^
je prisostvoval tudi predsednik ‘^jjii ga sveta občine Novo mesto _jaVgo Kovačič. Ob tej priložnosti sta jjigo-Struna in Franc Škufca prejela veOj' vanji III. stopnje gasilske zveze -Alije, Jože Drab pa je prejel plarn*-. -gej* stopnje. Podelili so tuch P ^rku občinske zveze društvu v Zuz
in nekaterim posameznikom	p<':
ditvi so nastopili pevci domač skega zbora, recitatorji, Slavk in ansambel Ivana Puglja	nooC4"
Na koncu naj omenimo Še ni turnir, ki so ga v nedeljo	no-
odigrali na igrišču Loka. V m' p0k* gometu seje pomerilo osem eK L. so^1 je odnesla ekipa iz. Lipja, drU8!*5tf^i
veterani iz Muljave, 3. ekipa 1 J. ‘
GOSTJE SE VRAČAJO
NOVO MESTO — Prvi podatki o zasedenosti Krkinih zdravilišč v času vojne so bili zelo zaskrbljujoči. Šmarješke in Dolenjske Toplice, Otočec in tudi Strunjan ob slovenski obali so ostali skoraj povsem brez gostov. Z umirjanjem razmer pri nas in s Krkinim posebnim prizadevanjem oz. aktivnostjo pa se položaj tega dela Krke v zadnjem tednu vendar dosti hitro popravlja, bazeni pa so tako ves čas nabiti do zadnjih kotičkov. Krkin hotel v Strunjanu je s 300 gosti zdaj gotovo najbolje zaseden hotel na obali. V Šmarjeških Toplicah imajo 240 gostov in obete, da bodo že v dobrem tednu napolnili tudi nedavno dograjen prizidek hotela. Gostje vse številneje prihajajo tudi v Dolenjske Toplice. V najslabšem položaju je Otočec, saj gostov skorajda nima. Gneča na prvem »povojnem« glasbeno-plesnem večeru je za to kaj slaba tolažba. Kljub temu da so v Krki lahko veseli zaradi naglega popravljanja razmer v njihovem turizmu, pa je slabo to, da nikjer ni tujcev, kar pomeni precej manjšo rentabilnost programa Zdravilišč.
KDAJ BOMO SP£j.? ŽIVELI BREZ SKR* ^
Sonce sije, vroče in sop®rnf’J r kot lani. Stojim pred omaro1 jn01 o ljujem, kaj naj zložim v bo. Lanisem vanjo zlagala k> P s(„o r sače in podobne stvari, , toS?VP“ potrebovali na plaži. Kaj pa “L; p« J tovalno torbo sem zložila trenirke, brisače in PonljnLt4 v ®V\L kumente. Torbe nisem <)dner pod Pf. mobil, ampak sem jo P‘,tisf!‘ na K steljo, da je vedno pnp kam? Ne na morje ne v "nDC'Av\o<i”\, klet, ki naj bi bila nekakšno z* ,e,0 peko bodo zatulile sirene. , oitAe,C(J. merjamo kopalke in ostal?•tod*. ji, Tudi včeraj smo pomerjal'- ^jsli Zaščitne maske! Nikoli da bom morala pomerjati z ^ (a sko. Otroci so maske vzeli meni pa je pritekla solza. 0 (A
Kdaj se bomo spet brez* pravili na dopust?	oaVl>«
BISF-RKA^
14
DOLENJSKI UST
ZAHVALA
za takojšnje plačilo
POTROŠNIŠKO POSOJILO 1+4
okna, vhodna, notranja in garažna vrata, senčila, vrtne garniture montažne hiše in montažne stene
nuo®mQa£a
JELOVICA
lesna Industrie ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, telex: 37327 yu Ujel, telefax: 064/632-261
PRODAJNA MESTA
)pJA LOKA tel.: 064/632-270, KRANJ tel.: 064/211-232. CELJE 063/25-881 MURSKA SOBOTA tel.: 069/22-921. NOVA GORICA tel.: 065/23-660 NOVO MESTO tel: 068/22-772, IZOLA tel.: 066/61-238
LJUBLJANA, Šmartinska 152 (BTC) Javna skladišča, HALA-A, tel.: 061/443-322 delavni čas : 8.30 - 16.00, sobota 7.00 - 12.00
POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA
STAVBARSTVO Razdrlo tel :067/56-840, TAJLES Trzin tel.: 061/712-343 AJNA Jesenice lel.: 064/BI 564, UR Velenje tel.: 063/855-646
Del
avski svet
«1
AGROSERVIS - BREŽICE
Cesta bratov Cerjakov 11
Opisuje
(^vno mesto direktorja
is
še n Jdat mora Poleg zakonsko določenih pogojev izpolnjevati
'»slednje:
deli?13 s,opni° tokovne izobrazbe ustrezne smeri, 5 let sPosobn 'z^u^ent' Podrobne organizacijske in vodstvene
dn^ n2 ^°kezili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 t>®250 r objavi v zaprti kuverti na naslov: Agroservis, p.o., Pisn0 k°re- 9e- Cesta bratov Cerjakov 11, s pripisom »za raz-
Ig: zavarovalnica triglav «
Območna enota Krško,
Trg Matije Gubca 3, Krško
^o/z/ra
UriJ Poškodovanega vozila, ki bo v petek, 26.7.1991, ob 13. Prostorih AMD Sevnica, Glavni trg:
R 5 CAMPUS
^1991
18oS6 barva stel<la’ prevoženih 200 km, izklicna cena
I^Vcho w2'^	's,e9a dne od 11. do 12. ure na kraju licitacije.
Icitacjjp,v ošini 10% od ^klicne cene je treba plačati do pričetka kasneje ,°daja poteka po načelu »Ogledano — kupljeno«, jse reklamacije se ne upoštevajo.
DOLENJSKI LIST
NAROČILNICA
lr°Čam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov
^''roek
•n ime:
U,'Ca hišna št.:
^tr>a Številka in kraj.: °sebne izkaznice:

ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in stari oče
MARTIN
iz Jume vasi
Z žalostjo in hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojnemu zasuli grob s prelepim cvetjem ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebne zahv !o smo dolžni dobrim vaščanom za vsestransko pomoč. Hvala tudi zdiavstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, IM V Revoz ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
MOŽE
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nas je nepričakovano zapustil ljubljeni mož, ata, stari ata in brat
JOŽE
ZUPANČIČ
Ul. heroja Slaka 26, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč in govornikoma za poslovilne besede, delovni organizaciji ZG Sekcija za promet Ljubljana, Elektru Novo mesto, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča žena Zora, sin Marjaž, hčerka Darinka z družinama, sestra in brata
ZAHVALA
Vinograd te kliče, klasje se upogiba v žalosti -a tvoj korak je utihnil Ostala je praznina, žalost, a v spomina je živo tvoje pogosto sporočilo: »Radi se imejte, ljubezen vre premaga!«
Nepričakovano nas je v 69. letu starosti zapustil dragi mož, ati, stari ata in brat
JANEZ OPARA
Mekakov ata
z Gor. Medvedjega sela 6 >	pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Še posebej se zahvaljujemo duhovniku za opravljen obred, pevcem za lepe pesmi, govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu in kolektivoma Tesnila in OŠ Trebnje.
Žalujoči: žena Mici, hčerke Marinka, Dani, Ivanka in Anica z družinami, sestre Ani, Tončka in Mici ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Rad si delal, rad živel, polja in gozdove rud imel. zdaj, ko le več med nami ni. vemo, koliko nam pomenil si.
Po težki bolezni nas je v 65. letu starosti zapustil skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE BREGAR
Cerov Log 47, Šentjernej
Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za pomoč, izraze sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala podjetjem Adria Šentjernej, Iskra Šentjernej, Novo-tehna Novo mesto, GG Novo mesto, gasilskim društvom, ZB Orehovica, Društvu upokojencev Šentjernej in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože, Roman, Franci in hčerka Marjanca z družinami in ostalo sorodstvo
V 76. letu nas je zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
GUSTELJ
BURGAR
iz Šmihela
Zahvaljujemo se vsem sosedom, krajanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Za lepo opravljen obred pa se zahvaljujemo GD Šmihel, pevcem in godbenikom. Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, še enkrat hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in stari oče
FRANC PAVLIN
z Velikega Slatnika 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo pokojnega na zadnji poti. Hvala Tovarni zdravil Krka tozd-Tehnoservis, Novoteks predilnica, Cestnemu podjetju, Industriji obutve, Domu starejših občanov Novo mesto, GD Potov Vrh, Slatnik, govornikoma in župniku za opravljen
obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti je tiho odšla od nas naša draga mama, stara mama in prababica
FRANČIŠKA BAHOR
iz Jerneje vasi 10
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti, še posebej dr. Špecovi za skrbno medicinsko pomoč med boleznijo. Posebno zahvalo smo dolžni prizadevnim sosedom za vsestransko pomoč, pevcem iz Doblič in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
Črnomelj, Flensburg
ZAHVALA
V 80. letu nas je tiho in brez slovesa zapustila naša draga mama, babica in prababica
FRANČIŠKA RUPE
z Vrta ob Kolpi pri Starem trgu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, pokojni darovali cvetje, jo spremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku iz Starega trga in g. patru Franciju za lep obred. Vsem lepa
hvala!
Žalujoči: hčerke Ema, Marica, Fanika in Pepca z družinami, bratje in sestre
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nam je v 35. letu starosti tragično preminil naš ljubi mož, ati in sin
ZLATKO ŠEPETAVC
Gregovce 15, Bizeljsko
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, stanovskim kolegom, prijateljem in vsem, ki ste pokojnega imeli radi, ga v tako velikem številu pospremili na prerani zadnji poti ter mu njegov poslednji dom zasuli s cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni govornikoma g. Roku Kržanu in g. Ivanu Molanu za besede slovesa, pevcem Stare vasi na Bizeljskem, Jožetu Petelincu in Jožetu Zagmajstru za zaigrano žalostinko in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste ga v življenju imeli radi in ga spoštovali, iskrena
hvala!
V tihi žalosti: žena Biljana, hčerki Sanja in Jasna, oče, mama in ostalo sorodstvo
E
DOLENJSKI UST
15
Namesto turistov opice
J služeni pokoj? Kupi orumenelega J časopisnega papirja! Toda le kdo se \ še zmeni za stare časopise. Pravijo S namreč, da je že listanje po včeraj-
'! šnjem dnevniku najbolj dolgočasen
% posel na svetu. In ta kup porumene-% le, zaprašene matrije, za katerega se j nihče ne zmeni, naj bi predstavljal \ novinarjevo življenjsko delo? To je S res, če jemljemo novinarstvo kot obrt, kot avtomatizem za zapolnje-\ vanje praznih časopisnih strani, pri
S tem pa pozabimo na duhovnost, na ^ dušo, ki jo mora nujno vdahniti svo-
\ jemu delu. Koliko je bilo tega, seve-S da ne bo nihče iskal v starih, poru-
menelih časopisih, ker je to preveč
mukotrpen posel Se pa odraža ' manjših in večjih premikih in spremembah v družbenem življenju in v * miselnosti, v kulturni klimi Vendar J se le malokdo zaveda, kadar se pre-^ števajo zasluge, da je imel novinar % pomemben delež pri soustvarjanju J novega. Je pa zato zelo opažen ta-
' krat, ko se razmere zaostrujejo in je
\ treba na hitro poiskati dežurnega krivca. Tedaj je novinar prvi na ^ tapeti.
Š	Ta dolgi u vod je namenjen naše-
mu kolegu Jožetu Primcu, novinar-
s ju za kočevsko in ribniško občino, S ki je te dni odšel v pokoj. To seveda
^ ne pomeni, da s tega zanimivega
^ konca ne bo še naprej zbiral novic S in zanimivosti, pač pa le, da je rešen 'j tistega garaštva in stalnih obvezno-S sti, ki človeku dan za dnem visijo
S nad glavo. Sicer pa tudi ne verja-
memo, da bi znal Jože kar tako na hitro izpreči. Je namreč znan garač, ki je k novinarstvu prišel s samouš-tvom in trdim delom v času, ki je bil temu poslu, če ga je hotel človek opravljati po lastnem prepričanju in pameti, kaj nenaklonjen. Jože je to sam večkrat občutil
Rodil se je pred oseminpetdesetimi leti vBirčni vasi pri Novem mestu. Končal je srednjo šolo za turizem in gostinstvo, bil nekaj časa natakar pa tudi brezposeln, kar je gotovo pripisati oceni daje politično sumljiv. Bilje med pionirji Agro-servisa, poznejše IMV, nato pa po letu 1958 tri leta pripravnik pri Dolenjskem listu. Kako je tukaj izgubil službo in pristal pri Kočevskih Novicah, je že skoraj zgodba za ABC novomeškega novinarstva. V akciji proti birokraciji je bil namreč zjutraj poslan pred okrajno stavbo kontrolirat, kako in koliko uradniki zamujajo službo. Jože je stvar vzel preveč resno, omenjal v članku tudi zamudnike na visokih položajih in seveda leteI iz službe. No, po nekaj letih je zopet pristal pri Dolenjcu, kajti ta se je združil s Kočevskimi novicami Je pa od tedaj ostal zvest Kočevju, kjer živi z družino, ženo Marjeto, ki mu je pri pisanju včasih precej pomagala, ter tremi hčerkami, od katerih sta si dve že ustvarili lasten dom in iz Jožeta naredili deda s tremi vnučki tretja pa še študira Kaže, da se je Jože v tem mestu, kjer si večina prebivalcev šele v drugi in tretji generaciji ustvarja svojo avtohtonost, kar dobro udomačil, čeprav včasih potarna, da je tukajšnja klima zanj nekoliko preostra Poznan je med ribiči, saj je o ribištvu na Kočevskem izdal tudi nekaj publikacij, dobro pa ga poznajo tudi na obeh bregovih Kolpe. Prav sedaj pripravlja knjigo v treh jezikih »Peter Klepec in njego va dežela«. Za zgodbe okoli tega hrva-ško-slovenskega narodnega junaka se je pričel zanimati kot novinar in prijatelj ljudi na obeh straneh Kolpe, publikacijo pa bo izdal kot upokojenec. Želimo mu, da biga to delo trajneje zaznamovalo kot pa ti tako hitro minljivi listi časopisnega papirja.
T. JAKŠE
p
*
*
d
*
P
P
J:
p
p
p
p
p
p
p
p
t
p
t
p
p
p
p
p
p
t
p
p
\
p
p
\
js
p
p
p
p
p
i
p
p
!i
p
I
Ker je turizem letos zatajit, se firma »Kočevski medved« usmerja v trgovino — Vse je moč nabaviti, le orožja je bolj malo____________________________
KOČEVJE — Družinska firma »Kočevski medved«, firma za turistične in trgovske storitve, je v prvem delu svoje dejavnosti zagotovo zašla v hude težave. Upad turističnih potovanj in organiziranih letovanj je namreč zaradi vojaških operacij v Sloveniji in državljanske vojne na Hrvaškem skoraj popoln. Tako je padlo v vodo veliko števi-io že sklenjenih aranžmajev za letovanje tujcev, največ Nizozemcev, v počitniških hišicah vzdolž cele jadranske obale, kaj dosti bolje pa vsaj pred napovedanim umikom JA iz Slovenije ni bilo s prijavami za enodnevne kopališke izlete v Čateške Toplice. Tako seje po dokaj obetavni predsezoni, ko je agencija posredovala kar lepo število sindikalnih potovanj in šolskih izletov, nenadoma vse obrnilo in tesno sodelovanje z nekaterimi tujimi agencijskimi partnerji in
čevske Name. Najemnina za vsega skupaj 13 m3 je precej visoka, zato se morajo solastniki, ki imajo še redne zaposlitve — Karmen je naprimer defektologinja in ravnateljica dijaškega doma — kar pošteno potruditi, če hočejo firmo obdržati pri življenju. V kriznih časih zato stopa v ospredje trgovina. Ne kakršnakoli. Ko Karmen zjutraj trgovino odprejo iz kletk pozdravi petje najrazličnejših eksotičnih ptic, po kletkah veselo vznemirjene skakljajo razne male domače živali in v številnih akvarijih vodo vzburkajo pisane plavuti tropskih ribic. Vse to mora Karmen najprej nakrmiti, medtem pa se na steklene stene trgovinice že lepijo obrazi mladih kočevskih radovednežev, ki so jim te živali še posebej pri srcu.
Tudi aro in opico nameravamo nabaviti, malo zaradi radovednežev, pa tudi zato, ker je že bilo povpraševanje po ta-
domačo agencijo Palmatours iz Metlike Jo
je zopet zaostalo.
Karmen Arko, solastnica firme (ostali trije solastniki so še njen mož Brane,
»Take trgovine ni od Reke do Ljubljane, zato je zanimanja kar precej. Poleg vseh teh malih živali, hrane zanje in bivališča, se pravi kletke in akvarije (tudi po meri), je moč pri nas naročiti večje živali, mačke in pse raznih pasem.
Karmen Arko
kih živalih. Vsekakor bomo to dejavnost širili do jeseni, potem bomo pa videli, kam se bo tehtnica prevesila,« pravi Karmen Arko.
T. JAKŠE
• »Kočevski medved« ima svojo trgovino registrirano tudi za prodajo lovskega, športnega in samoobrambnega orožja. Prav sedaj bi ta posel še kako cvetel, saj je naročil po strelnem orožju, zlasti za samoobrambo, zelo veliko. Tudi to je ogledalo časa, v katerem živimo. Vendar pa s tem poslom ni nič. Orožja na legalnem trgu praktično ni, zato bodo morale stranke še malo počakati.
V stiski niso ostali sami
Denarni prispevki, nov puhalnik, gradbeni material — Spodbude
brat Robert Radosavljevič in njegova žena Irena), upa, daje zastoj te vrste dejavnosti le začasen, kljub temu pa je prepričana, da je za letos sezona že izgubljena in se ne da več nadoknaditi. Prav v takem primeru pa se izkaže prednost malih firm, registriranih za več dejavnosti. »Kočevski medved« najema poslovni prostor v pritličju stavbe ko-
MEDVEDJEK — Ko smo se pretekli teden spet oglasili pri družini Rotarjevih na Medvedjeku, smo Se znova prepričali, da so tem ljudem v stiski že številni priskočili na pomoč. Po pošti je na naslov Genovefe Kotar, Veliki Gaber 20, Franc Bregar iz Lesc poslal 1000 din, Ana Vitez iz Spodnjih Škofij pa je z nakazanico poslala dva tisočaka in pripisala, da upa, da kljub žalosti, ki seje ob tragediji zgrnila nad družino Kolarjevih, le niso izgubili vere v lepši jutrišnji dan.
skrbeli nov puhalnik z elektromotorjem. V četrtek se je oglasil na domačiji še direktor ljubljanskega Gramexa Tine Kokelj in omogočil Rotarjevim nabavo gradbenega materiala v vrednosti 25.000 din. S solzami v očeh je pripovedoval, daje iz pri Medvedjeku blokirane kolone lahko dobro videl, kako so letala JA raketirala in zažgala gospodarsko poslopje Rotarjevih in ubila gospodaija Antona, očeta petih otrok.
ROČKOVSKI KONCERT ZA RKS
Rotarjevi so povedali, da so jim iz Metalke Commerca iz Ljubljane pri-
RUMANJA VAS — V soboto, 27. julija, bo tu nekoliko bolj živahno kot dosedanje dneve, pripravili so namreč solidarnostni rockovski koncert, katerega izkupiček je namenjen Rdečemu križu Slovenije. Občinstvu se bodo predstavile sledeče skupine: No Escape, Industbag, The Joker in Polska Malca.
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«!
Zakaj nekateri v Novem mestu poleti spijo pri tesno zaprtih oknih? ______________________parkirišče — Kaj je v jami pri Čatežu?
Ulica -
Kot so nam povedali v trebanjskem izvršnem svetu, bodo akcijo pomoči Rotarjevim in drugim prizadetim domačijam na Medvedjeku (teh pa je kar 21!) vodili zaradi boljše preglednosti preko občinskega Rdečega križa v Trebnjem. Sekretarka OO RK Majda Miklič je pretekli petek omenila, da so iz trebanjskega centra za socialno delo že pomagali družini Rajer, ker pa so jim ob letalskem napadu na hiši uničili vse šipe, bo še kako dobrodošla pomoč, ki jo je obljubil steklar iz Sevnice.
Streljal, da bi ga rešil smrti?
Ob žetvi v Cerkljah
Kak-kmd
ali ono na njivi! Vendar v Cefk*J zadnje čase kmetujejo natančno ' o. »Vsakič se moramo javiti na P
ČREŠNJICE, ZASAP Šno kmetovanje je to, če mora vpraševati vojake, ali lahko ston
|co. »Vsakič se moramo javiti na p iavnici, in ko nam vojaki dovolj' lahko gremo naprej,<ye PreMfj. den povedal Matjaž Spiler iz L«
To oglašanje je bilo Špilej]®'^ jn drugim vaščanom seveda <*>'' ker je žetev in se morajo vsa* fr
er je žetev in se morajo večkrat zapeljati na njivo po 21 . Prejšnjo sredo so vojaki dostop njivo v bližini letališke ograje do ljevali brez pomislekov, vendaf mo podnevi. Toda pred tem s? -n kajkrat ostali gluhi za Pr0*n^jni prigovarjanja kmetov in doma SO lahko samo od daleč gledali D ko zori.	m
Kmetom niti ni bilo do tega.
_>i na svojo pest lazili na nJ'v0' vjli pričali so se, da so vojaki pos« zunaj ograje, kakih 20 ali 30 mc'
^"^mine^Spbh0]'pa ljudje^ j
mogli storiti ničesar mimo volJ5 . jakov. Tako je Jože Žerjav iz
pa, ki je s kombajnom žel ha Al' blizu vojs^kp ooraip. in ie	!l
blizu vojaške ograje in je zaraa. pota stroja menda preslišal voj*. e vo opozorilo, za las ušel smrti, sfJ ■ vojak ustrelil v kombajn.
sprožil, da bi kombajnistu pmp ^ i nadaljevanje poti na njivo, kje ^ lile v žitu mine. To sezono f lerjav menda ne bo več sed*
Ji:
vl ‘	' **
Matjaž Špiler
kombajn, preblizu glave mu je1
nicn mrvoli na niiVO nfl	»n
SSŠ&tef&S
so se namenili zaradi strahu čimP j
Med obiskom ■ pri Rotarjevih smo
opazili obrtnika Jožeta Sinjurja iz bližnjega Šentlovrenca, ko je spet s kombi-
nirko pomagal Tonetu Kotarju ml. pri pripravi temeljev za novo gospodarsko poslopje.
P. P.
požeti zrel ječmen in celo ^ oves, Matjaž pravi, da so brli 3 £tj dosti korektni v pogovorih s ^ in da so tudi odstranili mine ^ Videti je bilo, da se cerk'jans‘%. jaki v teh dneh niso menili i» ^ ^ dovanja kmetov samo f8”. '^pojim tako obnašanje zabičali P J
Četrtkov večerje bil prijeten, vročina je nekoliko popustila in ljudje so se najbrž. raje hladili zunaj, kot da bi telefonarili dežurnemu uredniku. Zato klicev ni bilo veliko, so bili pa zanimivi, saj so občani odprli kar nekaj zanimivih vprašanj.
Pred leti so načrtovalci razvoja tovarne IMV v Novem mestu sadili rožice o primerni vraščenosti industrijskega objekta v okolje, čeprav se je takrat v svetu seveda že dolgo vedelo, da tovar-
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
ne ne sodijo v mesto in še manj v bivalna okolja. No, svoje so dosegli in IMV danes stoji sredi Novega mesta, z vseh strani obkrožen s stanovanjskimi hišami in naselji. Ljudem gre ta urbanistični biser vse boli na živce. Hrupu se je v zadnjem času pridružil še občasen smrad po laku, sežganinah in kdo bi vedel po čem še vse. Kot nam je v imenu mnogih stanovalcev telefoniral stanovalec iz Ulice like Vaštetove, morajo zdaj poleti spati za tesno zaprtimi okni, da se kolikor toliko ubranijo smradu, ki je najbolj pogost prav ponoči, večkrat pa se smrad širi tudi podnevi. Ljudje so obupani, poskušali so kaj zvedeti od IMV, a vsa njihova prizadevanja so bila zaman. Nihče jim ne pojasni ničesar, smrad, pa ostaja. Novinar Dolenjskega lista se je že odpravil po sledi tega klica in v kratkem boste lahko brali, kaj se dogaja, do takrat pa potrpite in — zamašite si nosove!
Krajan iz Novega mesta je opozoril na problem, kije zanimiv in se bo najbrž še kje pojavil. Pred trgovino Kero-metal v Šmihelu pogosto stojijo kar na ulici parkirani avtomobili Kerometalo-vih strank in močno ovirajo promet, ki je v tem delu mesta razmeroma gost in zaradi ozke ulice ter pomanjkanja kakršnih koli pločnikov sploh nevaren. Krajan vprašuje, ali ima zasebni prodajalec pravico izkoriščati javno ulico za parkirni prostor. Odgovor je seveda ne!
Za konec omenimo še klic občanke iz Škrljevega pri Šentrupertu, ki seje v imenu več občank pozanimala, ali se . kaj uradnega ve o tem, kaj se skriva V kraški jami, ki leži ob poti med Rojami
in Čatežem. Jama je zasuta z odpadki, govori pa se, da skriva najmanj sedem po vojni ubitih nesrečnežev. Občanka domneva, da je jama morda grob njenega brata, zato jo zanima, kje bi lahko kaj več zvedela in če je mogoče jamo preiskati. Svetovali smo ji — nasvet velja sploh za vse, ki imajo kakšne probleme s temi stvarmi — naj se pozanima pri občinski komisiji. V vsaki občini je namreč ustanovljena komisija za povojne poboje in sodne krivice.
MiM
POMOČ PRIHAJA — Kotarjev Tonček se je razveselil tudi obiska trebanjske SKZ-LS, saj je njen predsednik Tone Strah (na desni) izročil Kotarju 10.000 din. Republiški poslanec inž. Alojz Metelko (na levi) pa je iz svojega žepa prispeval še 2000 din. Obljubil je nadaljnjo pomoč trebanjske zadruge pri gradnji novega gospodarskega poslopja ter da bo seznanil kolege v slovenskem parlamentu s tragedijo in predlagal prostovoljne prispevke. Po prvih informacijah so poslanci zbora občin že zbrali 8000 din. (Foto: P. Perc)
£
studio
Največja na Slovenskem
Bojan Radovič je izdelal umetniško fotografijo, veliko štiri površinske metre
«UJ»'
tov3

Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
^ Žreb je za sodelovanje pri drlikovanju lestvice Studia D in DglenF^®i
Lestvica je ta teden takšna:
1 (2) Sinoči - ANS. I. PUGLJA 2(1) Šopek cvetja — ANS. S. PLUTA
3	(3) Veseli muzikantje — ANS. B. RAZPOTNIKA
4	(4) Na pomoč — ANS. HENČEK
5	(7) Za mamco mojo — ANS. M. KLINC
6	(5) Sramežljivi zapeljivec — VESNA
7	(6) Venček narodnih — TONČEK PLUT
8	(—) Sam nocoj čez polje vriska — SPOMIN 9(10) Topliška dolina — FIS
10 (8) Kaj je sreča — MARELA Predlog za prihodnji teden: Na Triglav — NAGELJ
RA ZISKOVANJE MEDIJA — Bojan Radovič pred svojo največjo fotosliko, s katero je dosegel svojstven rekord in se podal v območja raziskovanja fotografskega medija.
NOVO MESTO — V Fotogaleriji Vista 21 že nekaj časa visi fotografska posebnost, ki ji enake ne najdemo v ožjem in širšem okolju. Fotogalerija se lahko pohvali z največjo umetniško fotografijo v enem kosu v Sloveniji in najbrž da tudi v Jugoslaviji. Fotoslika, kot avtor Bojan Radovič imenuje svojo velikansko stvaritev, je dolga 4 in široka en meter. Nastala je maja letos posebej za razstavo, s katero so se ob nedavnem 245. jubileju novomeške gimnazije predstavili nekdanji gimnazijci in sedanji fotografski ustvarjalci.
»Ideja za delo te vrste je starejša,« je povedal Bojan Radovič. »Z zamislijo o fotosliki, ki je pač nekaj drugega kot klasična fotografija, se ukvarjam že nekaj let. Prve stvari sem naredil pred dvema letoma in jih tudi razstavil v ljubljanski galeriji Rihard Jakopič, vendar je šlo za pol manjše fotoslike, kot je ta. V bistvu gre pri teh stvaritvah za raziskovanje fotografskega medija, za lovljenje dane svetlobe na fotografski papir brez posrednikov, torej za nekakšno vrnitev v same osnove fotografije. V prvi fazi izdelave fotoslike ne uporabljam nobenega objektiva ali kaj podobnega, le svetlobno občutljiv papir izpostavim svetlobi in predmetom. Ža to fotosliko sem uporabil svetlobo javne razsvetljave, ki ponoči v mojem stanovanju riše zanimivo svetlobno strukturo.«
Osnovni fotogram je Radovič dodatno obdelal še s svetlobo diaprojektorja in vstavil v fotosliko dvoje povečav. Tako obdelano rolo fotografskega
papirja je nato razvil, fiksiral, spral in posušil, kot to veleva fotografska praksa, in največja fotografija v enem kosu je bila izdelana.
»Projekti te vrste me privlačijo in zanimajo, vendar so precej dragi, zato se jih še nisem lotil v takem obsegu, kot bi želel. Mislim, da fotoslika odpira nove dimenzije fotografije,« pravi Bojan Radovič.
M. MARKELJ
yyVWV'A/WWW'Z'/\A/N/VWWW»/\A/

5^
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
Hilli111?
-^iiiii|,A'OZ£,/‘(/ČIi|'""|'I""""iii|iii|i'i,i|"iii!i''i|i|iiii|i..
I JE KRAJA FABRIKE KRAJA?
— To je v celofan zavito k
— Ate, je to kraja, če Rom ukrade v samopostrežbi kokoš?
— Je.
— Kaj pa, če soseda Bara zmakne v trgovini margarino? Je tudi to kraja?
— Je. In soseda Bara je tatica.
— Ko gremo otroci nad sosedove jagode, je tudi to kraja?
— Neke vrste že.
— Je ali ni?
— Je.
— Martinina mama je ukradla v Hitrošivu kopalke.
— To je kraja, Mali.
— Francijev ate pa je prinesel domov akumulator za petko.
— Gotovo gaje kupil v trgovini.
— Ne, ni, sunil ga je v tovarni.
—- Ukradel ga je?
— Ja, sunil ga je.
— Brez vprašanj in brez pogovora: to je kraja in Francijev ate je tat.
— Kaj pa čokolada?
— Katera čokolada?
— Če pihneš v slaščičarni čokolado, ne da bi te kdo videl?
Zakaj?
V^tem in drugem
gre za nedovoljeno dejanje, g
drugem primeru lepše goi'01
storjenem prekršku.	y
slišal,
— Sploh ni pomembno, če te zasačijo ali ne. Ce kaj vzameš, a ne
plačaš, je to kraja.
— Tudi če odneseš iz trgovine šivanko?
— Velikost predmeta ne igra nikakršne vloge.
— Kaj pa vrednost?
— Cena predmeta ni pomembna, to moraš vedeti
— A te, ljudje govorijo tudi o nedovoljeni odtujitvi predmetov.
— Po radiu sem sl_
Slr0- Ne. ne.gov,
- Vidiš. Mali, vteh p<apil»-ne gre za krajo, ampak z ^
‘^Razumem, ate: krajajju
iMIIIIIlifllilllllllllllllllllllllllllll
lUIllillllllllllltll
[!llllllllll|limilllinilll|!l!!llllll
nedovoljena odtujitev Jf> iiaptlJe’ suneš sto mark, kapitala J če ukradeš celo MrikofA§f£^l/
lili..
Hjliiiilli11