’2Haja vsak četrtek KEDNISTVO IN UPRAVA: teW° Ulica Valdirivo 36, seli 6°824. Pošt. pred. (ca-fevT Pitale) Trst 431. Poštni ;°vni račun Trst, 13978341 Lna plačana v gotovini D N I K tefe p°Sfni NOVI Posamezna številka 1.000 lir NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE 1750 TRST - ČETRTEK 6. SEPTEMBRA 1990 LET. XL. Vzgojiteljska šola tvega okinitev Slovenci resno tvegamo, da izgubimo e-,.}Zrned svojih šol. V prvi razred vzgoji-Jsfce šole v Trstu se je namreč vpisalo enialo dijakinj, da bi pouk sploh lahko fa.- Iz istega razloga na vzgojiteljski bo d ^an* ™ Prve3a razreda. Ko Hia tu Ha dijakinje tretjega razreda opravile ro, bo torej šola ostala prazna. Ukini-tega triletnega višješolskega tečaja je ^ Podlagi ministrskega odloka za racio-u 1Zacijo šol z dne 2. junija letos pred-9al tudi šolski skrbnik Čorbi, ki je obe-ŠQ,m Predstavil tudi načrt za priključitev “ Erjavec iz Rojana s proseško Levstik. slo nje $ani JUBILEJNA DRAGA '90 Prvi in najresnejši razlog za krčenje renskih šol je seveda nezadržno vpada-števila rojstev. Otrok, ki so letos vpi-^ 1 v naše vrtce, je še manj kot lani. ne gre samo za to. Delno je tega Q^ja kriva tudi asimilacija, saj otroci iz s,esanih zakonov mnogokrat »krepijo vr-e<< italijanskih šolarjev. S ^n° izrazil stališče, da nikakor ne smemo Znt°^i uEinitve vzgojiteljske šole. Prvič . °> ker ni nobenega drugega podobnega je einega tečaja za dekleta, drugič pa, ker gan^dopustno dejstvo, da izgubimo del te-ji „ r smo sI s težavo priborili. Profesor- Profesorski zbor učiteljišča, sedaj pe-9°škega liceja A. M. Slomšek, je sicer jj s° si letos za vzgojiteljsko šolo zamisli-p^etranje eksperimentiranje, da bi tako if?avili čim večje število dijakov. V na-ie kilo, da bi v tem šolskem letu dali P°udarka nekaterim specifičnim vzgoj-?edagoškim predmetom, da bi tako nu-t^.rpisanim večjo specializacijo in s tem j- 1 konkretnejše možnosti za zaposlitev. načrta pa na žalost, tako vsaj kaže, Hje m°P0Če uresntčiti, razen če se v zad-trenutku ne vpiše še nekaj dijakov. res prišlo do ukinitve vzgojitelj-u v s°le, dekleta, ki ne nameravajo hoditi Tu*?10 še pet let, ne bodo imele nobene irj Zn°sti, da izpopolnijo svojo izobrazbo Ho diplomo, vsaj v slovenskih šolah jQ" ^katere se bodo vpisale v kak itali-H ki tečaj. Iz izkušnje pa vemo, da naš še ek, kadar posebno v mladih letih, ko P°vsem izoblikovane narodne za-l’ Pride v italijanski ambient, navadno je ki svojo vez s slovenstvom. Res je, da od poglavitnih vzrokov za tako ti0 0 število vpisanih predvsem slaba mož-Za zaposlitev vzgojiteljic. Delovna me-jj 0 urtcih so še za precej let zapolnjena. ernu pa je treba pripomniti, da dan-?Q es nobena višja šola ne nudi jamstva »ej ZaP°sHtev, saj je večkrat ne da niti uni-zdetna izobrazba. dalje na 2. strani ■ Petindvajsetletnico »Drage« je Društvo slovenskih izobražencev proslavilo v nedeljo, 2. t.m., ko se je pod velikim šotorom zbralo zares rekordno število ljudi. Društveni predsednik Sergij Pahor je orisal prehojeno pot, se spomnil pobudnikov in organizatorjev prve »Drage« in zlasti ugotovil, da je tudi »Draga« prispevala svoj delež v okviru prizadevanj za uveljavitev svobode in demokracije na Slovenskem. Predsednik je še posebej pozdravil dva odlična gosta, in sicer predsednika deželne vlade Furlanije Julijske krajine Biasut-tija in predsednika slovenske vlade Peter-| leta. Oba sta tudi spregovorila nekaj be-;sed. Biasutti je med drugim obžaloval dejstvo, da rimski parlament še ni odobril zaščitnega zakona, a izrazil prepričanje, da bo slovenska manjšina v Italiji v kratkem dobila zaščitni zakon, ki naj pred-jstavlja prvi konkretni ukrep v njeno korist. Predsednik Peterle je poudaril, da mora »Draga« nadaljevati s svojim poslanstvom, saj jo čakajo v novih, razmerah nove naloge. Tudi Lojze Peterle je omenil problematiko narodnih manjšin in v tej zvezi povedal, da mu je predsednik italijanske vlade Andreotti tudi pred dnevi zagotovil, da bo zaščitni zakon za Slovence v Italiji kmalu pod streho. Udeležence »Drage« sta nato pozdravila deželni svetovalec Ssk Bojan Brezigar (njegova izvajanja objavljamo posebej) in predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič. IGOR ŠKAMPERLE O NARODNOSTI KOT DELU ČLOVEKOVE DUŠE Prvi predavatelj letošnjih jubilejnih študijskih dni je bil mladi tržaški absolvent filozofske fakultete v Ljubljani Igor Škamperle. Številni publiki, ki se je zbrala na dvorišču Finžgarjevega doma na Opčinah, je predstavil izčrpen referat z naslovom: »Narodnost v postmoderni misli«. Uvodoma je predavatelj poudaril, da je trenutek, v katerem poteka letošnja Draga i 90, nekaj posebnega, predvsem zaradi iz-| rednih sprememb v Sloveniji, kjer je pred nedavnim prišlo do dostojanstvenega prehoda v demokracijo. Eden od poglavitnih . vzrokov vrenja, do katerega je prišlo na vzhodu Evrope, je bilo predvsem nacionalno čutenje ljudstev, ki so živela v sponah komunizma. Dandanes se človek sprašuje, kako je bilo sploh mogoče, da je pol stoletja vladal režim, ki ni priznaval svobode mišljenja in ki je imel dokaj čuden pogled na narodnost. Sam je odločal, kaj je za narod dobro. Moderna epopeja si je v svojem zagonu prilastila tudi narod; nacionalna ! pripadnost zunaj ideologije je prenehala ! obstajati. Če se ozremo nazaj v zgodovino in pogledamo, zakaj je prišlo do velikih spopadov, bomo videli, da je bilo narodno čustvo izigrano. To pa zato, ker je nekaj, kar je po svoji osnovi odprto, zaradi intimne človeške narave občutljivo in — na razpolago. Prav ta razpoložljivost pa je bila večkrat usodna. Ob vsem tem se kar samo vsiljuje vprašanje ali je narodno čustvo nekaj nevarnega, nekaj, česar se je treba sramovati, zanikati. Bi bilo morda bolje, da | se v tej sodobni, postmoderni dobi, temu 'odpovemo? Je narodnemu čustvu v tej dobi tehnike, informatike in transnacionalnih teženj usojen propad? Prav gotovo ne, je rekel Škamperle, saj gre za etično kategorijo, ki je sestavni del človekove duše. Narodnost ni produkt 19. stoletja. To čustvo se ni rodilo s francosko revolucijo ali s protestantsko reformacijo. Že pri očetu grške zgodovine Herodotu zasledimo željo, da bi se ohranil spomin na »velika dela Helenov in Barbarov«. V tem času velikih evropskih premikov je vprašanje narodnosti zopet z vso silo prišlo na dan. Baltski krog majhnih dalje na 6. strani ■ Pozdrav Bojana Spregovoriti nekaj pozdravnih besed ob petindvajsetletnici Drage je zelo zahtevna naloga, kajti neizpodbitno je dejstvo, da se z letošnjim letom začenja za Drago novo obdobje, da je konec dobe, ko je bil ta zbor v alternativni polemiki z oblastmi v republiki Sloveniji in da prehajamo v čas, ko se tudi matična domovina stvarno vključuje v demokratični forum izmenjave mnenj, ki ga Draga vsa ta leta predstavlja. In to ne zaradi sicer zelo pomembnega dejstva, da v Sloveniji komunistična partija ni več oblastvena stranka, ampak pred- vsem zaradi tega, ker se danes tudi Slovenija vključuje v tisto veliko družino držav, v katerih se ljudje prosto zbirajo v strankah in po demokratičnem postopku izvolijo svoje vodstvo. Draga je torej preživela čas in ni se zgodilo nasprotno, da bi namreč čas preživel Drago, kar so mnogi dolga leta trdili. In, če že tu nočemo, kajti z vsem, kar se je dogajalo med nami in okoli nas, bi seveda pretiravali, priznavati Dragi ekskluzivnih zaslug za ohranjevanje demokratič- dalje na 2. strani ■ RADIO TRST A ■ NEDELJA, 9. septembra, ob: 8.0 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Nesrečka,« italijanska ljudska pravljica; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.40 Pihalni orkestri; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.40 Priljubljene melodije; 16.00 Potičniški rendez-vous; 17.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 10. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 Pavle Zidar: »Dražba sanj.« Dramatizirana povest; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.C0 »Morje« — včeraj, danes, jutri; 12.40 Slovenski oktet!; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Johannesa Brahmsa; 18.00 Aladinova svetilka; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Pozdrav Bojana Brezigarja 0 nadaljevanje s 1. strani nih čutenj v slovenski družbi skozi teh petindvajset let, ji moramo vsekakor priznati, da je bila verjetno najpomembnejši forum. soočanja in snovanja idej, ki so danes, pa naj bo všeč ali ne, vodilne ideje v slovenski omikani družbi širom sveta. ■ TOREK, 11. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Rezija '89; 9.10 Mladinska nadaljevanka: »Prigode Hu-ckleberryja Finna«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Italijanski kantavtorji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Johannesa Brahmsa; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 12. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 V Evropo in nazaj, manjšinski potopis; 9.10 »Prigode Huckleberryja Finna« (Mark Tvvain - Jožko Lukeš); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta vodi Stojan Kuret; pri orglah Hubert Bergant; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Oblaki so rudeči; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Johannesa Brahmsa; 18.00 Med zem-io in sanjami; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 13. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Ekologija: danes za boljši jutri; 9.10 »Prigode Hu-ckleberryja Finna« (Mark Tvvain - Jožko Lukeš); 10.00 Poročila in pregled tiska; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah: 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Stari časi družabnosti; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Johannesa Brahmsa; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 14. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 9.10 »Prigode Huckleberryja Finna« (Mark Tvvain - Jožko Lukeš); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Goriški Film Videomonitor 1990; 12.40 Slovenski madrigalisti; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Johannesa Brahmsa; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 15. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.05 France Bevk; »Kaplan Martin Čedermac«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Kitarist Igor Starc, mezzosopranistka Rieko Katsumata in pianistka Mojca Šiškovič, godalni kvartet Glasbene matice iz Trsta; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 In exilium; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Konec koncev so to vlogo Dragi priznavali vsa ta leta tudi tisti, ki so tem idejam nasprotovali. Nekateri odkrito, kot na primer tržaški intelektualec mojih let, ki se je na valu vzpona levice sredi sedemdesetih let prelevil iz katoličana v prepričanega marksista, a mi je še pred nekaj leti brez velikih pomislekov dejal, da s stališči, izrečenimi na tedanji Dragi sicer ne soglaša, vendar pa priznava, da je Draga edini forum, na katerem ljudje res lahko prosto izpovejo svoje misli; drugi z blatenjem in s kritiko, ki je izhajala iz načelnega in ne iz vsebinskega nasprotovanja. S tem, da neki forum in neko skupino ljudi odpišeš, še preden si slišal, kaj so ti ljudje povedali, in s tem, da se umakneš svobodni razpravi, na kateri bi lahko svobodno in javno ovrgel izrečene teze, si dejansko temu forumu priznal verodostojnost in potrdil veljavnost izrečenih tez. Tretji s policijskimi metodami, s preganjanjem predavateljev, z ustrahovanjem tistih, ki so sprejeli vabilo, da se Drage udeležijo, tako da dolga leta organizatorji niso mogli objaviti imen predavateljev, dokler slednji niso prestopili državne meje. Vsega tega je sedaj konec, upamo za vedno, kajti demokracija, ki jo je sedaj Slovenija svobodno zadihala, po veliki zaslugi demokratičnih gibanj, a tudi, to priznanje se mi zdi vendarle nujno, po zaslugi mlade generacije prejšnjih oblastnikov, ta demokracija ne sme poznati poti nazaj. Draga pa ostane. Ostane kot svobodni demokratični forum, odprt prosti razpravi j in izmenjavi mnenj o vsem, kar zadeva Slovenstvo doma, po svetu, tu pri nas v zamejstvu. Tu se bodo še zbirali ljudje z vseh koncev sveta, ki slovensko mislijo in želijo tu svoje misli prosto razvijati. Tu se bodo še kovale ideje o bodočnosti slovenstva. Spremenilo se bo morda le to, da bo Draga 1 odslej res svobodneje zadihala v celovit^ | slovenskem prostoru. Dragi, njenim organizatorjem DrU$ttif slovenskih izobražencev, vsem, ki so zoflf ta leta delali naj gredo torej iskrene & stitke za doprinos k uveljavljanju svob°“ ne slovenske misli ter želje, da bi sv°le pomembno poslanstvo s še večjo prodo* nostjo opravljali tudi v bodoče. Prvo srečanje med uredniki doma in po svetu V sklopu študijskih dni je v soboto, 1. h0’’' potekalo prvo srečanje med uredniki slovensk' revij doma in po svetu. Goste je občinstvu Pr ..J juuvuioivu L stavil prof. Martin Jevnikar, ki je uvodoma P°3 daril pomen naših revij in sploh vsega per •iodic nega tiska za ohranjanje materinega jezika 01 vezi z lastnim narodom. Prav revije kažejo, ka^ utriplje slovensko življenje sredi večinskih $ rodov, med katerimi živijo naši rojaki. Pom ieh3 periodičnega tiska so se Slovenci zavedli že 1848, ko je prišlo do narodne prebuditve. P10! Jevnikar je nato naštel vrsto revij, ki so ra^1 vele slovensko kulturno obzorje. Mnoge, je P* .pa pomnil, se od vedno preživljajo z lastnimi sr stvi in s požrtvovalnim delom svojih urednik0'' Občinstvo je na tem srečanju pozdravil tud' dr. Andrej Capuder, slovenski minister za kuh" ro, nato pa je prof. Jevnikar povabil za Pff davateljsko mizo vse urednike slovenskih reV1J ki so se udeležili sobotne okrogle mize. Pr'51 nim so svoje revije predstavili: Tine Hribar (N° va revija - Slovenija), Ladislav Lenček in l/ Detela (Meddobje, argentinska revija, ki je pF Ml tegnila k sodelovanju vse Slovence po sve Peter Kovačič (Revija 2000 - Slovenija), Regin3 Vospernik (Celovški zvon - Avstrija), Franc 0°. (Ognjišče - Slovenija) in trije tržaški uredni ' Marij Maver (Mladika), Boris Pahor (Zaliv) 1 Vladimir Vremec (Most). Uredniki so predvsem opozorili na težave. , katere so naleteli v Sloveniji v času kom .01»' dalje na 8. stran' t Vzgojiteljska šola tvega ukinitev Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik; dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 ■ nadaljevanje iz strani 1 Najprimernejša rešitev problema bi bila torej ta, da bi vzgojiteljsko šolo popolnoma spremenili. Dijakinje naj bi usposabljala predvsem za otroške negovalke, spremljevalke prizadetih, ostarelih ipd. Potreba po teh poklicnih kategorijah je precejšnja. Nikakor pa ne bi smeli pristajati na to, da ukinemo eno šolo, preden ne dobimo v zameno druge, boljše. Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar meni, da bi bila ogromna škoda, če bi izgubili katero koli slovensko šolo. To velja zlasti za vzgojiteljsko, ki pripravlja kadre za vzgojo predšolskih o-trok. Za vsak narod pa je prav predšolska vzgoja bistvenega pomena. V kolikor bi se ta šola, tako začasno kot za vedno ukinjala, bi morali imeti zanjo nadomestek. Po- leg tega pa ne smemo pozabiti na P tično dejstvo, da čakamo na zaščitni K kon in da se torej ne smemo ničemUT . povedovati, dokler tega zakona ne dobi^i Predstavnica Sindikata slovenskih s., Živka Marc je opozorila na dejstvo, dO- ,, ukinitev vzgojiteljske šole privedla tf. do krčenja delovnih mest za vrofesNl. " ' ' ' ‘ ^ Na žalost pa ni mogoče veliko nar& če vpisov ni. Rešitev "bi bila, če bi spfe7,ljj nili šolo tako, da bi nudila več možn°L nili šolo tako, da bi nudila več \(F za zaposlitev, saj bi bilo le tako ................... - - - m privabiti večje število dijakov. Živka fdfi se je obenem pritožila nad italijanskim * skim sistemom, ki še vedno upošteva tilijevo reformo iz leta 1923. S takŠ zastarelimi in neprimernimi zakoni P^ jj. težko karkoli spreminjati, ustanavljati ve šole ali jih posodabljati. žagate našega jezika va PRAVIČNA ali pravšnja Najemnina? Pb branju našega časopisja se mi zno- l. m. znova polnijo beležke s tujimi, nezmernimi, neustreznimi, zapletenimi ali eJo napačnimi izrazi in zvezami. V začetku avgusta, ko se višajo najem-lrie za stanovanja, sem bral, da se bodo etos pravične najemnine povečale« za 4 1 celo več odstotkov. Zdi se mi, da je še to daleč čas, ko bomo vsi plačevali res Pm^ične ali enake najemnine (it. equo ca-one). Prav bi bilo le pravšnja najemnina. ,hdevnik pravičen, -a, -o pomeni človeka, I nfcrepa ali ravna v skladu z določenimi, e Povsem priznanimi načeli: pravičen člo-do vseh je bil vedno pravičen. Gospodje bil pravičen: vsem je dal primerno Pačilo. Pravičen kritik, sodnik, učitelj, PJuvična kazen; revolucionarji so vedno j. anili pravičen svet. Izraz smemo uporab-jati tudi prislovno: pravično živeti, spati jPanje pravičnega v pomenu brez skrbi, Pridevnika pravšen, -šna, -o in pravšnji, ’ 'e pa pomenita primeren, ustrezen, tudi vilen, odvisno je pač od zveze: Ni težko j aJti pravšnjega človeka za tako lahko na-, §9’ iskal je pravšnjo besedo za snravo; ■in edina pravšna razlaga preteklih dotokov- pravšnega veselja po neredih in Polskavi v razredu ni bilo več. Danes se zelo pogosto uporablja tujka Pr°dukcija oziroma njena slovanska izpo-,°Jerika proizvodnja z vso besedno družino Proizvesti, proizvod, proizvajati, proizva-™ec, proizvajalka, proizvajalki, proizvod-v°sf itd.). Izraz pomeni marsikaj, posebno ..Publicističnem jeziku, ko slišimo po ra-jJ1 in televiziji in pišemo o proizvodnji jave, pšenice, koruze, krompirja, grozdja, PPQ’ sadja, živine, mesa, mleka, avtomo-J V’ traktorjev, premoga, železa, čevljev, /°tistrupov, glasov, glasbil, glasbe itd. O- ■ azil sem celo, da v nekaterih šolah prodajajo bodoče uradnike v bančnih vedah. Namesto te ohlapne večpomenske in ,eUazorne besede bi morali uporabljati ra- ■ Ustreznejše, domače, splošnoveljavne JJze pridelovati, rediti, gojiti, izdelovati, ■Pdobivati, posneti, ustvariti, pripravljati, V nedeljo, 9. t.m., bo ob 9.30 sv. maša Pd kapelici na Katinari v počastitev Kra-bice miru. Domovina lati itd Govorimo tudi o pridelkih, pri-izdelkih. Kmetje pridelujejo (in ne: Izpeljujejo!) žito, koruzo, krompir, grozd- • sadje, vino, meso; redimo pa živino, ko-Vi’ ^rave> ovce itn.; gojimo čebele, rože, IJioprejke. Avtomobile sestavljamo ali j ^delujemo, traktorje prav tako in žer-(r^e tudi; pridobivamo pa sladkor, elek-^ cpo energijo, železo baker; premog, ru-j ’ glino kopljemo; glasbo gojimo, ustvar-itd. Živali proizvajajo glasove: pra-j. Ph povzročajo, dajejo glasove; prav ta-^^ajejo »gias« različni predmeti. Stavek: u a Tržaškem je nizka proizvodnja rib« ?a]Jar p0 domače povedali: V Tržaškem lvu je skromen ulov (rib)! R. Petaros »Akademija Waldviertla« (ki ima svoj sedež v nižjeavstrijskem gozdnem predelu j v Zwettlu ob češkoslovaški meji) se že več let trudi, da bi širšo javnost opozorila na j pereče in aktualne teme, kot so na primer tujec in tujstvo, problem rastoče diferenciacije med moškimi in ženskami, problematika sanjsko-fantastičnega v resničnosti, patologija in umetnost in podobno. Letos sta dva mlajša in znana avstrijska publicista, Franz Schuh in dr. Wolfgang Miil-ler-Funk, med 21. in 26. avgustom oblikovala že šesto zasedanje »Akademije Wald-vierla« z razpravami in diskusijami o problemu domovine v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Politiki, univerzitetni profesorji in znani publicisti iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Švice in prvič tudi iz Češkoslovaške so tokrat na slikovitem gradu — nekdanji trdnjavi Raabs ob Thayi — (kraj se nahaja v bližini moravske meje) s svojimi predavanji in diskusijskimi posegi izredno popestrili zanimivo prireditev, ki so jo poleg lokalnih dejavnikov podprli avstrijski zvezni minister za znanost in raziskovanje ter za pouk, umetnost in šport, pa tudi kulturni oddelek nižjeavstrijske deželne vlade. Tudi kot Slovenca, ki je trideset let na tujem razmišljal o pomenu domovine za »učlovečenje« vsakega človeka, me je zanimalo, kaj bodo o svojih domovinah povedali Nemci in drugi tuji strokovnjaki. Na nemškem jezikovnem nodročju je namreč pojem »domovina« (die Heimat) obtežen z mnogimi hipotekami, in to iz več razlogov. Zloraba domovinskih čustev za posebne šovinistične namene nacističnega Tretjega Rajha, ki so ogrozili vse za Nemce bojda tuje in drugačno, je po drugi svetovni vojni na nemškem prostoru domovinsko tematiko za dolgo vrsto let tabuizi-rala, oziroma odela v zlagani plašč romantičnega in sentimentalnega. V Raabsu se je zvrstil cel niz predavanj, v katerih so referenti govorili o ek-silu, ki rodi hrepenenje po domovini, o domovini in politiki, o intimizmu človekove naj ožje domovine - domačije ter o avstrij-sko-nemškem domačijskem filmu, ki je pod geslom »Tvoje zvezde, domovina« zlasti v petdesetih letih pel hvalnice čistoti podeželskega zdravega življenja sredi krasnih gora, jezer in gozdov ter strogo nasprotoval tehnokratski nemorali nezdravih industrijskih (vele)mest. Kljub temu je bil prav nemški film tisti dejavnik, ki je na nemškem prostoru spremenil odnos mlajših generacij do obremenjenega pojma domovina. Definiral jo je na nov način. Leta 1979/1980 je namreč Edgar Reitz v Zvezni republiki Nemčiji posnel karakteristični film »Domovina, nemška kronika«. Ta film kaže, da domovini, kakršnakoli že je, ne moreš ubežati, naj smo do nje še tako kritični. Dejstvo je, da ljudje odrastejo v ožjem, omejenem, včasih morda tudi zamejenem prostoru in okolju, ki ga imenujemo dom, domovina. To okolje nas čustveno in razumsko bolj oblikuje, kot bi si včasih radi priznali. Ljudje »izven ožje domovine«, v eksilu ali pa v visokem svetu višjih mednarodno povezanih specializacij, si vedno znova ustvarijo svoje lastne avtentične »abstraktne domovine«, v katerih se čustveno in duhovno sprostijo. Zanimivi sta bili tudi dve večji okrogli mizi z diskusijami o domovinski problematiki. 24. avgusta je Barbara Coudenhove-Calergi skupaj z drugimi strokovnjaki razpravljala o Avstriji med Evropsko skupnostjo in takoimenovano Donavsko konfederacijo, ki si jo nekateri vedno bolj želijo. Te težnje in politični procesi v Srednji Evropi pogojujejo in spreminjajo tudi avstrijski odnos do lastne domovine. V nedeljo, 26. avgusta, je sledila zaključna diskusija o »domovini po obdobju nacionalnega socializma«. Sodelujoči so sicer vse prevečkrat zašli v abstraktno-filozofski žargon, čeprav so na drugi strani na kritičen način definirali domovino, ki se na nemškem prostoru ne kaže le kot zlorabljeni in obrabljeni pojem, temveč kot človekova naj ožja intima (starši, otroštvo, dom). Je kompleksen in dinamičen pojem (ki pa ne sme postati samemu sebi namen!), ki se zmeraj ne krije z nacionalno zakoličenostjo, saj je podvržen številnim drugim dejavnikom in spremembam. O-membe vredno je tudi, da je na gradu Raabs (s katerega izvira ženski del začetkov poznejše prusko-nemške cesarske rodbine Hohenzollern) na ogled tudi velika razstava o uničevanju naravnega okolja, kar je važna sodobna tema, kateri se ne more izogniti nobena razprava o položaju domovin(e) ob koncu 20. stoletja. L. Detela NOVICE Idrija se pripravlja na proslavljanje 500-letnice rudnika živega srebra in samega mesta, ki je nastalo prav ob izkoriščanju rudnika. Ta teden, v petek, 7. septembra, bo v Idriji posebno slovesno. Posvetili bodo cerkev Žalostne Matere božje, zvečer pa bo v športnem centru osrednja proslava, med katero bodo tudi izvajali kantato domačina Alda Kumarja »Na Merkurjevi struni«. V nedeljo, 2. t. m., se je v Svečah na Koroškem začel 10. slikarski teden, ki ga prireja tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo »Kočna«. Te slikarske kolonije se tradicionalno udeležujejo slikarji iz Slovenije, raznih krajev Koroške in iz dežele Furlanije Julijske krajine. Med njimi je vsako leto tudi nekaj zamejskih ustvarjalcev. Slikarski teden se bo končal v soboto, 8. t.m., s predstavitvijo del, ki so jih izdelali letošnji udeleženci. V gozdu Globojnar pri Padričah, so v ponedeljek, 4. t.m., opazili mladega medveda, ki se je potikal po goščavi. Čeprav so orožniki in gozdni čuvaji uprizorili pogon, da bi žival ujeli, je medved, ko se je zvečerilo izginil. Domnevajo, da se je u-smeril proti vzhodu, proti snežniškim gozdovom, od koder se je baje priklatil na Kras. KONCERT NABREŽINSKE GODBE V DEVINU V devinskem portiču je bil v petek, 31. avgusta, prijeten glasbeni večer. Devinska pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin sta povabila v goste godbo na pihala Nabrežina, ki jo vodi Stanislav Mislej. Na ploščadi ob morju, pred znano restavracijo »Dama Bianca«, se je zbralo številno domače občinstvo, ki je prisostvovalo bogatemu koncertu koračnic, slovenskih ljudskih pesmi, ki so jih priredili za pihalne orkestre, italijanskih opernih arij, španskih melodij, otožnih ruskih spevov in znanih ameriških koračnic. Godba Nabrežina je zasluženo požela vrsto toplih aplavzov in s tem koncertom obogatila devinsko poletno glasbeno dogajanje. Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade pa se v teh dneh že aktivno pripravljata na začetek nove pevske sezone. S prihodnjim tednom se bodo namreč začele pevske vaje. Zbora načrtujeta obnovo sporeda in nekaj celovečernih koncertov. Prav tako nameravata prirediti tudi drugačne kulturne večere v svojem sedežu v Devinu ter tudi v okoliških vaseh, od koder prihajajo pevci in pevke. KMETIJSKI DNEVI V BOLJUNCU j V Boljuncu, pred Kulturnim domom; »France Prešeren«, so v teku še zadnje, priprave na letošnje Kmetijske dneve, ki se bodo začeli 14., in trajali vse do 17. septembra. Pokroviteljstvo nad letošnjo izvedbo so prevzele dežela Furlanija Julijska krajina, tržaška Pokrajina, Trgovinska zbornica in Kraška gorska skupnost ter vse občine na Tržaškem. Za pripravo Kmetijskih dnevov skrbi skupina Sintagma iz Trsta, gre za skupino mladih arhitektov in tehnikov, ki je poskrbela za celotno logistično in koordinacijsko pripravo Kmetijskih dnevov. Poleg sejemskega dela in razstave domačih živali, velja opozoriti na strokovne posvete in okrogle mize, ki jih bodo priredili v tem času. Prvo strokovno srečanje bo posvečeno vprašanju novega deželnega zakona o kraških parkih, ki bi, če bi bil sprejet, močno ogrožal kmetijstvo na našem Krasu. Naslednja okrogla miza bo posvečena možnostim razvoja pridelovanja oljk. Oljkarstvo doživlja namreč pravi preporod na Krasu in v sosedni Istri. OPOZORILO SLOVENSKE SKUPNOSTI Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je pred dnevi naslovilo na vladnega komisarja v deželi Furlaniji - Julijski krajini, prefekta dr. De Feliceja, in na predsednika deželnega odbora Biasuttija pismeno o-pozorilo na problem dvojezičnih napisov na odseku hitre ceste Sv. Ana - Katinara. Supercesto bodo slovesno odprli 11. septembra, napisi, smerokazi in oznake krajev pa sploh ne upoštevajo dejstva, da je večji del ceste speljan po ozemlju dolinske občine, kjer se dvojezični napisi dosledno spoštujejo. Gre za eno temeljnih narodnostnih pravic krajevnega prebivalstva, ki je trdno zasidrana tudi v mednarodnih in notranjih italijanskih pravnih določilih. Slovenska skupnost zato ponovno zahteva spoštovanje omenjene pravice. Društvo Slovencev miljske občine piše občinski upravi Zvedeli smo za pobudo o poimenovanju »jezerc« v Osapski dolini. Zadeva sama po sebi ni napačna, če ne bi bilo nobenega ozadja in samovolje, ali bolje rečeno, načrtnega potujčevanja slovenskih imen krajev, kjer že 1300 let Slovenci prebivamo. Prav zaradi tega želimo iznesti nekatera dejstva, ki jih miljski meščani ne poznajo ali popolnoma zanemarjajo: 1. Omenjena »jezerca« - »laghetti« niso naravnega nastanka, ampak nemarna in nenaravna zapuščina vsiljene, in kmalu potem propadle, opekarne »Val d’Adige«, ki je za sabo pustila v tisti zemlji nezapolnjene luknje, katere bi bila morala po vseh predpisih in obvezah zapolniti. Torej so nastala pred 20. leti, ko smo se uprli dovažanju vseh mogočih, tudi strupenih, odpadkov; 2. vsa dolina od Ospa do morja je bila do začetka tega stoletja eno samo močvirje. Po njem so prebivalci okoliških vasi (Osp, Mačkolje, Plavje, Oreh, Štramar in Zavije) ribarili in nabirali trstičje. Ob glavnem toku Reke so plule večje barke do Vinj ana in Križpoti ter prevažale tam nasekani les in pridelano oglje. Manjši čolni so pripluli vse do Ospa. Komarji — in z njimi malarija — ter pomladanski in jesenski nalivi, ki so škodovali sosednjim obdelanim zemljiščem, so privedli osapskega dekana mons. Josipa Kompara, poslanca v istrskem deželnem zboru in v dunajskem parlamentu, da je izposloval pri dunaj5 ‘ j vladi izsušitev tega močvirja, ureditev jjj j utrditev glavnega toka Reke ter odtočm jarkov. Tako pridobljeno zemljo je duiPl ska vlada, na podlagi zakona o agrarni !'e j formi, razdelila kmetom okoliških vfS • Osp, Mačkolje, Plavje, Oreh, Štramar Zavije, t.j. med kmete dveh obalnih kat“ ' strskih občin Osp in Plavje. Mons. J°s!f : Kompara je nato povezal vse nove las*111 jke v kmečko združenje, ki je skrbelo li j redno vzdrževanje odtočnih jarkov. Odb° ru združenja so lastniki plačevali doloc;, ni znesek, ob izrednih prilikah pa so v' ! lastniki prostovoljno prihiteli na utrjeva ; no delo. Severni del doline, od glavne ceste <*_ morja, je bil že več stoletij spremenjen.' soline pod upravo miljske mestne oblas11; Leta 1921, po priključitvi naših kraje' k Italiji, je nova oblast združenja razpu3*' la, ker ji ni bilo po godu nobeno slovensf društvo ali združenje, čeprav samo li vzdrževanje jarkov. Lastniki so morali s^| prispevek plačevati novi oblasti, jarke P so morali sami vzdrževati. Leta 1950, kot vemo, so dolino ob ‘c vem bregu Reke imenovano Šalvinovec 1 Landovec, odkupili od kmetov — tudi ^ koriščajoč tedanje krizno stanje z obljn-’ stalne zaposlitve — in tam zgradili ope karno »Val d’Adige«, ki je delovala le dalje na 5. strani ^ Prejeli smo in objavljamo Delegacija openske župnije pri tržaškem škofu V petek, 17. avgusta 1990, je škof msar. Lorenzo Bellomi sprejel širšo delegacijo z Opčin, od Banov in Ferlugov. Člani delegacije so g. škofu predočVi naslednje utemeljene želje: 1. naj ostane v veljavi listina iz leta 1906. Ta jasno določa, da je župnija sv. Jerneja pastoralno središče za vse Slovence z Opčin od Banov in Ferlugov. Tukajšnji Slovenci zato zahtevajo, da ima ta župnija še naprej slovenskega župnika in da ostane še nadalje slovensko središče, kot je vedno, od vsega začetka, bila. Omenjena listina jasno določa tudi, da imajo italijanski priseljenci svoje pastoralno središče v cerkvi sosednje župnije, v Kraški ulici (Via Carsia); 2. naj ostane na Opčinah sedanji g. župnik, ki je zaradi svojih človeških lastnosti tako priljubljen in spoštovan; 3. naj župnija dobi slovenskega kaplana, ki naj popolnoma obvlada italijanščino. Ni res, da se župljani protivijo namestitvi slovenskih salezijancev, so pa žal prevečkrat zaprepaščeni nad zadržanjem nekaterih italijanskih kaplanov; 4. naj v sosednji župniji v Kraški ulici (Via Carsia) upoštevajo načelo enakopravnosti in enakovrednosti vseh župlia-nov ne glede na jezik, kot se to dejansko dogaja v župniji sv. Jerneja. Delegacija je nato g. škofu izročila tičijo, katero je podpisalo 1290 (tisočdV* stodevetdeset) polnoletnih župljanov, 'j mu povedala, da so župljani vznemifle' in ogorčeni, zlasti še ker bi se za dolo^ nimi načrti lahko skrivale nam sovrag anahronistične sile, ki so s svojo izkrivi] nostjo in s svojim nasiljem povzročile vc no samo nepopravljivo škodo. Delega da je naše Društvo že 30. novembra ^ sporočilo občinski upravi svojo željo v Srečanju in sodelovanju v vseh zade-kot’• ki se nanašajo na slovenske občane, (j0 je to delalo s prejšnjimi upravami. Žal (danes nismo še prejeli na tisto pismo enega odgovora. ^ spoštovanjem. Predsednik D.S.M.O. Kiljan Ferluga Znamenje pr Avgustovski popoldan v nedeljo, 19. avgusta, je v Dolu pri Jamljah prerasel v nepričakovano lep in prisrčen domači praznik, ki se bo v našem spominu ohranil tudi po vidnem znamenju — novi kapelici Srca Jezusovega v zaselku Ferletiči, nedaleč od karabinjerskega poslopja. Kapelico je ob svoji novi hiši postavil domačin Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici sporoča, da bo vpisovanje v različne tečaje za šolsko leto 1990-91 potekalo po naslednjem umiku: Doberdob: v sredo, 12. t.m., od 19.30 do 20.30 na sedežu; Standrež: v sredo, 12. t.m., od 18. do 20. ure na sedežu; Števerjan: v nedeljo, 9. t.m., od 11. do 12. ure na sedežu; Podgora: v sredo, 12. t.m., od 17. do 18. ure na sedežu. Poučevali se bodo naslednji instrumenti in predmeti: klavir, orgle, violina, čelo, kljunasta in prečna flavta, oboa, fagot, rog, kitara, harmonika, solopetje, zborno petje, teorija in solfeggio, harmonija, glasbena zgodovina. Za najmlajše tečaj do, mi, sol. Ciril Ferletič na idiličnem razpotju sredi kraške gmajne. Že prvi pogled na znamenje mimogredočega osvoji in mu takoj pove, da je bila grajena z vero in srcem. Jezusov kip se je znašel v enkratnem skladju človeka z naravo, celotna kapelica je izdelana do potankosti od marmornatih plošč do mozaika v oboku. Dovršeno mojstrsko delo je tudi kamniti zid, ki znamenje obdaja. Če se torej peljemo iz Go- rice v Trst, se bo pri Ferletičih poslej vredno ustaviti. Nedeljski spored je potekal v dveh delih: najprej slovesna maša v kapeli Marijinega brezmadežnega Srca v šolskem poslopju v Dolu in nato blagoslovitev novega znamenja pri Ferletičih. Oba obreda je vodil lazarist Ivan Štanta, mirenski rojak, misijonar na Madagaskarju. Tudi pevci so prišli iz Mirna in pod vodstvom Andreja Budina izvedli širok, praznični program. Sodelovale so tudi domače pevke, ustrezno mesto pa je dobilo tudi ljudsko petje. Pred blagoslovom kapelice je spregovoril domači župnik Anton Prinčič s splošno predstavitvijo okvirov in pobud, iz katerih je kapelica zrasla, nato pa še misijonar Štanta o duhovnih razsežnostih verskega znamenja. Kar spontano je prišlo do zahvale snovalcu in graditelju znamenja Cirilu Ferletiču, sam pa je zahvalo razširil na vse, ki so mu pri tem pomagali in predvsem tudi v božjega Stvarnika, ki mu je opravljeno delo omogočil. Med Cirilovimi prijatelji smo na slavju opazili več duhovnikov od Mirenskega Grada do Svete gore. Zlatomašniku dr. Kazimiru Humarju, ki prihaja v Dol v redno pastoralno pomoč, pa je zbor že po maši zapel priljubljeno Riharjevo »Zlatomašnik bod’ pozdravljen«. Pri blagoslovu je bil navzoč tudi doberdobski župan Lavrenčič. Dvojezični vložki pri obeh obredih pa so le še potrdili, kako se med ljudmi dobre volje, ki črpajo iz evangelija. Na obeh krajih se je zbralo številno občestvo, Ciril pa je poskrbel še za široko pogostitev v bližnjem, prijaznem gostišču Kekec. S sproščeno, veselo pesmijo smo se poslavljali od tega lepega dne in tega lepega kraškega zaselka ... P. B. Pomembno politično sr Na pobudo načelnika svetovalske skupine Slovenske skupnosti iz občine Sovod-nje Branka Černiča in Zorka Pelikana, ki je pri novogoriškem Demosu odgovoren za mednarodno sodelovanje, je pretekli teden potekalo v Orehovljah (»Pod lipo«) srečanje med predstavniki Slovenske skupnosti iz sovodenjske sekcije in predstavniki Demosa iz Mirna. Srečanje lahko označimo kot prvi stik med političnimi predstavniki sorodnega mišljenja iz dveh krajev, Sovodenj in Mirna, ki ju danes sicer loči državna meja, a ki sta še v bližnji preteklosti spadala v isto občino, v občino Miren. Velja podčrtati, da je ta oživljeni stik prav gotovo posledica ugodnih sprememb v Sloveniji v smeri političnega pluralizma. To so ugotavljali tudi gostje mirenskega Demosa, ki so menili, da so politične spremembe v Republiki Sloveniji prinesle somišljenikom edine slovenske stranke v Italiji tudi politične sogovornike. Tako se zdaj pojavljajo — kot so ugotavljali vsi prisotni — sorodni problemi, ki so posledica teritorialne bližine in nove politične realnosti. Predstavniki Slovenske skupnosti in Demosa so se v prijateljskem razgovoru dotaknili nekaterih konkretnih problemov. Glede kamnoloma Lokvica so se vsi prisotni strinjali, da na Lokvici ne bi smelo biti kamnoloma in to predvsem iz ekoloških razlogov, da pa se strinjajo z iskanjem primernejše lokacije, v kateri kamnolom ne bi predstavljal nevarnosti za naselja in vire pitne vode. Predstavniki Demosa so prijatelje Slovenske skupnosti tudi seznanili o Demosovi pobudi v zvezi s povojnimi deportiranci, pobudi, ki jo je osvojila tudi skupščina. Prisotni so tudi poudarili nujnost, da se opravi analiza zemlje v hruškovih nasadih, podobno kot so to že storili v So-vodnjah. Nasplošno pa so prisotni politični predstavniki izrazili željo po stalnem sodelovanju tudi na kulturnem in društvenem področju in poudarili potrebo, da skupno razrešujejo probleme, ki jih združujejo, ne glede na ločitev, ki jo povzroča sedanja državna meja. V preteklosti so takšne težnje že obstajale (pomislimo le na obmejna srečanja, na delovanje cerkvenega pevskega zbora), zdaj jih je treba le še utrditi. Ob skupnem delu bo mogoče pojem slovenstva okrepiti in ga nasloniti na trdna, realna tla. JUBILEJNA DRAGA ’90 nadaljevanje iz strani L državic išče samostojnost, Nemci se združujejo, Sovjetska zveza razpada. V postmoderni dobi bi se narodi ne smeli več zoperstavljati. Ne bi smeli več misliti na to, kdo bo koga, ampak kaj bomo storili iz nas samih, je poudaril Škamperle. Bodočnost bo pokazala, ali bo Evropa, ki dandanes prisega na človekove temeljne pravice, zmogla toliko demokratične zavesti, da bo dopustila enakovreden in suveren razvoj majhnih dežel. To bi se vsekakor moralo zgoditi, saj je že Kant izrazil misel, da je temelj svobode izražanje v materinem jeziku. Igor Škamperle je v svojem predavanju razložil tudi filozofski pomen postmodernizma. Njegovo bistvo je, da ne priznava več samo ene, absolutne resnice, ampak več resnic. Ne govori torej več o drevesu, ampak o travi. To nujno privede člo- sikdo je izrazil svoje poglede na nacionalno vprašanje, na dan pa so prišla tudi mnenja o delovanju in pomenu nove slovenske vlade. NOVE NALOGE SLOVENSKE CERKVE Nedeljski kulturni spored letošnje Drage se je dopoldne pričel s predavanjem Ja- Skoraj pol stoletja komunističnega re žima je Cerkvi na Slovenskem nedvorn110 zapustilo globoke sledove. Napak pa bi j" lo, da bi danes vso krivdo za trenutno sta nje pripisali bivši vladi, je opozoril preda vatelj. Tako mišljenje bi nas namreč odda ljilo od avtokritike, ki pa je bistvena pre postavka za napredovanje. Poleg tega J predavatelj opozoril, da je v našem evr°P skem svetu potrebna ponovna evangeb23 cija, ki jo je dejansko težje izvesti kot P1 spreobračati ljudi h krščanski veri. ^ Cerkev mora biti navzoča v središč'; vsake družbe, je nadaljeval predavate J' neza Pogačnika, župnika v Trnovem pri | Vključena mora biti tudi v politično živ- DOM MANGART ŽABNICE — KANALSKA DOLINA tel. 0428/63173 Primerno izhodišče za izlete v tri dežele in pet dolin. Nova uprava nudi za julij in september enotedenski polpenzion za 234 tisoč lir. veka v negotovost, ki pa je lahko tudi prednost, saj nas vodi v iskanje novih poti. Iz vsega tega izhaja ugotovitev, da se bo treba v tem sodobnem svetu odpovedati tako imenovani kulturni hierarhiji. Na noben način namreč ni mogoče določevati prednosti ene kulturne tradicije pred drugo. Narod ostaja torej tudi znotraj postmoderne misli kot združena celota. Narodno čustvo se nujno razlikuje od ideologije, je privilegiran prostor človekovega čutenja in izražanja. Skoda bi bilo ta prostor uničiti, ko pa se v njem skriva toliko zakladov. Ljubljani, ki je občinstvu predstavil svo-|ljenje, a ne v strankarskem smislu. &1'1 je poglede na naloge in vlogo slovenske mora nepristranska in vse dogodke °ce Cerkve v vrtincu sodobnih dogajanj. Uvo-jnjevati z etičnega stališča. Mnogo kristr doma je omenil štiri bistvene silnice, ki so, nov si danes v Sloveniji želi svojo stranke vplivale na mišljenje in usodo našega na--To pa bi bil dvorezen nož, je opozoril J‘-roda: krščanstvo, slovenska kultura, tota- j nez Pogačnik, saj bi tako tvegali, da se p- litarni režim in evropski vpliv. Krščanstvo j novno zapro v svoj geto. Prav je torej da je izoblikovalo kulturno in etično podobo našega naroda. Po drugi svetovni vojni je mnogo ljudi iz strahu zapustilo Cerkev, slednja pa je bila prisiljena odbijati udarce in se je zato vedno bolj zapirala sama vase. Pri tem pa je ostala korak za Evropo, saj ni imela možnosti, da bi poglobila nekatera bistvena vprašanja. Kar zadeva kulturo, je predavatelj opozoril, da je bila za naš narod še posebno pomembna, tudi glede na to, da se Slovenija ni mogla ponašati z ekonomsko ali vojaško premočjo. Komunistični režim, ki je hotel imeti monopol nad vsem javnim življenjem, je prizadejal našemu človeku ne samo zunanje (npr. gospodarske), ampak tudi manj vid-a toliko bolj globoke duševne rane. O ne so kristjani prisotni v vseh političnih kah in preko njih vplivajo na spremen1" v Sloveniji. V prvi vrsti je treba pretf13 gati odpor do politike in se znebiti P1’1' pričanja, da je nekaj umazanega. Predavatelj je zaključil z mislijo, bo Cerkev na Slovenskem sodelovala z vse mi silami, ki si prizadevajo za svobodne”3: samozavestnega človeka. Med konkretn1"' predlogi pa je omenil potrebo po imeno"3 S1" nju posebnega škofa, ki bi skrbel za nce po svetu. Obenem je poudaril, da mora slovenska Cerkev zavzemati za _laS no škofovsko konferenco, kar so na Prir" ■’ že dosegli na Češkem in Slovaškem n stveno pa je, da Cerkev v tem času so' ■d o* sodobni Evropi pa je dr. Pogačnik menil da daje vedno več poudarka občim človeškim vrednotam, pri tem pa je na žalost »spregledala« Boga. Zaradi tega so se etične vrednote pri nekaterih sprevrgle v individualizem, nacionalizem, narcizizem ... V svojem razmišljanju se je predavatelj dotaknil tudi vprašanja sprave. Da je do sprave resnično prišlo, dokazuje že dejstvo, da je na tej spominski slovesnosti bila tudi sv. maša. Vsekakor pa bo do dejanske sprave prišlo šele po dolgem procesu, saj je ni mogoče kar tako na hitro izsiliti. Predavatelj je nato nanizal bistvene zgodovinske podatke o slovenski Cer- nih premikov ostane realistična, raciofl3‘, na, predvsem pa etična. Doseženi razV-c mora tudi krščanstvo podpirati z vso svoJ silo. Na letošnji Dragi so predavali še dr- Zdravko Inzko iz Koroške in Sporne11 j/ Hribar, Ivo Jevnikar, Karel Smolle in \ nez Zorec. O njihovih izvajanjih bomo -pisali. V ponedeljek, 3. t.m., je bila na Kos splošna stavka albanskega prebivalstva-vseh večjih mestih je stavka povzroc1 precej težav, saj so bile trgovine zapr‘ in tudi v tovarnah je prišlo do zastoj^ V albanskih šolah ni bilo pouka. Stavko J proglasila albanska alternativa. V Santiagu so v torek, 4 .t.m., z drž3' nimi častmi pokopali posmrtne osta1'1' kvi. Zaradi povojnega pritiska se je de Slovenec bo prav preko svojega slovenstva j jansko umaknila iz javnega življenja in se spoznal tista bistvena izkustva, ki nam jih j čedalje bolj zapirala v svoj krog. Ko pa izroča svet. Na goro, ki nam je skupna,! enkrat zaideš v geto, je težko priti iz nje-, ___________________ r___r £ ........... — smo prišli po različnih poteh. Ohranimo j ga, tudi tedaj, ko se razmere spremenijo, j predsednika Allendeja, ki je leta 1973 P{ jih. i Dandanes je slovenska Cerkev preveč kle-jstal žrtev vojaškega udara. Pogreba s o Narod ni nekaj svetega, je še rekel I rikalna, je menil Janez Pogačnik. Laiki v' udeležili tudi številni zastopniki tujih vi3 predavatelj. To bi nas privedlo v poganstvo njej še nimajo tiste prave vloge, ki jim Pokopali so ga v mavzolej, kjer so pokop in nacionalizem. Sveto je edinole človeško življenje. Narod je nekaj, kar nam preprosto veliko pomeni, njegova volja po suverenosti pa nekaj normalnega. Kar zadeva Slovenijo, si je Škamperle zastavil vprašanje, ali je možno, da bi Slovenci usta- novili svojo državo in ali bodo sploh zmogli toliko življenjske moči. Včasih ima človek kar slab občutek. Zdi se, kot da bi te volje ne bilo. Škamperle je svoje predavanje zaključil z mislijo Ivana Hribovška, ki je zapisal, da ne raste rod iz domovine, ampak obratno: brez nas domovine ni. Ona ni torej nič drugega kot naša življenja. V pogovoru, ki se je razvilo ob koncu srečanja, je občinstvo poglobilo nekatere točke predavateljevega razmišljanja. Mar- pripada po koncilu. 1 ni vsi čilski predsedniki. Katoliška knjigarna - Gorica Z NOVO UPRAVO SLOVIMPEX nudi odjemalcem vse, kar učenci in dijaki potrebujejo za šolo; ima bogato izbiro pisarniških potrebščin; ima na razpolago najnovejše slovenske knjige; je bogato založena z devocionalijami in vsemi nabožnimi predmeti. Gorica, Travnik, 25 — Tel. 0481/84407 Novice Predsednik Mednarodne banke Conab-je včeraj, 5. t.m., zaključil svoj obisk v 'ugoslaviji, ki se je začel minulo soboto, adnja dva dneva je preživel v Sloveniji, ler se je srečal Ju j—— s predstavniki slovenskih ®Publiških organov. Razgovarjal se je tu-j. s slovenskim finančnim ministrom ranjcem in predstavniki slovenskega gozdarstva. tik, V Ljubljani je umrl slovenski drama-. Pisatelj, pesnik in esejist Jože Javorji Njegovo pravo ime je bilo Jože Brejc, v oktobra bi dopolnil 70. let. Rodil se je velikih Laščah, med vojno je bil pri Ztizanih in je maja leta 1945 prišel tudi L.irst. Bil je prvi povojni ravnatelj Radia I ‘dbljana, po študiju v Parizu so ga za pet 2aprli. Napisal je vrsto del, ki so v slo-nski javnosti vzbudila veliko pozornost, arii je v dveh knjigah izšlo delo lni na Slovence«. »Spo- »Glasbeni tedni« I Nadaljuje se obisk papeža Janeza Pav- ^ N. v Afriki. V tanzanijski prestolnici ar Es Salamu je v nedeljo, 2. t.m., imel fluemben govor, v katerem se je zavzel ^ sodelovanje med kristjani in muslima- i s za gradnjo pravičnejše družbe. Do 10. aPtembra, ko se bo vrnil v Rim, bo obi- ■ al še Ruando, Burundi in Slonokoščeno °bal0. Y Trstu se je ta teden začel tradicio-alrd seminar za slovenske šolnike. Semi-ar. ki je vsebinsko in strokovno razdeljen, ja cikluse za vzgojiteljice, učitelje in pro-■pZcje, obsega tudi skupna predavanja rajal bo do 14. septembra. Stresa, konec avgusta Leto za letom se poletni glasbeni festivali kažejo kot tradicionalna manifestacija, ki prikliče veliko ljubiteljev glasbe in turistov iz najrazličnejših krajev. Tako tudi ob mikavnih obrežjih jezera Lago Maggiore v severni Italiji, kjer je zlasti prisotno veliko število obiskovalcev iz Francije, Švice in drugih delov zahodne Evrope. V kongresni palači, na Boromejskih otokih in v cerkvi sv. Ambroža se v dobrih dvajsetih dnevih poteka tega festivala zbere lepo število poslušalcev, ki sledijo simfoničnim, komornim in solističnim koncertom domačih in tujih, vedno pa nadvse afirmiranih umetnikov. Glasbeni tedni (Settimane musicali) v Stresi so letos dosegli še devetindvajseto izdajo. Letošnji koncerti se odvijajo v času med 23. avgustom in 18. septembrom. Začeli so z nastopom Filharmoničnega orkestra iz Moskve, zaključili pa se bodo s koncertom Filharmoničnega orkestra milanske Scale. Vmes je na sporedu cela vrsta nastopov komornih orkestrov in ansamblov, kvartetov in triov ter solistov (pianisti, violinisti, čelisti, orgle itd.). Med večjimi ansambli pa naj omenimo še Češki filharmonični orkester, angleški komorni orkester, Wien-Berlin Ensem-ble, komorni orkester iz Lozane. Letos je na žalost izpadel kak večji orkestralno-vokalni ansambel, ki je navadno odprli festival v Stresi s kakim delom tovrstne zlasti nabožne literature (maša, kantata, oratorij). Menimo, da bi med vsemi nastopi moral vsako leto biti tudi kak tak ansambel, ki da svoj poseben ton celotni prireditvi. Kot že omenjeno, se je festival začel z nastopom moskovskega filharmoničnega orkestra. Dirigiral je Dimitrij Kitaenko, solist pa je bil trobentar Maurice Andre. Na sporedu so bila dela Weberja, Haydna in Čajkovskega. Uvertura k operi Oberon C. M. von Weberja je pričarala zgodnji romantični zanos evropske glasbe. Sle- I dil je Haydnov Koncert v Es-duru za trobento in orkester, verjetno višek tega lepega koncert-| nega večera v nabito polni vedno prevroči dvo-| rani Kongresne palače. Avstrijski klasični skla-! datelj je s tem solističnim delom za sicer v tem | obdobju malo obravnavano glasbilo z orkestrom potrdil svoj optimizem, blesk in tehnično popolnost. Francoski solist-trobentar, ki sodi med svetovne vrhove svojega inštrumenta pa je dokazal popolno obvladanje trobente, tega vedno lepega in izrazitega solističnega glasbila vseh časov. Ob koncu je na splošno zahtevo publike dodal še dve solistični točki, med njimi incizivno francosko renesančno skladbo. Moskovski orkester z dirigentom in solistom so ob koncu želi res zaslužen in dolg aplavz. Naslednji večer je bil izrazito komornega ali bolje solističnega značaja. Morda je bila dvorana Kongresne palače za to še prevelika in prav gotovo bi tako interpretoma kot predloženi glasbi bolj ustrezala zadržana in igriva mala »dvorana preprog« v Boromejski palači na očarljivem otoku Isola Bella. Nastopila pa sta mezzosopranistka Lucia Valentini Terrani in pianist Michele Campanella. Oba sta že zelo poznana koncertista, vsak na svojem področju, tu pa sta ustvarila prijeten glasbeni duo. Na sporedu so bili izključno samospevi Roberta Schumanna. Verjetno je tudi tak monografski program precej zahteven, gotovo sicer primeren za tak festival kot je v Stresi. Vseeno pa bi morda majhna variacija v njem le nekoliko popestrila celotni večer. Vsekakor sta umetnika le potrdila svoj sloves in ustvarila res primerno atmosfero ob poslušanju romantičnega nemškega »Lied«-a. Letošnji glasbeni festival v Stresi se torej ponovno ni izneveril svoji že začrtani poti. Zvest veliki tradiciji, predvsem klasične glasbe od baroka do moderne brez sodobnih novotarij predstavlja še za naprej lepo umetniško tribuno a. b. rQnce Bevk Legenda o bo 17. septembra letos bo poteklo 100 let, *ar se je v Zakojci rodil pisatelj, ured-* in javni delavec France Bevk. Umrl je dvajsetimi leti natančno na svoj 80. Jstni dan in je pokopan v Solkanu. 16. l^^nibra letos bodo v Zakojci slovesno fQ °čhi javnosti pisateljevo obnovljeno s^sfft° hišo. Ob tem pomembnem sloven-fl.ern kulturnem jubileju objavljamo v 0 spomin občuteno napisano Legendo h °žji martri, katere dogajanje je postav-710 prav v naše obmorske kraje. Ur. p Nikodem je bil Jožefu iz Aritmateje ^thagai sneti Jezusovo telo, ga z dišava-\,elv Poviti in položiti v grob. To mu ni šlo SjC iz spomina; Jezusovo trpljenje in smrt jc a hiu bila grenko legla v srce. Prizor Kri-s.^ga, ki ga je videl viseti na svetem le-čn ga potem držal v svojih trepetajo-rokah, se mu je neštevilnimi ranami ^.krvavimi sragami neizbrisno vtisnil v Se]Iri še v dneh, ko je hodil po tujih de-p ah in oznanjeval Jezusove nauke, je čr-svojo moč iz bridkega spomina na raz-atio, prebodeno Zveličarjevo telo. Trp- iljenje Boga človeka je napolnjevalo vse j njegove misli, mučilo ga je še v sanjah, j Trudil se je, da bi množicam opisal, kar je dan na dan gledal s svojimi duševnimi očmi. Ni bilo mogoče. Rad bi bil potomcem ohranil podobo božje martre, ki je ni bilo mogoče orisati z besedo. Odločil se je, da jo upodobi v lesu. Sel je in posekal drevo, ki je bilo zraslo na grobu prvega mučenca. Tesal je in rezljal, da mu je pot v debelih kapljah lil z obraza. Med delom ni čutil sonca, ki je toplo prigrevalo, ni videl ne modrega neba ne zelene pokrajine okoli sebe. Pogled mu je bil uprt nekam v notranjost, v dušo, v spomin na trenutke, ko je pomagal snemati Jezusovo telo in ga polagati v grob, v privid bridkih ran in nepopisnega trpljenja. In z vsakim udarcem, z vsako treščico, ki je odletela, je nastajalo izmučeno Jezusovo telo. Najprej noge, nato trup in roke, vse telo do božjega vratu, na katerem je visela mrtva glava in se nagnjena sklanjala na prsi. In po vsem telesu, po rokah in po nogah, je vrezal globoke rane in praske, sledove težkih muk in velikega trplje- nja, smrtnih srag in presvete krvi. In vsaka ranica in sragica ga je bolela, kakor da jo on seka Odrešeniku s svojim dletom in tega niso storili že njegovi krvniki. Hkrati pa je čutil neizmerno olajšanje, kakor da presaja bolečino iz svoje duše v les. Pred njim je zrasel križ, Jezusovo telo, podoba, kakršno je nosil v svojem spominu, tako veličastna v svoji popolnosti, da je pred njo sililo na kolena. Manjkala je le še glava. Nikodem je delal kakor v omotici; ni se vpraševal, zakaj in kako se je lotil dela pri nogah, tam kjer bi ga moral končati. Telo je izražalo zgolj človeške muke, na obrazu pa naj bi se zrcalilo božanstvo. Nastavil je dleto in ko je odletela prva treska so mu omahnile roke, vzdih se mu je izvil iz prsi. Kako naj upodobi zemsko trpljenje, pomešano z božansko radostjo, vse-odpuščajočim usmiljenjem in ljubeznijo? In še in še ... Da, saj je vse nosil v duši, toda njegove človeške roke so bile preokorne, da bi to — stokrat neizrazno — prenesle v les ... Predrzno je zaupal sam vase. Obšla ga je potrtost; sedel je in se zamislil predse. Toda ni izgubil upanja, obvladalo ga je še večje hrepenenje kot prej. da bi dovršil svoje delo, upodobil božjo martro. Sklenil je roke in vroče molil k Bogu, šepetaje ponavljal besede: »Gospod, Izšla je zadnja številka Primorskih srečanj Zadnja številka Primorskih srečanj, 111. po vrsti, ki izhaja v Kopru, Idriji in Novi Gorici, vsebuje vrsto zanimivih člankov, razmišljanj in razprav o argumentih, ki zadevajo predvsem življenje in zgodovino tega obmejnega področja. Poleg tega je bogato opremljena s kvalitetnimi literarnimi, pesniškimi in proznimi prispevki. Med članki, ki pobliže zadevajo zgodovino slovenske manjšine v Italiji, naj omenimo zapis pokojnega raziskovalca Gina Brazzadura z naslovom: »Kultura in meja«. Avtor se je osredotočil predvsem na analizo dogodkov od druge polovice 19. stoletja dalje. Vsako obmejno območje je pravi preizkusni kamen za vse tisto, kar pojmujemo kot kulturo, je napisal Brazzoduro. O problemu Trsta pa je menil sledeče: »Trst je mesto naglega vzpona in nagle rasti, ki so jo spodbujali geopolitični in ekonomski dejavniki. V sorazmerno kratkem času je bilo mesto sposobno asimilirati znatne priselitvene tokove, ki so se stekali iz različnih smeri. Slo je za dokaj travmatičen proces, pri katerem je poglavitno ze-dinjevalno vlogo odigrala raba italijanskega jezika, oziroma točneje tržaškega dialekta. Brez u-porabe italijanščine se ni bilo možno vzpenjati po lestvici družbene hierarhije... Tako je torej treba razumeti vso "filozofijo” prostovoljne asimilacije...« Proti koncu 19. stoletja so se začeli Slovenci povezovati v lastne organizacije, beremo še v članku. Po šestdesetih in sedemdesetih letih se je torej tako imenovana »naravna« asimilacija Slovencev upočasnila zaradi cvetočega razvoja mreže avtonomnih socialnih, kulturnih in ekonomskih organizacij. Slovenska kultura je začela nastopati kot enakopraven del mesta. Kot odgovor na to pa je na primer na upravnem področju tržaški občinski svet (ki je zaradi posebnega položaja Trsta opravljal tudi funkcijo skupščine), izkoriščal vse dovoljene in nedovoljene možnosti, da bi si ohranil popolno hegemonijo, pri čemer je uporabljal nedemokratične volitve in šolske predpise, je zapisal Brazzoduro. Odpor do Slovencev je postajal vse močnejši, in pri Italijanih se je uveljavilo prepričanje o »superiornosti« svojega jezika in kulture nad Slovenci, saj je na primer Slataperju ušlo, da je »slovenščina jezik, ki se še ni tako razvil kot naš ...«. Brazzoduro dalje obravnava primer Reke in zaključuje, da se je tudi v Trstu vse končalo s prevlado kulture prvenstva (»Naša kultura je vzvišena nad vašo«) in težnjo po asimilaciji, namesto da bi se uveljavila kultura različnosti in želja po medsebojnem spoznavanju. V Trstu bo torej problem ostal odprt, dokler se mesto ne bo sposobno poglobiti v lastno dušo in priznati lastnih korenin, saj sicer ne bo moglo osvojiti jasne vizije sveta in postati resnično svobodno. Kdor pa svoje preteklosti ne pozna, ne more zagospodariti s svojo usodo. Zdenka Lovec je za to številko Primorskih srečanj napisala članek o lanski sezoni tržaškega Slovenskega stalnega gledališča. Avtorica piše o nagradah, ki so jih prejeli posamezni igralci in režiserji, navaja vseh sedem iger, ki jih je lani SSG vključilo v svoj spored, ob koncu pa opozarja na težko finančno stanje te slovenske gle-' dališke hiše. Omembe vreden je tudi članek Davida Malniča o razvojnih perspektivah treh primorskih prostih con v Kopru, Sežani in Vrtojbi. Pisec u-gotavlja, da na tem področju še zdaleč niso bile izkoriščene vse možnosti, delno zaradi nepravilnih zakonov, delno pa zaradi gospodarskih težav. Primorske obmejne proste cone so po Mal-ničevem prepričanju učinkovito sredstvo za c-vrednotenje ekskluzivne obmejne lege Primorske. Meja med Italijo in Jugoslavijo v zadnjem času prerašča zgolj okvir obeh držav in vse bolj postaja meja med Evropsko skupnostjo in sV& tom Balkana, Podonavja in vzhodne Evrop2-Zadnja številka Primorskih srečanj objav**a tudi članek Mira Kocjana, ki piše o svojih P° gledih na dogodke po drugi svetovni vojni- Sv° jo pozornost je avtor posvetil predvsem tržaški mu vprašanju, Osimskemu sporazumu, Rapa pogodbi in Londonskemu memorandumu, P° ilski na- menu katerega naj bi manjšine postale »rnost< med narodi in državami. Obenem naj omenin10 še zapis Rafka Dolharja o dveh monografij3*1' ki sta izšli v spomin na Lojzeta Bratuža. Ob koncu naj še povemo, da so prve stram 11. številke Primorskih srečanj posvečene »sr ru« med Jolko Milič, ki je v svojem običajne® zbadljivem tonu napisala svoje stališče o sest°" pu z oblasti, in članom predsedstva Sloveni)6 Matjažem Kmeclom. PRVO SREČANJE MED UREDNIKI DOMA IN PO SVETU ■ nadaljevanje z 2. strani stične oblasti, ki je njihove revije zapostavlja3 in jim, vsaj nekaterim, celo onemogočala Pr“^ dajo v matici. Boris Pahor in Vladimir Vrem6' pa sta napovedala, da tržaški reviji Zaliv Most po vsej verjetnosti ne bosta več izhaJ3 ' ker so se razmere, ki so privedle do njun« rojstva, bistveno spremenile. pomagaj mi, ozri se na svojega hlapca!« In ko ga je slednjič izmučenega premagal spanec, se je nemiren premetaval v sanjah: »Jezus, pomagaj!« Nenadoma je zaslišal glas: »Nikodem, vstani!« Zdrznil se je v spanju in odprl oči. Toda ni se docela prebudil; bilo je, kakor da se vse godi le v sanjah. Pred njim je stal Bog, sam Jezus Kristus. Prav tak kot tedaj, ko je visel na križu, le da so mu bile zdaj oči odprte, obraz pa mu je ožarjal nasmeh milosti. Nikodem ni mogel verjeti. Toda prikazen je bil tako živa, da ni smel dvomiti. Obšel ga je božji strah, padel je na kolena in se ni upal ozreti v sveti, izmučeni obraz. »Jezus, moj Odrešenik!« se je vdano trkal na prsi. »Nikodem, pravim ti, vstani!« je bilo znova slišati. Nikodem je poslušal kot mesečnik, ki je brez zavesti in volje. Dvignil se je in stal pred Gospodom. »Vzemi dleto! Dovrši svoje delo!« Na ukaz, ki se mu ni mogel ustavljati, je Nikodem vzel dleto. Čutil je novih moči. Drhteče roke so vrtale, dolble v les, rezljale, treske so odletavale. Oči so ga pekle, kri mu je gorela kakor v vročici, pot mu je oblival telo. In zopet ni bilo zanj zemlje ne neba, ni se zavedal niti lastnega telesa. Jezus pa je ves ta čas stal pred njim z nagnjeno glavo; zdelo se je, da so mu sinje ustnice pravkar izrekle besede: »Oče, odpusti...« Izpod trnjeve krone so se mu čez bleda, upala lica vlekli curki strjene krvi. Neizrazno njegovega obličja se je kot svetel žarek navdiha pretakalo v Nikode-movo dušo, prehajalo v tresoče se roke, ki so upodabljale potezo za potezo. Jezus je izginil kot meglica v soncu. Na mestu, kjer je bil stal, je bil v pesku vtisnjen sled njegovih nog. Za njim je o-stal vonj po vrtnicah, ki so vzžarele v južnem soncu. Nikodemove roke so izpustile orodje in omahnile ob telesu. Narejen je bil poslednji vrez, delo je bilo končano. Občutil je težko izmučenost telesa in duše. Pred njim je stala božja martra, podoba človeškega trpljenja in božje ljubezni, popolnejša, kakor jo je nosil v spominu. Navrhan hvaležnosti, z drhtečim srcem je padel na zemljo in umrl. Delu je dal svojo dušo. ★ Božja martra je stala v skrivnostnem mraku cerkve in delila milosti. Glas o njej se je bil raznesel po vsej daljni okolici. Ljudje so romali od vseh strani in poklekali pred Križanega. Nihče, ki ga je videl, se ni mogel ubraniti solz. Zakrknjenim so se mečila srca, obupanim se je porajalo novo upanje. Tisoči so se preobračali, tisoči so našli pomoči. Ozdra ljeni so bili na telesih in na dušah gnl* nih bolezni in vnebovpijočih grehov, v* dala je božja ljubezen, ki je bil kot vO*J pomladnih vrtov. I.eta so tekla ko voda v brzici, nastop*'1 so hudi časi ... Odnekod se je bilo zaneslo črno seff*e. palo na tla in vzklilo. Zrasla je zavist * pognala visoko steblo, njena senca je P3 čez vse duše. Ljudje so besno zavračali je procesije, ki so prihajale h Križaneh*.^ jih podili s psovkami in kamenjem. Las**, so si sveti les, v katerega je bil Nikode uoodobil Jezusovo človeško trpljenje * njegovo božjo ljubezen. Sivolasi starci . se prepirali za mrtvo črko, tuj jim je živi duh božje besede. V deželo se je naselilo sovraštvo. tev je bila pozabljena, rodila se je klete. govorili so meči in sulice. Tekla je £ ' tekle so solze, domovi so bili požgani. * • meni niso prizanašali niti cerkvam 111 svetim podobam. Božja martra je stala zapuščena. Ni^j S* gar več ni bilo, ki bi bil na kolenih &e solzami objokoval Jezusovo trpljenje- . k Njemu zatekal v svoji nesreči in stis^ Bog je bil pozabljen, ljubezen je bil3 mrla. (Dalje)