FoSfnlna placann i gotouinl. XVI. lejtnife. 1938. augustuS 20. 9. numera. 00 V EMI LI Meseine verske novine. Pl|» Vu imfeni prSkmurske evang. sinjorije reditel I vSdavnlk: FLISAR jAnOS, Murska Sobota. Rokopfsi se morajo w Puconce poSilati. Cek ratuna st. 13,586; ime ,,Dusevni list" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvdnstvo 30 din., v Ameriko 1 DoB., edne numere 2 din. Izhaja ednok na mesec. Naprejplacilo goriv2eme vsaki ev. duhovnik i vufiltel. Versko-hisMna osvetnost v Fuconci dne Z8. VIII. 1938 L^i.^ LUTHAR ADAM, dtihovnik. Veren je Bog, ki Vas je pozvao v Svoj vtnograd, da nadaljujete delo Njegovega Sina Gospoda Jezula Krtstu§a> Re5 boza i navuk Lutherov nikak neprede, 1. Trdi grad je nas Boug zmozni, Rozje ino obramba; Varje nas, se-reg pobozni, Kak verni svoji hramba. Na§ star' protivnik, Svetapoglav-nik Z-silov, z-jalnostjovy Bori se z-oblastjov, Na-knnlvsJ n.-is funrtatJ. 2, Z-nasov moucjov smo li zbozni, I zlehka preci tota; AH kre nas je te zmozni, Ki nani zmenkati neda. Pitas: on sto je ? - Jezus Kristus je, Gospoud seregov, Ki nje z-svojov moucjov Zlpfiks vfie dolinotere Evangelicanska himna: 3. Ci bi se ves svejt protivio I na nasz-be-snou^ov tr'o, Boug nas bi nani na pomoud bio, I njega bi vkiipestr'o. Nej si se grozi, Nasne-pogrozi Svejta poglav-nik ; Jezus je obladnik : Z-ednov reciov era nnhJJe 4. Rejc boza ostane vsigdar, Njej nisce ne-mre prouti. Boug nas neostavi nigdar I sveti diih nas pouti. Ci bi trpeli, AH zgiibiH Zitek i blago I vse, ka je drago: Nebesa nam os-taneio. JF Str4n 98. DUSEVN1 LIST augustuS 20. Uvodna beseda. O5a naS, kir v nebesih sedis, povsod kaj se sturi vidi§; Jezus ta nas je s tabo zmiril, nam vsem nebeski raj dobil. Inu je nas tudi vuŁil, da bomo pron molili, u veri te prosili, Ti si le sam, kir mores nam pomagati, varovati duSotelu, kar imamo. Natu mi vsi, reuni vbozi, molimo po tern Jezusi. (Po pesmarlcl Luthera Martina iz leta 1539. prlredll in v glasbi prenesel na slovensko Primoz Trubar I. 1550) Petainski borci! 1576-1643. Godba igra, zastave vihrajo, veselo ozna-nujoc" praznik veselja evangeliCanske cerkve v Prckmurju. Srca poboznih vernikov vtiskajo ra^ dosti: jubilej gospoda duhovnika Luthar Adam a v Puconc h. Preko teh zvokov in utripov nam stopi sol za v oil. M'sSi nam uhajajo nekam,teiko nam je pri srcu. Neka zalost nas muSi in vse ponosno, slavnostno zvonenje ne prekriCi one pesmi, ki zveni v naJih duiah. To je pesem Ijubezoi, ona velika, mocna pesem, ki poje najlep&e, ki jora-zumejo sarno tista srca, ki govore brez besede. In komu velja ta pesem ljubezni ? Vam} dragi bralje muCeniki petajnski, ki ste bill prve goreŁe bakije v luŁi evangeliCanske cerkve. Vale trplje-nje je tesno povezano z zgodovino reformac je v Prekmurju. Zato se Vas hoŁemo v teh jubilej^ nih dnch ie posebej spominjati, Vas ljubi verni bratje, ki pofcivate v siovenski zemlji, v Petajn cih in snivate veSni sen svojih velikih. idej za Cast svdega evangelija. Da Vam izkazeroo Cast, praznujemo tudi spomin Vasega delovanja, Vaiih borb intrudov. Delovali ste v Prekmurju, zato ste nail, Naj sle-di nekaj zgodovinskih podatkov iz kronologije petajnske reformacije. Ob Muri lezi vas Petrjnci, vsem znana po zdravilnih vrelcih. Ta kraj ima velik kos zgodo-dovine za seboj. Semkaj so pribezaSi mnogi du hovniki, ki so sprejeli evangeliCansko vero, a so Ci je KristuS sam obramba. Nota: Trdi grdd je nas Bog zmozni... (Poslov. FLISAR JANOS.) fTI O /¦ Ni je Knstus sam obramba Svete *-* * *-^» V—^ matere cerkvi, Nemre nje sko-diti sama Hudoba na torn sveti. Vu nevarnosti, Gospod je z-nami, Te svoje zdrzi, Da ji pekla mocf Nemrejo obladati. 2. Vu prah zrusi Bog veliki, Zmoznost sveta etoga, Ci nepoklekne vu veri Pred sina njegovoga. Ki Boga Oce, Kristusa vcenje, Tajf, zavrze, Gospod ga tazbrise, Kak njegve pro-tivnfke. 3. Bar razlaca te neveren, Blajzeno naso vero, Bojdi si kakste cemeren, Sam Bog bra-ni njo verno. Jezus nas dragi, Tvoj je nas vsaki, Nam Zvelicanje, Dar za tebom hodbe, Sto bi mogo odvzeti? 4. Krstsenfci, vupajte se, Nika vas naj nestrahsi! Sam Bog vam obramba bode, Te trost vas naj navdiisi. Rec njegva stojf, K« v-nje nezdvojf, Brani nas v-nevoli, Moc nam da vu boji, Z-nami je Bog vekvecni. vsled tega moraJi pcbegniti iz Stajerske in Kranj-ske. Da so se re§ili neizog bne smrtne kszni pod avstrijsko vlado cesarja Rudolfa I. v letu 1576. so prosiii ogrskega grofa Nadasdyja, ki je bil ie vnet evangeliŁan po Luthrovi rcforrraciji, da jim dovoli za prvo silo naselitev v njegovem gradu. Rade volje jih je sprejel, za iivei pa so skrbeli sami, tudi jih je z denarjem podpirala cerkvena gmajna iz Gradca, ki je imela Ie svojo sinjorijo. UtiH so in pridigovali vsak dan. Neka-teri so se izselili v NemCijo ali globlje na Ogr-sko, kjcr so Kristusov Cist evangelij Sirili z be-sedo in dejanjem. V Petanjcih je prebivalo okrog 50 evangelifanskih duhovnikov, scveda od Łasa do Casa, ne vsi naenkrat. Prihajali so in se na-prej odseljevali. Gotovo so ziveli v pomanjkanju, casa dih je bil ostro ozrafie. Zelo zanimivo bi bilo dognanje, v kateri smeri so vr$ili petanjski duhovniki svoje delo-vanje, a o tern nimamo nobenih podatkov. Mnogo jih poCiva v Petajncih in tern naJim prvim misijonarjem prvoboriteljem so po-sveCene te vrst'ce. Njih spomin je zapisan z zla-timi Srkarai v zgodovini naSe svete vere in da- atigustus 20. DUSEVNI LIST Stran 99. naSnje slavje velja tudi njim: Pozdravljeni pe-tajnski muc'eniki, pozdravljeni goreŁi apostoli svetega evangelija. Pozdravljeni Vaii grobovi veCne svetinje slovenske reformacije, slavni mej-niki, nikdar pozabljeni! Lanka Vam zemljica in veCen vam spomin, petajnski bratje! TIBOR. Mantranje protestantski diihovnikov. Versko historicna in arheoloika raziskevanja v Pefajncih. Proslava gospoda duhovniks Lutbdr Adaiia nas je upotila v smer, da smo zaSeli razfskovati versko historiCno in arheoloiko sled v Petajncih. Zgodovinski podatki naSih zgodovinarjev so za* sledovali doslej reformacijo med ogrskimi Slo venci vobSe, niso pa naili podatkov, ki nam od-krivajo obiirno polje versko historic'nega in ar-heoloikega znanja. Da podarimo DuSevnemu Us-tu, oziroma njegovemu uredniku, gospodu jubl-lantu, primeren dsr, zrno, ki ga bo najbolj ve selilo, smo z jubilejno proslavo zdruiili pofas titev njegovih duhovnih bratov, onih 50 borcev, ki so prvi Sirili Lutherovo reformac:jo med cgr-skimi Slovencl. PriSli so iz ^tajerske, iz Radgo-ne, p% tudi iz Gradca. Ker je bil v Petanjcih v letu 1600 zvezdoslovec profesor Kepler, pregnan zaradi vere, smemo trditl, da so bill mnogi du-hovniki iz Gradca. Naselili so se v gradu, a ta grad ni veC ohranjen, niti v razvalinah. Danes je na tern mestu le ie trava, a prav dobro se da ugotoviii to csob-lo po zaokrozeni obiikt potoka ali grajskega jarka, ki it danes stoji. Pri dveh debelih hrastih pa je najti sledove dvczljivega mostti. Deloma je ta jarek ze zasut, ker so razne povodnji nanesle zemljo, tako se je sesuti most udrl, a sledovi so Se v zemlji, celo mladina jih je ie videla. Domafini trdijo, da pod to zeroljo bobni, <^e peijejo z vozom Cez travnik in si raz-lagajo, da morajo biti pod zemljo ostanki gradu, ker se je morda 1c zgornji del razruSil, spodnji z obokanimi kletmi pa pogreznil. Pa skoro to ni verjetno, ker 300 let ni tako dolga doba, da bi zemlja pogoltnila kar kleti enega gradu. Vse-kakor pa je na tem mestu zemeljsko povrije za 150 200 metrov nizje cd cerkve. Zadnji pcsestnik gradu grcf Franc Nadasdy je bil 1. 1671, dne 31. aprila na Dunaju usmrfen, ker je bil rnociio zapleten v zaroto proti Avstriji. Vezale so ga velike prijateljske zveze z Zrinjskim in Frankopanom. Ta dva sta bila usmr^ena 31. Strdn 100. DUSEVNI LIST augustus 20. maja istega ieta. Nijbrz so grad vzeli diuzjij Nadasdy, ali pa so ga izropali in porusili Turk*. V pevnici posestnika Kereca, ki ima v blizini svojo hiio, so naill CloveSke kosti, to so naj brz ostanki padlih ob obleganju Travnik je da-nes last grcfice Mkesch roj. Batthyany. Travnik se 3c danes imenuje kasteliiŁe, kar po'meni grad, grajsko poslopje. KasteHSCe lezi ob cesti v Doinjih Petajnc h. Nasproti kasteiiSiu na drugi strani ceste je poses t^o S ftarjevo. Ravno ob cesti nasproti kaste-liiSa stoji &ftarjeva kapela, tako to kasteliife vsakdo lahko vidi, ko gre po cesti, lezi pa V/2 km all 15 minut od its nske cerkve. Petajnci pa le niso bi!i srediiSe, ampak !e zstofiiSe proles- ko sccijalen, da bi fmei podloznike v gradu. Morda so bili okrog gospodarskega poslopja ali v hievu Mlin je moral tudi biti, morda tarn, kjer je bilo mcsiisŁe. A tisti les je bil gotovo od dvizljivega mosta, ker sta tam se dva velika hrasta v razdalji nekaj metrov. Pri posfstniku Contala so nasli sledove opeke, ko so kopali. To posestvo lezi 150-200 m cd kasteiiida. Vseskupaj pa je moralo biti pred 400 1. viijl hribcek prikladen za zidanje gradu. Gnf BatSyany je imel veC posestev na Ogrskem, bil je tudi v drzavni visoki sluzbi ne-kak vellkas. Gospa Zrinjskega je veCkrat ob?s-ksla N*dasdyjev grad, iahko si mislimo, da so de!a!i na tem gradu vse na^rte za iirjenje ref 31- Prostor v Doinjih Petanjcih, kjer je stal Nadasdyjev grad. tantom. V Nede]ji§{u so imeli t-skarno, vsekakcr pa je bila to vazna postojanka in so odrzali v Tilini celo velik versko-cerkveni zbor, takozvani sinod 1. 1670. § ftarjevo posestvo lezi na nekoiiko zviia nem svetu. Ko so zidali in kopali, so izsledili temelje in podolgovate opeke, pa tudi cesto za kodjaza, takozvanega .bheia". Cesta je nastala Sele pozoeje, S flarjev svet je biio gospodarsko poslopje. O naseljencih nam ni mogoCe dognati nifcsar. Hiine kronike nima niti ena hi$a, pa tudi ne zgodovine. Po teku vode se mora sma-trati, da so bila ŁloveŁka bivali^a vi§je kje, ce so bila, ker v iztek vode v povodenj ni nihce postavil ko^e. Naseljenci so bili morda samo grajski hlapci z druzinami, grof pa §e ni bil ta roac^je. Saj je ravno Jurij Zrinjski ustanovil tis-karno v NedeljiSCu pri Cakovcu. In tako so bili ti duhovn!ki kakor na Kranjskem Trubar, Boho-riC, Dalmatin — za Ogrske Slovence zaCctniki Solstsa. Torej ne v 18 ampak v 16. stoletju za-beleiimo prifetek ljudske pismenosti med ogr-skimi Slovene!. Viri nam niso ohranjeni, ker so Turki pozgali vse, ali pa so izseljenci protes-tantski: Ijudje, ki so bezaii celo v Rusijo zanesli s seboj te tiskane knjige. Vs«kakor imajo v§o-pronu na Madzarskem neke vire 0 teh duhovni-kih, n. pr. kakSne dohodke so imeli. Tudi v St. Gothardu (Monoiter) imajo madzarske knjige, ki poroCajo 0 teh begundh. Kje je bil pravi center ogrskim protestant-skim Slovencem, to ni jasno. Pozneje so dobiJi augustus 20. DUSEVNI LIST Stran 101. v TiSini cerkev v svojo oblast. V tej dobi so popravljali cerkev. Prwotno je stala tiSinska cer kev tako, da je stal zvonik posebej. Pozneje se je to z novo adaptadjo zdruzilo v eno stavbo. Zadnji del danainje cerkve izhaja iz 14. stoletja in je v gotskem slogu. Prednji del je zidan v romanskem slogu in je iz 16- stoletja. Okrog cerkve je najstarejSe grobiSCe. Nad mrliŁi je zemlje komaj do 20 cm. To je Cuden pojav, ki ga je ugotovil v vrtu g. Sol. upravitelj Antauer, ko je kopal na tem prostoru. Cerkveni omet ka ze, da se zemlja ni zniiala, ker je vse v fsti vi-Sini do cerkvenega zidu. Izkopali so ogromno kamenito ploSCo viteza, ki ima roke sklenjene fcot ;ih imajo e?angeliŁanski verniki 5e danes v grobu. Prednik g. Antauerja, nek Sol. uprav. je vedel povedati o izkopinah na Sol. temelju, da Pri stebru. Steber v Puconcih je zgodovinski sporae-nik, postavljen na onem mestu, kjer se je zbira-lo ljudstvo k sluzbi bozji, potem, ko je Jozcf II. izdal toleranCni patent in ko $e ni so imeli cer-kva. Ta steber se je postavil I. 1933. Vsako leto na dan rtforroacije, dne 31. oktobra gre gospod puconski zupnik z ogromno mnozico svojih ver-nikov Bk stebru* in ic vrSi tam spominska sveCanost. Na dan na$e proslave se bomo tudi mi vsi tam zbrali. Tam na onern svetem mestu naSih prednikov hoCemo praznovati proslavo petanj-skih boicev, zdruzeno z jubilejem naiega duhov-nika g. Luthara. Da bo sveCanost dosegla viiek poboznosti i pietete, da bo vernike pokrepila v sveti veri in goreCnosii za bozjo reC in Lutherov nauk, bo g. zupnik Luther polozil v sporain Petanjskih borcev Pokopalisce v Tisini okrog cerkve, kjer pocivajo pod smrekami zemeljski ostanki mnogih petanjskih duhovnikov borcev iz casa protireformacije. so naSli zlate predmete, okraske, ki so bili v soli ukradeni. To je bilo torej pokopaliite za boljie ljudi. Zato smemo upati, da je mnogo od onih duhovnikov, katerih s pom in danes obhaja-mo, pokopamh okrog cerkve v Tiiini. Takozva no staro pokopaliSCe je iz poznejSe dobe. Tiiina ima cerkveno kroniko iele iz 1.1912., katero je po svojih domnevah napisal rim. kat. zupnik Franc Uanoci. V Gornji Lendavi, Grad, v grai5ini bi se morda kaj veŁ nailo, ker so spadali vsi ti kraji takrat pod Gornjo Lendavo, kjer je bil graiiak tudi sprejel evangeljsko vero. Naia c6rkev je cerkev Boze dtste redt, telo KristuSa, gde du§a lehko ndjde vse, ka po-trebuje. Eto cerkev je mogote tdnihdti z nalei-nostl, zablodjene sleposti, od krivi prorokov zmo-tjene nevernostt, z ogvBSenostl pa nigddr! zelen venec z drz. trobojko pred steber na zemljo. Steber stoji kakih sto korakov od fame cerkve. Na njem se nahaja sledett napis: 1933. nZmis1i si na zdavnja vremena, brodte lets preminoCi porodov, opitaj tvojga oCo, na ti pri-pove, tvoje starce, oni ti vse nazvSstijo". (V. Moz. 32, 7.) Pred 200 letmi so na porob protireformacije soadnole cvete^e evang. gmane krajine naie. Po dugi 50 letaj je Duh Gospoda na iitek po-zvo Puconsko spiaviiCe cerkveno i od 1783. okt. 12 ga do 1784. dec. 8 ga je na etom prestori vu gumli Kohar Ferenc Jakoba drzao evang. Bozo sliizbo Berke Balaz prvi Puconski duhovnik prerodnikom vernikov vezdaSnje Puconske, Bo-donske, Lendavske, Moravske, SobotSke i Rad-gonske fare. ,Eben Hiezer", t. ie: ,Do etimao mm je pomagao Gospod". (I. Sam. 7, 12) ) ' Strdn 102. DUSEVNI LIST augustus 20. Srebrni jubilej precasiitego gospoda luthar flddma, iupnika evsngelicanske Ko se bliŁa jesen, sede kmei v senco za hi§o in pregleduje polje, njive, travnike in se vpraSuje, kak§na je bila ietev, kak&na letina, kaksen blagGslov. Tako duhov2ik v vioogradu Gospodovem ob koncu vsakega leta, ob koncu deseiletfa, ob 25. obletnici dulnopastirskega delovanja, ko ob haja radosten spo] srebrni jubilej, Nalo faro je Bog osreŁilv da se moremo veseliti tako izrednega dogodka, ko v teh dneh praznujetno v cerkvi tako lep praznik, NaSa srca se vesele v Bogu. Pojemo hvalnlce. Navada je, da se ob redkih s!a?ncstnih pri-likah sporoinjamo jubilanta s pcsebnimi ^estit kami. In tako Łestitsmo iz vsega srca prefiasti-temu gospodu zupniku Luth&ru na njegovern plodonosnem delu, katero je tako Łastno, nadvse zgledno izvrSevai v pretekiih 25 letih od dneva, ko je priiel k nam v Puconce. Prvi poklfc vsakega duhovnika je vodstvo duJ dotiCne fare, kamor ga je posla! najviSji paster, Gaspon Jezu§ Kristui. Gospod zupnik Luthar je bil, je in bo gotovo do zadojega d ha najvzor nej§i, oajiskrenejSi duhovnik v vinogradu, naj zvestejSi sluzabnik Gospodov, prezvesti in pre-udani sin svete Cerkve. B 1 je sejalec, ki je se-jal seme svetega evangelija, marijiv sejalec, ker zetev je oblla, bogata. Z vsem priznanjem rno-ramo ugotoviti, da je tezko naiogo vodstva pu conske fare reiil z vsem dostojanstvom in rou pripada zahvala za veliko izvr§eno delo. Pa stoji g. jubilant tudi z vsem srcem, z vso dulo v svo jem visokem poslanstvu. Temeljite teoloike teze, njegovi govori in razprave slonijo na globokem Itudiju, na obsirnem znanju in prouCavanju. Kot prijeten govornik s tako prepri^evalno be-sedo nastopa, da osvoji vse posluialce. HiJa bozja, farna cerkev v Puconcih je v zadnjih 25 letih pridobila vecjih vrednost tako, da je danes ena najlepSih v banovini. V dobi njegovega delovanja je bil v cerkvi renoviran altar, pridobljena nova srebrna posoda za Go spodovo sveto veŁerjo in sveti krst; veŁ oltar-skih prtov. Postavljeno novo zupniiCe ter gospo-darsko poslopje pri zupnii^u, k cerkvenemu vr iu je prikupljeno zemljii^e, postavljen spominski steber, okrog cerkvenih objektov je postavljena cerk^e v Puconcih. lepa zelezobetonsfea ograja. V celi zupn1]? se je kupilo 25 novih zvonov, Tudi okrog pokopa-Yiitu v Puconcih se je pcstavila nova ograja in grcbni spomenik njegoveru predatku. Vse to je sad prizade?anja; kar pa lepega stoji, je v c"ast in ponos vsem faranom. Fara ima cerkveni pev~ ski zbor, agilno zensko in mladinsko cerkv. druStvo, razoe cerkvene fundaraeatalne uslanove, k« so v blagor in korist clovelt^a. Naj?eCji blagosiov pa je Duievni list, ki drzi skupaj vse vernike evangelicaaske cerkve, Siovence. Z ustanovit?ijo Dusevnfga lista, kate-rega ze 16 to leto ureja, si je spletel neminijivih zaslug za pjekmurske Siovence in njegovo Castlto ime je z nezbrisijivimi Srkami zapisano v zgo™ dovini slovstva Murske Krajine. Luthar je pisa-telj evangelifianske cerkvene zgodovine, je kro-nist in nabiratelj narodnega blaga vseh duSevnih vrednot svojega naroda. Zelimo, da bi na lite-rarnem polju Je mnogo let deloval; nam ie dostikrat prinesel na dan .E^angeliCanski Ka~ lendari", v katerem se nam odpira iirii svet, ki nas seznanja z glavnimi politiŁnimi dogodki in novicami na^e Cerkve po sirnem svetu. Kot evangeliCansk! pastor avgsburSke ve-roizpovedi je gospod Luthdr neizprosen zago-vorn!k in branitelj, aeustraSen borcc za pravice svojih vernikov, po nalogu oporoke velskega re-formatorja doktorja Martina Luthera. Ce ga ob-iiSerno v pisarni, se nam zazdi, da s,*iO priili v pravi Wittenberg, vse polno knjig, to je cerk?e-na knjiznica evangeli^anskega pastorja. Sicer so gosp. Luthdru ponujali sijajno mesto v Ameriki, a on je v Jugoslaviji sre^en, ker se le tukaj zdaj lahko vsega daruje in zrtvuje za svoje verebrate. Izseljencem posveciuje gospod Lu(har posebno paznjo. Z njimi vodi redno korespodenco v Du-ievnem listu, da jih tako ohranja za narod in potrjuje v veri. Tudi v cerkvenih govorih se jih rad sporr.inja in tako ohranjuje mofno vez med domovino in tujino. To dokazujejo itevilna pisma izseljencev, ki so polna ljubezni do rodne grude in dejanske ljubezni do fame cerkve v Puconcih. Korespondenco vodi z izseljenci v Nemttjo, Fran-c'jo, Ameriko in Afriko. V druStvu Gustav Adolfa zavzema g. Luthar mesto blagajnika in je po tej funkciji poznan v augustu§ 20' DUSEVNi LIST Stran 103. visjih e?ang krogih Jugoslavije, pa tudi v ccr-kveash krogih preko na&e drzave. Za Stevilne zasluge ga ie jugosiov. vlada odlikovala v S. 1928. z redoca sv. Save V. raz reda, fcatero priznanfc mu je prinsse! sam pred sedoak ev. cerkve, prez?. skof Dr. Popp izZagreba. To so glavne poteze cd c^rkvene strani. Drugac'e je gospod Luthar ijubezni? Łlovek, noblesnega nastopa, usluzen vsakornur in dober vsem, Kot druzinski oŁe skrben, vestea vzgoji telj s^ojitH trem otrokom, kot se spodobs oso-bito ie za pastorjevo druz.no. Kolikor mu Łas dopus&i, se zelo zanima za ekonomijo, veseli ga iepa zivina, ifajraje pa ima Cebele. To je edino razvedrilo njegovega sicer saraotarskega iivljecja. Ltithar Adam je" rojen dnc 2. Jan. 1887. v Sebeborcih. Njegovim prednikom je bila 1.1596. aug. 29. podeljena od Rudolfa II plemi§ka listi-na s plemiSkim naslovom in grbom. Osnoyno iolo |e obiskovai v Puconcih in na Hodo§u; klasiSno giranazijo je dovrSi! v Sopronu, istotam je koncal theologijo. Razen tega je bil slu$atelj tudi na univerzi v Leipzigu. Kot kaplan je kraj-Ji aii daljli Łas sluzboval v Puconcih, M. Soboti, MergeS-u (Gyorska zupanija), Krizevcih in od 1. sept. 1913. staino v Puconcih. V dobi 25 Jet je krstil 2008 otrok, koni\rmoval 1639 otrok, poro-Łil 790 parov, na pogrebu spremljai 1784 mrtvih. Bog ga je v Svojf Ijubezni mnogo obda- roval, vodil ga je pa tudi skozi trpljenje, da ga je zato ^embolj priklenil na Svoje presveto srce, kjer edino je pravi mir: BQospod. Ti moje vse!* IZ PRIPRAVLJALNEGA ODBORA. Iz Prspravljalnega odbora za proslavo srebrnega jubileja pre- dastitega gospoda duhovnika Luthara Adama v Puconcih. Pi-oslava se bo vr§ila v nedeljo dne 28. av. gusta 1938. 1. ob lj210. uri in to ob vsakera vrernenu. Prejeli smo iz Zagreba sporoCilo, da se Prevzviieni gospod ikof D. Dr. Popp Filip ne bo mogel udelcziti jubiiejne svefanosti, ker bo od 9. avgusta naprej za dolgo Łasa na po-tovanju v inozemstvu, a bo imenoval zastopnika. Vse priprave Pripravljalnega odbora za to prosla?o so bile v isti mtri kot za Prevzrisene-ga, namenjene gospodu jubilantu, gospodu du-hovniku Lutharu Adamu, katerega srao s pova-bilora hoteli izredno razveseliti, v vernikih pa obuditi duhovno obnovo versVe pokrepitve za notranje zivJjenje. Sestal se je ozji odbor In je skienil, da pocasti z isto ?nerco in Ijubeznijo jubilanta, kot je bilo prvotno doIoCeno. Zaradi neodlozljivih ?!sokih do!Łnosti Prevzviieoega nai preljubi jubilant ni niS man) zasluzen, nam n!<3 manj mil, drag in iskren, kot ob navzoSnosti PrevzviJenega. Z istimi iustvi ga hoŁemo pozdraviti na dan proslave. NaJ je in rni smo njegovi. NaJrt smo izpremenili. Gospod duhovnik Luthar je na na§o prosnjo, da rnu v drugafnem programu zelimo izraziti vdanost, izjavil, da on za sebe vse odkloni, da mu povsem zadostuje naŁa dobra volja, kar pa je Uredniitvu Pripravljalnega odbora v Duievnem listu na odborovo prosnjo objaviti dovoJil, je pokorno storil v Łast Prevzvi§enerau, ki je predstaynik nase s?ete Cer-kve in v veselje Ijudstvu, da vidi in sliSi svo-jega nadpastirja v domaCi cerkvi. Ujedinili smo se v tem, da se bo prosiava ?r§ila pri stebru in v cerk?i. Gospod jubilant pa bo na nais predlog sprejema! na dan proslave Cestitke po sluzbi bozji. Pripravijalni odbor po-navlja svoj« povabilo na vse vabljene: Pridite, razveseliie naSega preljubega, nam nad vse dra-gega duinega pastirja gospoda Luth&ra Adama: wBodi slavljenec pozdravljen, od Boga si nam poslan, si od Jezusa postavljen, med ovCice verne zbran. Pasel si zvesto ovCice, vodi nas na pot Resnicel" UredniStvo Pripravljalnega odbora za DuSevnl list. V Puconch, dne 20. avgusta 1938. Moii ieni. Kot jasna zvezda svetila si mi, na pot zivljenja, Ti bila si kraljica sredi raja, v srcu hrepenenja, Ti bila si mi v borbah zena rnoja, drazestna kresnica, v druzinici presre^ni, mati ljuba, vsem vodnica. Vse misli moje romale so k Tebi, v jutra zarji, tezav in brig narn polnijo vsak dan, hudi viharji, v blizini Tvoji pa sem vse prenesel, kakor sanje, a zdaj osamljen ve^krat se zamislim, v dni nekdanje. Strati 104. DOSEVNI LIST augustus 20. Ah, kaj bi tarnal, vsem na svetu, gre enako, ni samo meni Bog nalil grenkost, ki peŁe jako, mozato, treba nam da stopimo, na polje, Se smo solzili se, bodimo drugffc, boljie volje. Kako zelela si, da pri zivljenju, bi ostala, se trudila za nas, kdaj z deco, pokramljala, pa zelje tvoje bile so trenutni lek, mamilo, veleli bozji sklepi to, da gref v gomilo. LutharAdam duhovnik v krogu svojih otrok: Tibor akademik, Marija-Magda diplomirana uciteljica, Gustav-Adolf osmosolec. Ostavila si me v bolesti, brez pom 06*, a deca raoja so mi JuJ, sred temne noJi, nigdar ne bom obupal, v misli nate, vse zrtve osladi spomin, ljubezni ilate. Po vrtu hodim, v hiii, iUcm sledi, tcdaj prikaze se obraz Tvoj, smrtnobledi, zaplakal jadno bi na glas, od boledine, pa skrb potrka mi na duri, zalost mine. augustus 20 DUSEVN1 LIST Strdn 105. Razne objave. 1.) PreCastti g. zastopnik Pitzvilenega g. Skofa se bo odpeljal iz M. Sobote ob 9 uri. Od Markiievskega zvonika ga bodo spremljali kolesarji in konjeaiki. ZastavonoSa bo g. Vlaj Viktor iz Predanovec, trobentac' pa g. Nemet Franc iz Polane. Ko pride sprevod z zastopni-kom Prevziienega pred cerkev, ga pred cerkvijo sprejme g. jubilant Luthar Adam z doiio du hovSc'ino ter cerkv. funkcijonarji ter zastopniki oblasti in obŁinsko zastopstvo. 2) VeleŁastito duhovJCino, f^rne inSpektorje in zastopnike oblasti prosimo, da se zberejo v zupniSfu, odkoder pojdejo ob 9. uri 30 min. skupno na slavnostni prostcr. 3 ) EvangeSifianske Solarje yseh Sol Pucjnske fare bodo v Puconslu Soli c*akali nj;hovi uCtelji in jih bodo peljali na doloc"eno reesto. 4.) Spre^od bo ured ! g Kumin Joztf, veiki ku Łtor --z MarkiSavec. 5) Vsi funkc jonarji, redilelji dob jo spo-rede prcsiave pri g. Titanu. Sol, upravitelju v Puconcih. 6) Na dan prcsiave bodo prcdajale deklice skliko g. jubilanta ; thi\ dobic"ek je narnenjcn v cerkv. dobrodelne svrhe. 7) Cestitke bo sprejernal g. jubilant po sle-decem rasporedu: 1.) duhoviSina in cerkv funk cjonarji, 2.) zastopniki obJasti, 3) ufiteljstco, 4) korporacije, 5 ) pripravljalni odbor, 6 ) ostalo ob^instvo. 8.) Ako zelijo ^atere skupine skupen obed, naj to sporocijo najkasneje pred pri^etkom pro-slave gostilniŁarju. V Puconcih so 3 gostllne. UrednlStvo jubllejnlh prilog MPripravljalnega odbor a* za DiiSevni list. Objava nekaterih pisem. Iz Biskupskega ureda v Zagrebu smo do bili sledec'e pismo: Slavnom Evangelldkom Gospojinskom DruStvu i svim ostalim evangeltdkim DruStvtma kao Odborlma za prlpra-vu jubtlarne svecanosti — Puconcl. Vrlo poStovana druUva i pripravni odbor \ Kada ste Vi poslali mi Pozivnicu na sve-fanu proslavu 25. godiinjice sluzbovanja Vaieg zasluinog i vrednog duhovnika gospodina Adama Luthdra, bio sam otsutan na duiem dopustu. Vrlo je lijepo i pohvalno kada naii evan-geli5ki vjcrnici u Puconclma zele na takav lijep nafin iskazati svoje poitovanje i svoju ljubav prem* svom duhovnom pastiru. Po^aiCen Vaiim Pozivom zahvaljujem Vara se na istome, ali na zalost Vam odmah moram javiti, da mi nikako nije \ ne5e biti moguie pri-sustvovati toj stefanoj jubilarnoj proslavi. Kon-cem augusta odlazim u inostranstvo na duze vri-jemc. OdluŁio sam zato, da kao svoga izaslani-ka poialjern na Vaiu proslavu gospodina Seniora KovaCa iz Murske Sobote. KonaŁno Vas unoljavam, da biste sadrzaj ovoga pisma dali na znanje svim evang. dru§-tvima odnosno pri prem nom odboru koji it su djelovati na proslavi. Łeiim cd srca, da bi i ta prosiava sluzila u prvomu redu veliCanju i slavi Svemogufega naSega B^ga i Kristovom Evangjclju te uSvrJCe-nju duha ljubavi, vjernosti i od?nosti prema na-ioj miloj Evangelifkoj Crkvi, prema vjeri naS h vjernih evangelickih otaca. B atski Vas sve i sve vjernike zajcdno si VaSim poStovanim i uvazenim gospodinom iup-nikorn toplo pozdravlja — Va$ odani Biskup D. Dr. FILIP POPP 1. r. S^etni predsednik naie orsaSke cerkve je iz Beograda posl«I jubilantu slede^e pismo: Nagytlszteletii Uramt Kedves Bar atom} Huszon3'.e?es lelk^sz1 rtifikodese alkalmabol egyh&zunk elnoksege hivatalosan is udvozftlni fogja. Engedje meg azonban, hogy a ma gam rŁ-sze.ol kiilon is bea"!ljak a gratulansok soraba. Most mar kdzel ket ^?tizedeegymas mellett kfiz-dQnk es dolgozunk egyhazunk felviragoztatasan, nepunk Jelki felemeles^n. SzamtaUnszor volt al-kalmam tapasztalni azt a largyilagos onzetlens^ get, mellyel Nagytiszteletu Uram egesz lelki ere-jet ebbe a sokszor balatlan munkaba belevetette, mindig szeretetet vetve es sokszor gdncsot aratva. Magatartasa mindig legnagyobb tiszteletemet vivta ki. Nagyon sajnalom, hogy korulmenyeim nem engedik meg az unneplesen vaI6 szem^lyes resz-vetelt. De nem mulaszthatcm el, hogy ezuton kifejezest idjak annak a tiszteletnek es szeretet-nek, melyet Nagytiszteletu Uram {rant erzek, s Stran 106. D0SEVNI LIST augustuS 20. kivansagomnak, hogy az Ur ezt a hosszu mfik5-dds6t szeme"Iyeben, kedves gyerraekelben e*s egy-haza nepeben aldasdval jutalmazza. Meleg szivembdl Qdvozlom Nagytiszteletfi Uramat Dr. ROTH VILMOS I. r. Od Steierskega seniorata h Leobena je priilo sledec'e pismo: An den sehr geehrten Evingelischen Fraunyerein zu Handen der Vorsitzen-den Frau Vera Rdtkal. Sehr verehrte gnadlge Frau! Ihre liebenswurdige Elnladung zur Feier des 25 jahrigen Ortsjubilaums des Herrn Pfarrers Luther ist mir Qber Graz zugeschickt worden. Haben Sie da fur meinen lebh&ften Dank! Ich werde der Einladung sehr wahrscheinlich folgen und zwar wahrscheinlich mit Herrn Pfarrer L'c. Ooichenhcfer aus Radkesburg. Ich freue mfch Ihrera schttnen Feste beiwohnen zu dutfen und durch meine aufrichtige Teilnahme die glaubens-brtiderliche feste Verbundenheit der evingelischen Gemeinden unsrer beiden Nachbarlaader doku-mentieren zu kdnnen. Gotf schenke dem Herrn Pfarrer, seiner Gemeinde und uns Gasten eine gesegnete Feier! In glaubensbruderlicher Verbundenheit bin ich Ihr sehr ergebener Senior D. PAUL SPANUTH 1. r. Uredniitvu Pripravljalnega odbora za Duievni Ust v Puconc h. Povabili ste pripadnike vseh ver na pro-slavo 25. obletnice duinopastirskega delovanja preŁ. gospoda duhovnika Luthara Adama v Pu-concih. Veseli osobito nas rimokatolike iz pu-conske fare ta pofastitev. Zelimo gospodu jubi-lintu Lutharu zdravje, dolgo zivljenje in vso sre-to. Isto ielimo otrokom gospoda slavljencal Rimokatoliki iz puconske fare. Pismo z MaCkovec: Pred. gospod Duhovnl pastir 1 Ob priliki VaSe zasluzene slavne 25 letnice ielim, v danainjih viharnih Casih, da ie mnogo let vodite ovCice ko slavni duievni pastir in apostol, po vseh borbah ztnagovalno na vetno zveliŁanje. Blagoslovi Vas VseraogoCni pri Vaiem trudapolnem delu! Z odl. spoStovanjem CERNY VIKTOR, $pl. upr. in obitelj. Pogiibelna rana krstSanstva. V zadnji lOtaj ve^krat bolezno skoznujemo, ka je takzvani wreverzaliik edna pogubelna rana vsega krstianstva. Reverzalii v duievno nasprotje potine ftoveka s samim sebom. Proti ga posta-vi s svojov lastivnov familiov. Familije spravi v protivinstvo. Vrazi mer driiitvenoga zivlenja i je-dinstvo ob^inskoga krstianstva tudi. Protestantna Svetovra Zv^za je na svojera 1936 sept. 20-23 ga drzanom kongressuii vu pitanji meSanoga hiitva i reverzaliSa eto stalii^e prevz^ia: raedverski m^r v n^jvekio pcgiibelnost spravla obhod rim. katholiike cerkve, ka zeoitev med rim. kath. i diugimi vernikmi, t\ jo neskle-ne rim kath. c^rkev, za nevalano i proti krstSan sko drzi. Ete obhod neznosno nestrpnost zname-nfije proti drflgim krst^anskim cerkvam. DiiSna-vestna potrebCina zshteva, da se dolodla novo-ga kanonskogaprava suspendirsjo i se ponovi nigdainje ziendeluvarje na rcSSana hiitva g!edŁŁ, vu Steri je cerkev toti prepovedala rim. kath. verniitom treSano hiitvo, a nej ga j&vila za ne-va'^no i protikrstSansko, med decov io pa pcjbje ofiinsko, deklfce pa matersko vad!ihŁnje na-slediivali. Dnesd^n meiano hiitvo i injizn pnkapfena reverziliS politika vu r5zliŁni orsagaj britke bor-be skriva vu sebi. Naturno se iŁŁe modui i iker obrambe. TQdi naia cerkev je pozvana na krep-ko obrambno delo, §tero se naj vrii vu cerkve-nom osnavlanji, duhovno pas'erskorn, cerkveno-disciplinarskom i verebratskom opravili. Z-rern se lehko brani naia cerkev, Ci pri verenavuinom vCenje krepi evang. cerkvi lubezen, vernost i to najbole tak, ka se presvetlavajo, osvojavajo i vu ogvilSanje formalivajo verske istine na§e cerkve. Posebno je to fontoino pri osnavlanji deklin, §tere vu dclovanji mladinski druitev se majo pokrepiti z duhovnira zdrzetkom. Nadalnja obrambna ik^r je verna duhov-niika skrbnost, eel6 pri oni, ki so vu nevarnosti. Ce*rkevna disciplina je tudi mogoCna obrambna Ske*r. Ta neverna cerkvena kotriga naj ffiti, ka nj^na nevernost vu cerkvenom obfiinstvi bolezne nasledfce ma. Takie kotrige so nevrŁdne cerkev-no eest nositi. AH tudi je naj dosegne sodba ed-noga nevidnoga sodstva: cerkveno obCno mne-nje. Brezhrbtna je 6na cerkev, itera se na pre-svetienost zezavajoC z mteCnostjov nepremenjeno goridrzi prveio zavtipno razmerje, no Ci so ni- augustus 20. DUSEVNI LIST Strdn 107. kaki s svojim dja*njom nevredni postanoli. Na moral no preiodjenje reverzaliia je karakteristifrii obhod na Polskom. t\ tarn ito reverz&li§ dŁ na Skodo na§e c^rkve, to za telko vzemejo, kak Łi bi vostopo z cerkvi. Re?erzaliSko-pitanje je obŁno dugovanje cele cSrkve. Vu branitelskom deli vsaki tao mo-ra vze"ti: inipektor, Ira"ator, kurator, presbiter, vsaka cerkevna kotriga, moz i zena nagli; nesme se vse od dfihovnika Cakati. Reverzalii je pogubelna rana naSa. Delajmo na torn, da se eta bolezna rana odprdvi; stojmo verno pri naioj ce"rkvi. V pripombo X, Y i. Start prigovor je, — da z nore liiknje nori vSter piSe. — Edino HZOBliiajOiB" Nooine pisejo v svojoj 24 jul. t. 1. Stevilki, da so krivi prorocke vsi oni, ki drugo glasijo i vŁijo, kak pa r. kat. cerkev i so wkrivoverci" vsi oni seve-da, ki so ne verniki rimske cerksi. Nad tern se dosta nemamo Cudtivati, ar poznani nam je dun Bstrpiivosti" i Bkr5Canske lubeznt" Novin. Ali to je pa ze celo novo, da pre: W2e %e je MczeJ dosta morao boriti z jimi. Zmerom so neiterne liidi odvrafiali od Boga". Moze§ je tak pravi prorok, ^r po logiki Novin privi prorocke so sarno oni, ki pravice r. k. cerkvi glasijo, tak je MozeS r. katoiiŁan buo. Ali neroa'ramo, naj bo, ali ka do pravli k coj zidovje?! Krivi prorccke so prej Wxhf, Hus, Zwlngli, Luter, Kant . . . Filczofi (modrijaki), sociologi i reformatorje . . . kak to pride vkiiper? Pa ka nemci ^krv^plemen* molijo, pa etak i ovak. Mi je nebran'mo — one, ki so se od KristuSovoga evzngeHutna odtrgnoli. Ali kakSa pravica i znac^j je celi narod obsoditi za volo p&r stojezero blodni ? Ne davno so No-vine pisale, da je Nemftja zastavila komunizem, zdaj pa tak nrsramno pisati od cSloga nemiko^ ga naroda. seveda iHo, zakaj j'b je veSina wlu terdnov". No jas zdaj so naednok vsera hiido-bam na sveti luteranje krivi — i komunizmi; ne smo znali, da v Rusiji, v Mehiki i na Spanjol skom sami Juteranje" zivejo ? ! Ali ka se sliSi ^krivoverstva", krivoverstvo je, li se naci vCi, kak je v KristuSovom evangel iuui i Hus je za te evangelium mro na gr-mad! zazgani i Luther je za te evangelium djao na kocko svoje zivlenje i na$a evangeliSanska cerkev na podidgi evangeliuma vCi ReŁ Bozo i 5i je to wkrivoverstvoa, i Ci je ,krivo", da Kris-tu§ovo ve^erjo tak obsluzavamo, kak je Jezui zapovedo (z kruhom i vinom), Si je to Nkrivo-verstvo", te smo mi rade vdle krivoverci. Nega ipota, nega poniianja i trplenja, iteroga ne bi bili pripr&vleni nositi za Kristuia i Njegov sv. evangelium. NaŁi niti ne bi bili vredni evangeli-Sanskoga imdaa. Ne zaraerirao, ne Ciido, ne, ar juliuia je preveC velka vrocina bila, pre veŁ, kak 35 gra-dov i mogoCe ste se takrat pozabili skopati — no, ne v Ledavi, ar je tarn topla voda, — v Mori, ali v Crncf, iteri je tudi ceio hladen v t&ks"em prim^ri. — Jts. Rdzloini mdli gl^si. Radosti gl^s. WHvdii Gospodna, du§a mojal Spevao bom Gospodni vu zitki mojem. Prijetno njemi bojdi premiil^?anje moje; jas se bom ve-selio vu Gospodni.- 104 Zolt. 1, 33, 34. Senior&tno spr^viSCe. Prekmurska ev. Jinjorija svoje letno spr^vi§Se sept. 5 ga bode mela v mursko sobotskoj cerkvi. Prekmursko Gustav Adolfa fillalno drfi-§tvo svoje letno spravi§Łe bode raelo 5. sep-tembra ob 8. von v mursko-sobotskoj cerkvi. Po zakluSitvi spr^viica se bode pri cerkveni dveraj cffertorium naberao za cila G. A. driiitva. Ob po 8 vori bode seja driiStvenoga predstoj-nikstva. Pucond. Aug 7. so pri nas SkaliC S^ndor lendavski duhovnik glasili Bozo sv. ReS. ReverzaliS. Vezer I-ena, hSi Vez^r Ge'zo, inipektora sobotske fare, se je v rim. kath. cŁrkvi zdala. Oustav Adolfa drQStvo v Nemdji bode raelo svoje 83. glavno spraviiŁe v Hille-ji od 20. do 24. augusta, k Steromi pridejo zastopniki z celoga sveta. ProteStantna Svetovna Zv6za bode mela svoje glavno spraviSCe od 8. do 11. oktobra v Strassburgi. PoSta. Tomanko Ldslo, ev. duhovnik, Buenos Aires. Z Vasega vese'loga naznanila se v priSestnoj numeri spomenemo. — LepoSa Stefan, teolog, Schwerin (NemSija). Naznanilo od Vaie-ga blagoslovlenoga dela raed naiimi izseljenci v prisestnoj numeri objavimo. Turobni glasi. Zadnji mesec so se z Pu-conske fare odselili vu veinost: Sedonja Janoi Strdn 108. DUSEVNI LIST augustus 20. na VaneCi, star 53 1 ; Mikola I /an na G oriel, star 83 I.; Poroie Irma.roj. Zibrik v MarkiSav-ci, stara 23 1.; Jonai Kalman v Predano\ ci, star 30 let. — Naj roŁjo sladtek grobni sen i blazeno goristanenje. Za Lutharov jubUejni sklad so darovali: Gospa Sternova, trgovka v Puconc h 50 Din, gospa Titanova, soproga Sol. upravitelja v Pu concih 50 Din; Zalar Marija, Jolska upravileljica v Predanovdh 50 Din; Kolar Otilija, poStna upraviteljica v Puconcih 50 Din. — Ostale da rovalce objavimo v prihodnjih Stevilkah. — Na-biralna pola v Pripravljalnem odboru. Gornja SlaveCa. Gombotz Aleksander, ro-jen v Dolnji Slaved, iz Allentcwia (Amerika) je poslao na na§o cerkev 150 D, na orgole 150 D, na ollar 50 D, na Diiievni List 100 D, duhov-niki 20 D, kintori 20 D i edn:»j osobi 10 D. — Srtna hvala! Bog naj naza"jpla5a znojom lica spravlenl dar I Sto iz srea da, dupiiiko da"! Ka novoga ? Da se naj pitanje sudetski nenco' na CeSkom mirno re$i, so Anglezi cd poslali na lice mesta lorda Rune mana. Nem Łija je pozvala vile kak 1 milijon rezervistov ns orozae vaje. Ob ednim je pa francusko mejo utrdla z ogromnimi betonskimi napravami; de lalo je 140 000 delavcov, itere so st^lno raenja-vali, ka naj eden ali ov nika ne o/;azi. — Z-dovski begunci iz Burgenhnda so cd ill v Pa lestino. — Slovaki so se zavolo pitsburgskoga kontraktu§a pritczili na mednarodno razsodi$Łe v Haago. — Japonci i Rusi so se ze na Diljnem vzhodi sposvadili i bojnali. Zdaj so samo za-Casno sklenoli premirje. — Taljanski vojni minister marSal Balbo je nepri^akovano prileto v NemC jo, Sprejeo ga je tiidi Hitler in ga je po-gostio. — Dr. Mafek, vodja Hrvatov je 14 t. ra. bio v Beogradi; kak ,S jmouprava" pi§e, so ga ne posebno navduieno sprejeli. Vrno se je brez kakJega uspeha. — Most prek Mure v Petanjc h je zlicitirala edna firma iz Ljubljane za malone 5 mil. dinarov; novo cesto od broda do ,Koi"-a tudi napravijo. — 11. sept, se v Crensovch pripravlja 20 letnica, ka je Prekrnurje prikapCeno k Jugoslaviji. Verska zbldda. V novinaj ffemo, da na vogrskom edna, k kvekerskoj (trepetajoft) sekti s!'*e5a ienska, je svoje rraMo, betezno dete te-cas kukla z zeleznimi rasojami, da je nesrefrio dete vmrlo. Gda je pri sodniji vopcsluSana, je pravla, da je *vraga" S^ela vostirati" z deteta ! V ednoj na$oj vesi edna baba s?e sv. Duha v ludi ,,notrispraviti<<. Edna deklina je ta hodila i vi§, kje ta je §la, je resan vsepovse"di trepetala, samo — kak satna pripovedavle ~ v Stall ne. Ar se njej je pa to trepctanje, Stero jo je motilo i v deli, ne vidlo, zato je ne ila veS k tistoj babi, nego v cerkev k spovedi t je tam prosila Boga\ n3j to neprijetno trepetanje vzeme cd n\6 i od tistoga vreraena veC ne trpeCe. (To je: zivc zburfeani so se njej pomiriii.) — S V Dijaskom domi se odda sliizba PREFEKTA Prijave se naj poSlejo na VODITELSTVO V SOBOTO. Evangelium v Italiji Naprejdava: SILVANUS. Par let pred 1540 se je eiŁe vupalo, ka se posreCi vjedinati ti dve svajQ?ajdCivi cerkvi Bo-zega kra'estva, stero nana Vize tiidi Contarinija i Melanchthona skiipno razgovarjanje 1541 v Regensburgi, gde sta teva dva odpnsl^nca ti dvej cerkvi se tak daleŁ vjedinaia, ka je razlikasarno vu nag ^iaoji bila; medle'n ka je Melanchthon povdarj^o: BTa zlvoSa vera spravifa", dokeC Contarini je trdo, ka: wTa zivoda vera spra-viCa". -- Ali Contarini je nazaj bio pozvaii, ar v R mi se je ze dao obtiititi vpliv* Jezuitov. Ti za evangeliom navdiiSeni ksrdinali so bili z C6sti vo^rzeni, Regensburgskomi dogovarjanji konec vrzeni i ti dvej cerkvi ke'fn duze, teSko bolerazo-diiie edna od druge. wKak dvej vretini", — piSe Leopold Ranke — „itere z istoga brega izvirajo i eden kratki Łas poleg edna druge tefejo, naj siedi se raztalavii na razliŁne kraje, se nigdar veC ne najdejo". — Ta razdelitev je k trojemi datumi prikapCena: 1540. je Jezuitov re"d potrdjeni bio, 1541. je razpuJCeno Regensburgsko dogovar-janje i 1542. je papa vodao bulo za Ir.quis!c>jo. (Nadaljavanje pride). Stampano v WPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.