Dopisi. V Šmartnem Rožnodolinskem. (Raznotere ob6inske (srenjske) in natorne prikazni). Dopisnikar Rožnodolinski je hudo razdražil celjski okrajni zastop zavoljo cest, pa vendar bvala Bogu z dobrim uspehom. Sutaje navožena, na mestih vže vazgrnjena, mostovi so se prenovili, še celo cestni merni kazavci so ponavpičeni; samo najnujniae pomanjkuje — grabni (jarki) kraj cest; za tiste še naj blagovoli dotična gospoda zapovedati cestnikarju narediti. Popolnoma novo občinsko gospodo dobila je Šmartinska srenja. Sami mladi možaki 80, kterim želimo poguma ali korajže vestno za srenjo skrbeti: za uboge — za cerkvene potrebe, za župnijska in kaplanska poslopja, kakor tudi za šolske pptrebe; ker opomniti mora dopisatelj, da nimajo Šmarčani cerkvenega odbora — vse gre iz ene ter iste denarnice. Svetuje tudi dopisatelj teh vrstic, naj si poisče srenjski predstojnik poštenega ter vestnega občinskega pisarja; kerje bojda dozdajnemu starčeku pismeni odpust doposlal. ^Popolnoma novo šolsko gospodo dobila je tudi Smartinska sola. Opravil in skrbij dovolj. Najpoprej se naj poprime krajni aolaki na6elnik, mož bistre glave in poštenega 8rca, šolskega vrta, kateri vže 10 let skoraj čaka na avoje 6astno mesto^ podedovano od rajnega dobročinitelja, rojaka Šmartinskega, rajnega preč. gt Jakob črepinšeka! Resnično čudna prikazen! Šola brez aolskega vrta, solarji brez poduka 0 sadjereji. Cela fara trpi velik zgubitek. Plačuje davek, niora ludi popravljati in oskrbljevati poslopja, katera zdajni učitelj skupaj z 7rtom in travnikom zastonj ima! Dne 9. nov. točno ob 3/* na osem zjutraj opazila se je tukaj nenavadna natorna prikazen: Zemlje- potres, 2 sekundi dolgo gibalo se je mo6no vse. V dokaz bodi: stari na pol podreni zvonik je jedva svojo poskušnjo prestal. Streslo ga je, lazpokline so veče in nevarnost še bujši. Orglje bi tudi morale svoj glas dati, pa potres ni imel te zmožnosti, vendar pa toliko tnoč, da je vse ogluail, ter eno pišal zvinol. Tudi kaplanija je od tega potresa zdatuo trpela. Prvokrat 1. 1877. in zdaj pa drugokrat. Zid je razpokuil vsakokrat na enem ter istem mestu. Bode toraj zopet popravka potrebno. — Kakor povsod, tako je tudi Rožna dolina se izneveiila svojemu imenu. Slaba letina! Vina nič, kruba malo, živad pocrkava, veden dež, do kolena blato, sneg, toča, blisk in grom in zdaj še zemlje potres! Ljudje ne umirajo številno veliko, vzlasti natorne smrti ne. Enega ubijejo, drugi se ostrupi, mišnice naje, tretja spovije, četrta zadnši, veliko jih krvave glave nosi, ena babica 811etna pa si je zakurila v svoji samotui hišici. Hišica zgori, a bablje jedva uide pa vendar sprebladi in umerje. Tudi mrtvud ne prizanaša. Od Dravinje. (Preganj anje.) ,,Slov. Gosp." je v svoji štev. 45. prinesel novico, da so nemškutarji začeli slovenske domoljube preganjati, in res, nekteri liberalui nemčurji so pravi divjaki. Velik trpin je, kdor ima nesrečo med takirui živeti in od njih odvisen biti. V nmogih okrajih po Slovcnskem se je že to deloma predrugačilo iu na bolje obruilo, to je, da so divji liberalci premagani, a so še okraji, kraji in fare, kder grozno strahujejo in ravno najboljši domoljubi trpijo ondi najve6- Boljsi, ko je človek, bolj ga obirajo, ovajajo in tlačijo, ter ga nadlegujejo in mu skodujejo kakor ose dobro sadje in tako pogubijo njegov stan in nja prihodnost. Ako se ne motimo, je pred nekolikimi leti bilo ljudskim učiteljem z okrožnico ostro prepovedano, kaj o svojib zadevah pisati vjavnost; v istini jeodiste dobe vse tibo! Da to ni zdrav stan, to sodi lahko vsak kolickaj zveden 61ovek. Kdor pozna šege svobodnib in izobraženih narodov, ve, kako ae tam sme vsaka krivica javno prerešetati. Ali morejo u6itelji vender uvek molčati? Kako živabno so se poganjali od 1850 do 1870 1. učitelji na poboljšanje šolskih zadev! Ali je morebiti zdaj res vse v tako zlati dobi? — Kdor ima priliko videti in slišati, kako se uekterim vrlim učiteljem godi, tnora priti diti, da jim ne cveto rožice, še slabše se jim godi kot nekdaj, posebno tistim, ki se starajo in takim, ki so Cerkvi ae udani in narodu pravični. Vsak surovi, neotesani rnesar ali golibar, 6e je le kolo pri šolskih gospodskah, zamore nadlegovati takšnega učitelja, naj še je tako marljiv, skrben in izobražen. Gotovo želijo vsi vrli učitelji pravi napredek in izobraževanje naroda in toraj blagor domovine in države. i Kdo bi tedaj ua deželi poleg dubovnov v prid ! ljudskega naprcdka in blagostana splob naj delal ¦ kakor učitelj? Pa kaj, če nni je orožje iimnega i peresazato vzeto? Pritožiti se, je večjidel zastonj ? | Od sv. Tomaža nad Veliko nedeljo. (Letina). Ker smo vse pridelki pospravili, mi je lebko o letini pisati in ,,S1. Gospodarju" naznaniti, da svojim 6. bralcem pove, kako smo kaj zadovoljni ž njo. Vinograde nam je zimski mraz poškodoval, posebno v nižjih legab, da je mnogo trsja popolnoma uničil; zato se nismo nadejali velikega brauja. Pa to, kar še se je pokazalo, je deževje in smod zapravil, zato smo vina malo ve6, kakor ni6 dobili; pa še to ni dobro. Potem takem bomo morali vodo piti pa kde bodo denarji? Seno je arednje zraslo, pa smo ga zavoljo deža težko posušili; rž je sneg poškodoval in bila je dračnata; zato tudi ni veliko obiodila; pšenica bila je precej lepa, oves roden, hajdna srednja, koruza srednja. Krompir je precej obrodil, samo da je bilo nekaj bolenega, nekteri tudi pravijo, da njim v kleti gnjije. Repa je drobna zrasla, sadja so nekteri mnogo imeli, nekteri malo, nekteri pa nič. Deževje in povodnji so nam mnogo akode prizadjale. Iz Velikih Lašic na Kranjskem. Po airokem svetu ni muogo znana, naša ,,Kibniška dolina"; ker mati narava nas ni posebno nadaiila s svojo lepoto. Tohkajn bolj so pa znani prebivalci, ki airoko po svetu prodavajo svojo nsubo robo" (škafe, sita in reaeta) zlasti po Koroškem, Štajerskem in Hrvaškeni je skoraj vsakemu znan Ribničan, ki ponuja iu bvali svoja rešeta kakor jud pieležano sukno. Iz tega se toraj razvidi, da nam domača zemlja daje prerualo obresti, ktere želodec terja vsaki dan. Večina mož, posebno po zimi, je vedno v soseduih nam deželab. Posebno pa naši bližnji sosedi Kočevarji se preživijo večjidel na ptujem; in še ti, kar jih je doma, nam delajo preglavic a svojo pokvečeno nemščino. — Letošnje leto naa je s svojimi pridelki slabo obdarilo. Zita je malo, sadja pa redko ali čisto nič. Spomladi je trajal dolgo 6asa mraz in poleti je bilo tudi večjidel hladno in deževno. Jesen ioiamo pa jako lepo in toplo, ki nam obeta dosti repe in koreuja, zelje je bulj slabo, ko lepo. Upamo, da ako še nekoliko časa oatane vreme stanovitno, nas bo tudi turšica, ali kakor se pri nas govoii nfarmeatin", bogato obdarovala. Od sv. Jurija v Slov. goricah. (Razne pritožbe.) Slovenci slove od nekdaj uže kot miren in potrpežljiv narod; vrh tega je tudi vesel ter hitro pozabi vse gorje, 6e ga le prevec ne tlači reva in beda. A vendar se nekoliko časa sem nenavadno širi suiovost in se množ6 pregrebe. Hudo dene domoljubu, ki mora gledati, kako kveposti našega naroda ginejo, kako zgublja dragi zaklad, svoj dober glas. Pa kaj pomaga tarnanje, 6e čitaš o tolikih tepežih, pobojib, ropib, tatvinab itd. ? Saj nabajamo malo, da ne v vsakem Hstu dovolj pritožeb o naših žalostnib razmerab. Cloveku se vsiljuje misel, da obup Ijudi tira v ta hudodelstva. Ubogi kmet plačuje dače in mora plačati, 6e tudi gre zadnja kravica iz bleva, vsako nedeljo 6aje žalostni glas, da pridejo temu rubH, da drugemu posestvo prodajo; plašljivo gleda, da li bode tudi njegovo ime skoraj mej temi nesrečneži. Zraven tega je pa njegovo življenje v vednej nevarnosti. Po noci se akoraj ne upa 7e6 iz biše. Tukaj so na cesti ob 6. zveeer fantaliui, kakor pesjanarji tam za morjem, s polenom kmeta T. iz svojih goric mimo gredočega zaklali. Uže drugi den po zločinstvu se je eden razbojnikov sam ovadil sodniji. Djali so ga pod klju6, in tudi druge pajdaše so zaprli. Oddabnili si smo nekoliko. Pa kako se za6udimo, ko budodelnike vidimo še prej ko smo ubitega zemlji izročili, prosto postopati. Se ve, da so ljudje v straheh, zlasti tisti, ki so bili pri6e poboja. Pa čujte, kaj ti lopovi sami govore, in potem morebiti nam bode tudi umevna_ njih surovost. nE kaj se mi pa bo zgodilo? Če dobim nekoliko mesecev ali k ve6emu par let; tam se mi ne bo prebudo godilo; odelužim to, pa je". Kaj ho6emo? 0 pomo6i zoper takšne hudobije se je uže veliko tinte porabilo. Spoštovanje in pokorščine mej mlajšim ljudstvom ni niti do duhovske, niti do svetne gospodske. V ceikve ne gredo, in 6e pridejo, bolje bi bilo, da jih nij, ker postene ljudi motijo. Vrh tega se pa vedejo po vzgledu drugih. Cnl aem na svoje uho nsaj tndi po mestib in trgib gospoda ne gre k mesi, pri nas na kmetskem je pa veliko učiteljev, ki uže davno ve6 ne spolnjujejo druge cerkvene zapovedi." Toda čakajmo in gledajmo v bodo6nost. Sedajna šolska mladež, ta bo pa ta — olikana. Bog daj, da bi bilo res. Sicer naa pa vsakdanja skušnja naopak uči. Nedavno 80 otroci iz šole domov grede v nekej fari avojo tovaršico skušali na drevo pribiti. Kaj porecete na to ? In kaj je rekla šolska oblaat? — Nic. rSaj zunaj šole niamo policaji" je nekdo odgojiteljev ae odrezal. V torek okoli '/48 zjutraj smo tukaj 6utili prav mo6en potres. 8 do 10 sekund je trajal in sicer od zahodne na vzbodno stran. Ljudje so plašljivo se pogledali, kure so vreščale, ¦ dveri ao ropotale in druge reči se majale, kakor bi jim tal zrnajnkalo.