2
N O V I N E
30. novembra 1930.
Občni zbor
Kmečke zveze v Maribori.
Kak smo v zadnjoj številki poročali, se vrši 10. decembra predpoldnom v Maribori, v dvorani Zadružne gospodarske banke (Aleksandrova c. 6) občni zbor Kmečke zveze.
Vsaka krajevna kmetska zveza pošle na občni zbor za vsakih začetki 20 kotrig po 1 delegata, ki mora meti s sebov pismeno pooblastilo krajevnoga odbora kmetske zveze.
Polovična vožnja v Maribor i nazaj je dovoljena z odlokom žel. ministrstva z dne 7. nov. 1930, št. 21210 i vala od 7. do 13. decembra 1930 za vse proge i vse vlake v dravskoj banovini zvün ekspresnih. Vdeleženci obč. zbora Kmetske zveze küpijo pri odhodnih postajah cele vozne karte do Maribora i te valajo tüdi za vožnjo nazaj domo.
Kalendar.
december   (31 dni)           49. teden.
1
2
3
4
5
6 7
pondelek
tork
sreda
četrtek
petek
sobota
nedela
Vjediajenje
Bibiana d. Frančišek K. Barbara Sava Mikloš
Ambrož püšp.
Vjedinjenje
Aurélija
Kasian
Barbara
Abigail
Mikloš
Agaton
Senje: 1. Ormož, 2. Veržej, G. Lendava, 4. Štrigova, 6. M. Sobota, Dolenci, 7. Selo, Ljutomer.
Vreme: Spremenlivo. V drügoj polovici napovedüjejo Sneg.
Vozni red:
Hodoš:
prihod iz M. S. ob ll14 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri
Murska Sobota:
Prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri
prih. iz Ormoža ob 912, 1541,1935,2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v.
Ljutomer:
prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G, Radgono 840, 1510, 2004 v.
Ormož:
prih. iz M. S. ob 702, 1310, 16, 2048 v. odh. v M, S. ob 728, 1355, 1615, 1854 v.
D. Lendava:
prih. iz Čak. ob 516, 908, 1349, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1416, 21 v.
Čakovec:
prih. iz D. L. ob 625, 1125, 1514, 2210 v. odh. v. D. L. ob 423, 802 1255, 1932 v.
Ka novoga v Belgradi ?
Izjava Nj. Vel. krala. Francoski novinar Barbusse je bio v audijenci pri Nj. Vel. krali. Pri toj priliki je kral povdaro, da je naša politika mirolübna nasproti vsem sosedom.
Blagoslovitev nove cerkve. V nedelo je patriarh Varnava blagoslovo novo pravoslavno cerkev. Navzoči je bio tüdi Nj. Vel. krao.
Püšpeki v Belgradi. V tork so prišli v Belgrad kakti, püšpeki : dr. Bauer (Zagreb), dr. Rožman (Ljubljana), dr. Akšamovič (Djakovo) i dr. Bonefačič (Šplit). Obiskali so merodajne činitele.
Varaška trošarina ukinjeni. Občinski odbor je v pondelek skleno, da se ukine Varaška trošarina. Plačüvala se bo samo za alkohol.
Svetovna politika.
„Narod v orožji‟ v Italiji. Italjanski ministerski svet je odredo, da mora vsaki Italjan po končanom 18. letom dovršiti poseben vojaški pripravlalni tečaj. Tej tečaji so za vsa-
koga obvezni. Pripravlale jih bodo občine.
Politični boji v Nemčiji. Med komunisti i narodnimi socialisti vladajo jako napete razmere. Oboji nasprotniki se med sebov strelajo. Bilo jih je že več bujtih.
Kak je v Rusiji? Vnogi listi so poročali od velke revolucije i od smrti Stalina. Ta poročila neso bila popunoma istinita. Istina pa je, da Rusija preživla jako žmetne čase i ne izklüčeno, da pride do krvave revolucije. Aretacij i drügih nasilnosti sovjetov je od dneva do dneva več. Narod se punta, ar toga nemre prenašati.
Volitve v Poljski senat. V nedelo so se vršile na Poljskom volitve v senat. Velko večino je dobio blok Pilsudskoga.
Zahteve Nemčije. Zdašnja nemška vlada dela na to, da bi Nemčiji kem bole olejšala bremena, štera so njim naložile mirrovne pogodbe. Nemčija bo podpirala delo za mir samo pod pogojom, če se njoj spunijo nešterne zahteve. Med drügim zahteva olejšanje pri plačüvanji reparacij i povrnitev kolonij, štere je mela pred svetovnov vojskov.
Murska Sobota
1. december.
Velki den slobode se bo obhajao na dostojen način. V znamenje radosti i navdüšenja bodo izobešene državne zastave. V vseh treh cerkvaj se opravi zahvalna slüžba boža. Pripominjamo, da ta slüžba boža ne samo za predstavnike oblasti i za šolare, nego za vse Prebivalstvo, zato naj pride k slüžbi božoj vsaki, ki je mogoči. To je državlanska dužnost vsakoga. Narodni praznik se bo obhajao tüdi z akademijov. Kak vsigdar, se gotovo tüdi pri toj priliki zbere velki tao Sobočancov.
*
— Grozen viher. V nedelo opoldne je obiskao Soboto i kroglino viher, kakšega ne Pomnimo. Napravo je preci škode. Na dvorišči bolnice je iztrgao 6 velkih jaličov. Podro je tüdi velki tao ograje. Drevje je podirao tüdi v parki. S cerkve i z drügih hiš je zmetao dosta črepa i je spotro več oken. Je še sreča, da je naskori henjao.
Občinski cestar. Občinski odbor je imenüvao za občinskoga cestara Čagran Ludvika.
V Prekmurskoj tiskarni dobite vse Pisarniške potrebčine, tiskovine, knige, mašine za fotograferanje i vse fotografske potrebčine itd. Cene so zmerne.
—Mikložovo senje. Na Mikložovo, 6 decembra se bo vršilo vsako letno „Mikložovo“ senje. To senje je je med vsemi najvekše.
„Kraljica Estera“ se dobi po 15 Din. v Prekmurskoj tiskarni.
—Občinska seja. Občinski odbor je meo preminočo sredo sejo.
G. župan je sporočo navzočim pozdrave g. ministerskoga predsednika. Odborniki so nato razpravlali od važnih občinskih zadev. Sklenolo se je tüdi, da se bo vršila v proslavo
1. decembra slavnostna občinska seja. j, Ugodna prilika. Na odajo je okoli 300 litrov dobroga ljutomerskoga vina. Cena je jako ugodna : 7·50 Din. za liter. Državna i banovinska takša je že plačana. Što žele küpiti, se naj zglasi v Prekmurskoj tiskarni. 
Delavci se vračajo. Z vlakov, ki prihajajo iz Maribora i Ljubljane se den za dnevom čüje veselo popevanje. Delavci se vračajo iz Nemčije i 
drügih krajov i z veselim popevanjom pozdravlajo lübo domovino, štere več mesecov neso videli.	
—	Popravlanje plota v bolnici. Ar je špitalski plot tak slab, da se je že večkrat podro, so ga začnoli popravlati. Postavlajo njemi nove sohe. 
—	„INKA“ dišeča vinovica odstrani za
gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden ji glažek v točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.	
30. novembra 1930.
NOVINE
3
*
Zahvala naročnikom.
Najtoplej se zahvalimo vsem tistim našim dobrim naročnikom, ki so že plačali naročnino, predvsem pa siromakom. Keliko siromaškejših je spunilo svojo dužnost! Ki je šče neso, naj jo te mesec prve dni spunijo i naj Zednim pošlejo že naprej tüdi nekelko nove naročnine.
Mamo tüdi takše dobile naročnike, ki nam včasi dobrovolno povekšajo naročnino. Bog njim povrni jezerokrat. Jako veliko dobro delo čini, ki dober štamp podpira. Podpira ga pa samo tisti, ki ga narača i tüdi plača v obilnoj meri pa tisti, ki njemi poklanja šče nadplačilo. Priporočamo se vsem za novo leto, kda se za naročnino staroga leta zahvalüjemo.
Širitelom na znanje !
Kak smo vam obečali, tak smo tüdi napravili. Dali smo štampati male bloke, v šterih vsaki naročnik ma za vsaki mesec eden prostor določen, kama se spiše njegovo mesečno plačilo. Kda te dragi širitelje hodili okoli, dajte klajbas v roke vsakomi naročniki i naj si sam zapiše notri, keliko dinarov vam je dao. Te nede nikšega nesporazumlenja pri plačili. Če on sam zapiše, keliko je plačao, s tem Zednim izpostavi Potrdilo od svojega plačila.
Plačüvati se mora na sküpni naslov pri širitelaj za Novine vsaki mesec dva dinara. Zadnji mesec pa tri, to je na leto 25 dinarov. Za Marijin List se plača eden dinar na mesec, to je 10 dinarov naročnine i dva dinara poštnine od kalendara na leto pri širitelaj na sküpni naslov. Vsaki Širiteo dobi 12 čekov i vsaki mesec plača po njem naročnino. Prosimo naše Vrle širitele, da začnejo meseca decembra že nabirati za januar i to od Novin dva dinara, od Marijinoga Lista pa dinar. Prosimo vas, dragi širitelje, idite v vsako hišo i ponüdite dober tisk ! Bog vam bo plačao trüde.
Uprava Novin i Marijinoga Lista v Črensovcih.
— Občinska hranilnica. Preminoči teden je mela Občinska hranilnica sejo. Kak se čüje, je bila seja preci burna. G. K. je stavo predlog, da bi se upravnim Svetnikom hranilnice prepovedalo, da bi bili odborniki tüdi pri drügih peneznih zavodaj. Razpravlalo se je tüdi od toga, da posojilnica ne bi smela nalagati peneze samo v ednoj banki, nego če je že v banke nalaga, bi jih naj nalaga v vse, najbolše pa bi bilo, da bi jih nalagala v kakšo posojilnico z neomejenov zavezov.
Slovenska krajina.
Najvekši narodni svetek.
Prvi december je svetek zdrüženja Srbov, Hrvatov i Slovencov v ednoj jugoslovanskoj domovini. Vsako leto ga svetimo kak najvekši i najpomenlivejši narodni svetek. Obhajali ga bomo tüdi letos.
V pondelek se bodo po vseh cerkvaj naše domovine opravlale zahvalne slüžbe bože. Pri toj priliki se zberejo predstavniki oblasti, Šolska deca, drüštva itd. A te Zahvalne slüžbe bože neso samo za te, štere smo spomenoli, nego za vse državlane. Vsaki Jugoslovan je dužen, da se vdeleži Zahvalne slüžbe bože. Dragi rojaka naj bodo naše cerkve napunjene pri zahvalnoj slüžbi boži. Što je količkaj mogoči, naj ide, da dà hvalo Bogi za oslobojenje i da sprosi za našo lübo
domovino Jugoslavijo srečo i blagoslov.
Narodni svetek se proslavi tüdi z narodnimi prireditvami v šolaj i drügih krajih. Ta Proslava je namenjena predvsem šolskoj deci, da jo navdüšüje i ji zbüdi lübezen do drage domovine. Obiščite pa te proslave tüdi Odrasli: starišje i drügi, kde je to mogoče.
Što pa ne de mogeo iti niti k slüžbi božoj, niti k proslavi, se naj doma Spomni, da je 1. december narodni svetek i naj proslavi te den s prošnjov: „Velki Bog, čuvaj i blagoslavlaj naš rod, naše lepo Jugoslavijo i miloga vladara !
*
Širitelom naznanimo, ka njim pošlemo s tov številkov pole za nabiranje naročnikov i naročnine. Pole so tak narejene, ka se lehko na mesec nabira naročnina i kda se nabere, naj se pošle notri po čeki najkesnej do konca vsakoga meseca. Na vsaki mesec se plača za Novine 2 dinara, zadnji mesec tri, za Marijin List se pa plača na mesec samo eden dinar. S tem de tüdi Poštnina za kalendare plačana. Ki pa more, naj plača naprej več, zato ka delavcom proti moremo plačüvati. — Uprava.
— Marijine liste za mesec december s tov številkov Novin odpošlemo našim naročnikom. Meseca januara bomo začeli razpošilati brezplačno 2. snopič knižice „Priprava na srečno smrt“. Knižico dobi vsaki te,
kda plača naročnino za celo leto. — Vredništvo Marijinoga Lista.
Zastopstvo Transocenika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici.	13
—Žrtev Müre. Preminoči četrtek je v bližini Dokležovja v Müro skočila edna nepoznana ženska. Lüdje so jo šteli rešiti. S čuni so jo šli iskat. Najti je neso mogli. Voda je bila velka i jo je odnesla.
—	Gornja Lendava. Ar Andraš letos spadne na nedelo, de se Andraševo senje vršilo v tork, to je 2. decembra.
—	Smrt dobroga moža. V Sodišincih je vmro po kratkom betegüvanji 16. t. m. Lejko Štefan. Pokojni je bio veren v spunjavanji verskih dužnosti, i od začetka stalen naročnik naših listov, kak naročnik Drüžbe sv. Mohora, Novin i Marijinoga lista itd. Pokojni se je včakao visike starosti. Dosegno je 88 let. V zakonskom stani je preživo 60 let. Žena je šče živoča. Sprevod je bio jako lepi. Gda je doma g. plebanoš sprevod opravo, so pokojnoga nesli k domačoj kapeli. Tam je g. plebanoš opravo sv. mešo za pokojnoga düšo. Zatem so mrtvo telo sprevodili na cintor, gde so je položili v grobnico. g. Domijana. Naj počiva dobri pokojnlk v miri božem!
—	Smrtna kosa. V Rogašovcih je Vmrla 68 letna dovica Berta Morgenštern. Pokojna je tetica g. I. Halina, voditela Prekmurske tiskarne.
Beltinci. Dr. Gustav Omahen, praktični i zobozdravnik se je povrno iz Beča i od nedele, 30. novembra, naprej znova redno ordinera za vse betege.	2
Smrt kmeta v Čakovci. V tork noč je bio sredi mesta izvršen zelo zagoneten Umor, pri šterom je bio bujti kmet Ivan Žalig iz Lipe. V tork se je vršilo v Čakovci veliko živinsko senje, na štero so prišli küpci od vseh krajov. Žaliga so najšli v ednoj zelo prometnoj vulici sredi mesta s preklanov glavov mrtvoga i v mlaki krvi. Pri njem neso našli nikaj penez, iz šteroga sumijo, da se je šlo za reparski umor. Za činiteli nega nikšega sledü.
—	Čestitamo. G; L. Čepregi, šolski upraviteo v Martjancih je zadeo pri zdašnjem žrebanji državne loterije 30 jezer Din. K velkoj sreči njemi iskreno častitamo.
Potres v Albaniji. Listi poročajo, da je divjao v nedelo v nešternih albanskih pokrajinaj močen potres, ki je pozročo velko škodo. Živlenje je zgübilo do 40 lüdi, 100 je pa ranjenih. Porüšilo se je do 1000 hiš.
4
NOVINE
30. novembra 1930.
Mohorske knige.
Kak smo že v zadnjoj številki naznanili, so Mohorske knige prišle. Šteri jih še neste odnesli, idite po nje v Kmečko posojilnico. Vsaki plača 2·50 Din. poštnine.
ZA NEDELO 
Prva v adventi.
Evang. sv. Lukač vu 21. táli.
Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim: Bodo znaménja vu sunci i meseci i zvezdaj; i na zemli mantránje národov od morskoga šümlenja i válov, kda lüdjé sehnoli bodo od stráha i čákanja onih, štera pridejo na ves svet. Ár jákosti nebeske bodo se gibale i teda bodo vidili Sina človečega pridečega vu obláki z velikov zmožnostjov i dikov. Kda se pa eta začnejo goditi, preglednite i prizdignite glavé vaše, ár se približáva odküplenjé vaše. I pravo je njim spodobnost: glédajte figovo drevo i vse drevje : kda spüščáva že s sébe sád, znáte, ka je blüzi leto. Tak i ví, kda te i vidili eta se goditi, znájte, ka je blüzi králestvo bože. Zaistino Velim, ka ne prejde národ, dokeč eta vsa ne bodo včinjena. Néba i zemla prejde ; reči pa moje ne prejdejo.
Razgled po domovini.
Divjaški uboj pri Vitanji. V nedelo popoldnevi je prišeo v Vitanje v drüžbi nekšega svojega prijatela 26-letni Martin Zbičajnik blüzi Vitanja. Mladenca sta se oglasila v raznih
gostilnaj. V ednom lokali sta naletela na Franca Hrustla, ki je taki sovražno nastopo proti Zbičajniki, šteroga že od nekda smrtno sovraži. Proti večeri sta Zbičajnik i njegov prijatel odišla proti domi. Naskori nato jiva je pa že zgrabo Hrustel i v hitrih korakaj odišeo nekaj metrov naprej i nato se je naednok obrno i skočo k Zbičajniki i njegovomi prijateli. Zbičajnikovoga prijatela je süno dol s ceste i nato potegno vün iz kaputa dugi kühinski nož i z njim smekno Zbičajnika v Stegno leve noge. Prerezao njemi je tüdi žilo odvodnico. Nesrečen dečko je pod groznimi bolečinami obležao mrtev v mlaki krvi.
Strašna tragedija viničàra v Loki pri Frami. V soboto okoli pol 9 vüre zvečer je vünvdaro nageo ogen, ki je nastano v lesenoj, s slamov pokritoj viničariji Štefana Vrečka. Kda je ogen bio šče v začetki i je gorela samo ena stran strehe, so že pribežali bližnji sosedje, ali zavolo močnoga vetra i gorivoga materijala hišice je pomoč bila izklüčena. Ar se je taki razširila govorica, da v gorečoj hišici spi viničar, sta se brata F. i H. odločila, da sta s siloma razbila zakajene dveri. Ali viničara nesta mogla najti i odsloboditi nesreče; ar je med tem začnola goreti že cela hiša i se je razvijao gosti, düšeči dim. Kda je streha že zgorela i se je strop porüšo, se je pokazao v koti viseči goreči kaput, a pod njim so opazovalci z grozo opazili žerjavo glavo nesrečnoga viničara. Nato so prihiteli gasilci i razbrskali pogorišče i spravili požgano telo na prosto.
Žalostna smrt snehe. V nedelo bi mela biti v Šestinaj pri zdavanji 18 letna Anka Sabljič. Za gostüvanje je bilo že vse pripravleno. Naednok so jo napadnole močne bolečine. Odpelali so jo v Zagreb v špitao. Taki so jo opererali na slepom črevi. Pomoči ne bilo za njo. Za par vür je Vmrla.
90.000 lüdi se bo zbralo v Žagrebi. Iz Zagreba poročajo, da se je dozdaj prijavilo za veliko zborovanje hrvatskih kmetov, ki se bo vršilo 8. decembra v Zagrebi, že nad 70.000 kmetov iz vseh hrvatskih pokrajin. Okoli 20000 jih bo prišlo peški iz bližnje Zagrebške okolice, tak da se bo Zborovanja vdeležilo najmenje 90.000 lüdi. Na predvečer se bo vršo na igrišči Concordije velki Umetni ognjemet, podoben onomi ob priliki evharističnoga kongresa.
Iz sveta.
Če Bog pozavle. . . V püšpekovom semenišči v Parizi študera letos 112 kandidatov dühovniškoga stana, od šterih so bili Vnogi že v najrazličnejših svetnih poklicih, i to : eden je bio polkovnik, eden praporščak, šest kapetanov, 12 nadporočnikov, 26 poročnikov, štirje mornari, pet politehnikov, pet inženerov, šest odvetnikov, dva pisatela, eden finančni inšpektor, dva Člana revolucionarskoga polka. „Osservatore Romano“ ki prinaša to vest, dostavla: „To je cvet i srce inteligence, ki se docela posvečüje i žrtvüje Bogi, med tem kda mladina beži od njega v svet. . .
Horvat Franjo:
Srečanje.
Bilo je odvečara. Sunce je močno pripekalo i dén je cveo v velkoj vročini.
Lüstva je bilo puno po njivaj. Želi so. Križi so rasli po poli kak gobe po dežji v logi. Tü pa tam so zaspevao vesele ženjice lepo pesem, štera je splavala prek njiv v mirno vés i jo obrnola.
Po prašnatoj cesti so se začüli konjski bežaji.
V vés soe prišl kočije i so obstanole pred županovov hišov. Z njij je stopo gosposko oblečen mladi moški i se napoto proti vratom.
Županov pes je močno zalajao. Napinjao se je na lanci, za šteroga je bio privezani i se poganjao proti tüjemi človeki.
Iz hiše je prišeo mladi dühovnik.
Tüjince se je Začüdo. V njem je spoznao svojega najbošega prijatela iz dijaških let.
Dühovnik se je približao dveram. Vüstnice so njemi šle na smej i je veselo ponüdo prijateli roko i pravo:
„Tonči! Kakše veselje, da se pa najdeva. Bog te je prineso.“
„Bog te živi ! Peter, ti si tüdi doma ?“
»Kak vidiš, tüdi. Včera sem prišeo. Že dugo me ne bilo, pa mati so želeli. Malo so betežasti, pa pravijo, ka njim je ležej, če sem poleg njij. Pa ti? Odked, Tonči?“
»Iz varaša. Idem domo. Sestra me je pozvala na svoje gostüvanje. Tak znaš, ka bi bila ovak nevola, če ne bi prišeo. Dobo sem dopüst, pa sem prišeo.“
»Ne sem znao, če de se sestra možila. Kda pa bo zdavanje?“
»Prišestno nedelo. Prideš gvüšno tüdi ti, Peter. Pozovem te v njenom imeni. Tak znaš, kelkokrat nama je prinesla pake od doma, da sva šče bila v gimnaziji. Njoj pa zdaj napraviva vesele vüre na gostüvanji.
Tak znam, če naj ne bi bilo, bi bila jako žalostna."
»Jako rad pridem na gostüvanje tvoje sestre. Želem njoj že zdaj srečno zakonsko živlenje." — je pravo Peter.
„Ka pa, oča, so doma?“
„Ne. Na njivaj so. Pridejo okoli kednadoga sunca.“
»Mam nekši uradni poseo ž njimi. No, pa za to je šče dosta vremena."
»Tonči, ve pa stopi z menov v hišo. Malo si kaj pogučiva. Znaš, mamo dobro kaplico pri hrambi. Nede ti Žao, ár znam, da si že žeden."
Tonči je pomigno hlapci, naj ide domo i pove, da pride tüdi on za kratek čas, nato se je napoto za Petrom v hišo.
Peter pa Tonči sta bila sošolca v dijaških letaj. Bila sta velkiva prijatela že od detečih let. Ali čas jiva je ločo i pozvanje tüdi.
Petrova mati so veselo stisnoli roko Tončiji. Kak so svojega sina
radi vidili, ravno tak Tončija tüdi, ar vnogo veselih vür so že prebili vküp. Šli so v klet i prinesli vino pa šunko i kda so prišli v hišo, so pravili: „Pijta i jejta, da neta lačniva. Tak se mi vidi, da sem se ponudila, kda vaj pa ednok vidim v našoj hiši.“
Začnoli so se pogučavati. Naednok je pravo Tonči:
„Peter, že znaš, da je našega nekdašnjega profesora razrednika boži žlak vdaro. Predvčeraj smo ga pokopali.“
„Istina?“— je pravo Peter. „Nesam šče zvedo. Škoda za njega. Bio je jako dober z nama. Ešče zdaj je bio takši hecar kak te v gimnaziji. Pred ednim letom sem bio na novoj meši njegovoga vnüka. Za vse je meo telko veselih reči, da se je vse smejalo. Znaš, tüdi mene se je dotekno. Vroče mi je bilo i sem si seo na konec klopi, da bi se malo rashlado. Te me je opazo i pravo:
„Ka pa ti, Cicero?“ Sediš pa
se skrivleš, kak da bi piščance paseo. No pa zaspevliva tisto: Ae, ae, ae.*
Začnola sva:
„Ae, ae, ae, dies ferriae.“
Spevao je z nisikim glasom i glas se njemi je trošo. Prijao je te kupico, jo zdigno visiko gori i močno začno:
»O beata tempora,
Bibamus in memori,
Ae, ae, ae, dies feriae.“
To je bilo smeja !
Zdignila sta prijatela kupico i pilá v spomin profesorov. Potem sta Bogi hvalo dala, da jiva je pripelao k cili.
Odvečarek je mino, da sta prijatela niti ne znala, kda. Vesele pesmi domoidočih ženjic so jiva stavile pri guči i kednadi idoče sunce se njima je smejalo i mahalo z rokov: Do jütrašnjega videnja!
*) Cicero je bio slavni rimski mislec i govornik.
**) Té, te, te, počitnice.
***) O presrečni časi! Pijmo si v spomin!
30. novembra 1930.
N O V I N E
5
Ladja se potopila. V soboto je preminola nemška ladja „Luiz Leonardt“. Od nje nega nikšega glasa i se računa, da se je potopila. Na njoj je bilo 30 lüdi.
Viher v Beči. V nedelo i pondelek je v Beči divjao takši viher, da se je celo promet stavo. Gasilci so 700 krat morali iti na pomoč.
Vmorjeni misijonari. Iz Hingana prihajajo poročila, da so ropari bujli dva italjanskiva dühovnika, Novella i Luciana.
Velki ogenj. V donavskom pristanišči v Komorni je v pondelek vünvdaro močen ogen, ki je napravo okoli 4 miljone čeških kron Škode.
Gospodarstvo
Kelko soli ponücamo? V leti 1929 —30. se je v našoj državi ponücalo 137 miljon 133 jezer kil soli. Na vsakoga državlana pride poprečno 10 kil na leto.
Krmlenje mlade živine po zimi. Mlado živinče se od staroga loči v tom, da ne nüca krme samo za to, da bi se debelih, nego tüdi za doraščajo. Iz toga sledi, da potrebüje več krme. Na to mora gospodar paziti. Če šče, da njemi mlado živinče po zimi ne oslabi, ga mora na primeren način krmiti. Žikinčé, štero še ne dosegnolo 1 leta starosti nüca krmo, ki ma v sebi vnogo bljakovin. Prek 1 leto staro živinče poprečno nüca na den: 10 kil repe s sečkov i 3 do 4 kile Sena. Prek dve leti staro živinče nüca dvakrat telko krme.
Sajenje sadnoga drevja v jesen. Dobri sadjerejci trdijo, da je za sajenje sadnoga drevja jesen bole primeren čas kak pa na sprotlike i to zavolo toga, ar se sadika v zimi počine i na sprotlike ma vekšo moč. Zdaj je toti že preci kesno, a če bo vreme toplo, se šče bo dalo saditi. Pri sajenji trbe paziti na sledeče stvari: Posaditi se sme mladika samo v süho zemlo. Posajene morajo biti sadike 5 metrov na razno. Jama naj bo do 70 centimetrov globoka i poldrügi
meter šürka. Mladika se zasiple naj. prle z gornjov zemlov i potom s spodnjov. Posajeno sadiko trbe privezati k količi.
Gospodarska kriza v Italiji. Gospodarski položaj Italije je tak žmeten, da ga duže ne mogoče prenašati. To stanje šče Vlada popraviti z znižanjom cen. Kak se čüje, se bodo cene znižale za 10 procentov. V žmetnom položaji so tüdi vnoge banke. Pomagajo si na te način, da se zdrüžüjejo.
Tej mali lüdje, ki jih Vidite na sliki, so meli še Petoga tovariša. Naednok so opazili, da ga več nega med njimi. Skrio se jim je. Poišči ga, kde je?
Zabava za duge večere.
Začno se je čas dugih večerov. Zimski bodo še dugši. Srečen je tisti, ki si najde zaposlitev za te duge večere.
Najbolši prijateo v jesenskom i zimskom časi je lepa kniga. V teh jesenskih i zimskih mesecaj v vsakoj številki priporočimo par knig, s šterimi bodo meli čtevci veselje. Što si bo šteo te knige naročiti ali küpiti, se naj obrne na Prekmursko tiskarno v M. Soboti i ona njemi je spravi. Jako primerne so sledeče povesti: Živ pokopan, Zgodba o nevidnem človeku, Moj stric, moj župnik, Smrtna past, Odpoved nesrečne žene, A njega ni . . ., Kraljica Estera. Cena teh knig se süče okoli 8 do 10 Din. zadnjivi dve pa sta po 15 Din.
6
NOVINE
30. novembra 1930.
Za naše male.
Botjak Matija:
Kak je prišeo kovač v mesec ?
Tej trije moški pravijo, da jemi radi pomorejo pri deli. Kovač jih je gnao v kovačnico. Da jim žago v roke i jim pravi, naj jo v škrepce denejo. Kda so jo devali v škrepce, naj primlejo na sredi, ka bi leži pilo. Včinoli so, kovač pa je obrno škrepce. Te so zgrabile prste božih poslancov. Spod nohtov jim je šprickala krv. Za božo volo so prosili kovača, naj je reši te rauke. Kda so njemi obečali, da več ne pridejo po njega, jih je püsto. Trije poslanci so se v nebesa vrnoli i so povedali Bogi, ka je včino ž njimi. Bog je šče ednok zgo-
no smrt po staroga grešnika. Najde ga v kovačnici. „Dober den, kovač.“ „Vsaki den“, odgovori kovač „no ka de dobroga ?“ „Bog me je poslao po tébe.“ „Smrt, trnok bi rad šo, ali zdaj nemrem. Dve lopati i motiki moram napraviti. Pomagaj mi. Idi v meh i pihaj, ka prle zvarim, te idem s tebov.“
Smrt se potégne v meh, zvejani kovač ga pa hitro zapre. Nato zgrabi hamer i tuče po mehi, da je smrt na ves glas kričala i prosila. Kda je kovač že Vsevküp zmlato meh pa smrt, jo je püsto. Vsa krvava i pobita je Šla smrt v nebesa. Bogi je povedala, ka jo je doletelo. Bog se je razsrdo i je pravo, zdaj mi je pa že zadosta, nikoga več ne Pošlem po njega, naj pride sam, kda de se njemi vidilo.
(Dale).
Narodna pesem.
Marija je po poli rajzala.
Marija je po poli rajžala srečala je srečala, cimermane tri.
Kaj delate, kaj tešete, vi cimermani trije?
Mi delamo mi tešemo križ Jezuši.
   Le delajte, le delajte, prav tenko in drobno, Da Jezušova mantra ležejša bo.
Marija je po poli rajžala, srečala je srečala, oj kovače tri.
Kaj delate, kaj kovete, ví kovačje trije?
Mi delamo, mi kovemo cveke Jezuši.
Le delajte, le delajte prav tenko i drobno.
Da Jezušova mantra ležejša bo.
Marija je po poli rajžala, srečala je, srečala oj deklice tri.
Kaj delate, kaj pletete vi deklice tri ?
Mi delamo, mi pletemo korono Jezuši.
Le delajte, le delajte prav tenko in drobno.
Da Jezušova mantra, ležejša bo.
Zapisao: Vogrin Štefan v Rakičani.
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitev so poslali: Vogrin St. Rakičan. Pajžlar Št, Sodišinci i Križanič Št. Gančani.
Zadnja številka. Rešitev:
1.	Kdor ne dela, naj ne je!
2.	Duhovnik.
3.	Če se o volku govori, volk pride.
4.	Noč i den.
5.	Vaga.
Nove vganke:
1. J, a, s, o, v, a, a, e, d, n, b, č, d, l, o, e, e, r, a, l, e, p, o, d, k, e, d. Slovenski pregovor. Poslao Lanšček, Budinci.
1. je v nebesaj.
Z. tisti, bi grdo piše. 3. tao tela.
4. se dobi o trgovini. 5. pot za železnico.
ojob im it isalg ijndaz ni, ojom onivomod javuč gob.
Ka je to ? Obe poslao Vogrin Št. Rakičan.
4.
5.
Č. Zamižerel
Milan Jevanerskic
Obe poslao Miholič Viktor Dokležovje.
Senje v Veržeji
se letos vrži 2. decembra (v tork), ar je 30. nov. nedela, 1. dec. pa narodni svetek.
Senje je Živinsko i kramarsko. Pridite v velkom štveili.
Županstvo.
FOTOGRAFIJA
je najlepse darilo.
Naznanjam, da fotograferam v kakšemšteč vremeni, celo v tmici pri električnoj svetlobi.
Slike za legitimacije 4 komade samo za 10 Din.
Po najfalejšoj ceni povekšüjem vsako fotografijo. Cena od 25 do 200 Din,
Vsem se toplo priporočam.
FOTO REESCH
M. SOBOTA.
Šola kralice Marije. V Doli pri Hrastniki so v nedelo blagoslovili novo šolo, ki je edna najlepših v našoj državi. Šola nosi ime Njen. Vel. kralice Marije.
Za smeh.
Prebrisani Vogrin. Nekši „Magyar ember“ je gledao v Graci v kovačnico kak je kovač tukeo po nakvali. Kovač vidi, da je Vogrin nej ràvno zdrav v glavi njemi pravi ka nastavi roko na naklo če Vogrin trofi roko za par litrov piva. Vogrin ves vesel prime hamer pa vudri, kovač pa roko podmekne, Vogrin pa plača pivo. Vogrin Prišedši domo pita sosida Janoša, če ma hamer pa nakvalo. Hamer bi že bio samo nakvalo nej. „No nikaj nej. Ti ne trofiš moje roke.“ pravi i dene roko na lice. Janoš zamahne z hamron, te pa roko podmekne. Vogrin ves krvavi kriči : „Ej teremtette pa me itak ne zadeo.“
Pošta upravništva
Žižek Karol, Kamenščak. Na pismo smo dali Sestri Veroniki odgovor, pitaj jo. Mataj Franc, Petanci. Vse je plačano na letošnje leto. Poštnina od kalendarov tüdi. Črnko Ludvig, Sapely, Francija. Kalendar je prišo nazaj. Naznanite nam točen naslov. Gjergjek Jurij, Kovačevci 1. Vi mate 34 Marijinih Listov, zato morete plačati 66 Din. poštnine. Če što poleg Marijinoga Lista ma ešče drüge liste naročene, tüdi plača to Poštnino. Tisti je ne plača, ki ma Novine brez Marijinoga Lista. Küčan L. G. Petrovci 71. Kalendar smo vam v V. Bečkerek poslali. Vogrinčič Jožef, Gerlinci. Naročnino sprejeli, kalendar poslali. Dündek M. Bodonci. Dužni ste 25 Din. Kalendar poslali.
30. novembra 1930.
NOVINE
7
Cene:
Penezi: dolar Din. 56.— Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7.90, lira Din 2 90, pengő Din 9.80, marka Din l3̇37, uruguajski peso Din 50, frank Din 2·20.
Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (jcko debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12.
Zrnje: pšenica Din. 130, žito Din. 110, oves Din. 120, kukorca Din. 100, krumpli Din. 40, ajdina Din. 90, proso Din. 80, lenovo seme Din. 300, novi grah črešnj. Din 180, mešani Din. 110,
Krčmarje pozor !
Vsaki krčmar, ki žele točiti dobro vino, ga dobi po najnižišoj ceni na RASKRIŽI. Zglasite se pri g.
Cimermani trgovci
na RASKRIŽI.
IZŠLA JE
BLASNIKOVA
V
ELIKA
P
RATIKA
za navadno leto 1931. ki ma 365 dni.
„VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar, ki je bio že od naših prededov najbole upoštevan je še dnes najbole cenjeni.
V „Velikoj Pratiki“ najdeš vse, ka človek potrebüje vsaki den. Katoliški kalendar z nebeskimi, sunčnimi, mesecami vremenskimi i dnevnimi znamenji;— sunčna i mesečna potemnenja; — mesečne spremembe; — kalendar za proslavne i protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medžimurji i v Julijskoj Benečiji; — pregled o konci brejosti živine; — tabelo hektarov v plügaj; — popis vseh važnih domačih i tüjih dogodkov v Preteklom leti; — tabele za računanje intereša; — živlenjepise važnih i odličnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, ki jih nüca kmetovalec i žena v hiši. —
Cena 5 Dinarov.
„VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki:
tiskarni J. BLASNIKA nasl.. d. d. sv Ljubljani. 
RAZGLAS.
Kmetje delavci nalagajo svoje prišparane peneze samo v
KMEČKO   HRANILNICO   i   POSOJILNICO   v   GORNJOJ   LENDAVI,
štera obrestuje vloge po 8%, posojila pa dava po 10%. Kmetje ta kasa je Vaša i z njov opravlajo samo kmečki lüdje. (Porcijo) Rentni davek od Vlog plačüje kasa sama. Vlog je že prek 1,000.000 Din., dobroga stanja za kaso pa 30,000,000 Din. Pridite vsi v svojo domačo kmečko kaso, kde te poslüženi po svojoj voli.	2
Vse šolske potrebščine i knige se dobijo o trgovini
HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti
Proti nervozi!
Pijte rastlinski liker
Baldrijanus
čüdotvorni liker za želodec brez narkotičnih primesi. Pripravljen iz 9 vrst čüdotvornih trav i bilk.
Cena steklenici 30 , 5O i 90 — Dinarov.
Dobi se pri	3
WEISSENSTERN
DOLNJA LENDAVA št. 88
Zamenjava
tikvenoga semena.
Za 5 kg. nezlüščenoga sühoga semena se dobi 1 liter čistoga tikvenoga olja ali za 4 litre zlüščenoga semena 1 liter čistoga olja. Zamenja se pri
ALBIN SAGADIN v Beltinci.
Advokat
Dr. FERDO ČERNE
naznanja, da je otvoro svojo odvetniško pisarno v DOL. LENDAVI v hiši trgovca Ivana Toplak (nasproti evangeličanske cerkve.) Uradüje tüdi v Vogrskom jeziki. 1
Vajenca
sprejme z bolše hiše KOLOŠA JANEZ čevlar v Murskoj Soboti.	3
Naznanilo.
Cenjenomi občinstvi naznanjata da sem preselo svojo trgovino
z biciklini i več vrst
šivalnimi mašini v
DOLNJOJ LENDAVI na številko 88. poleg kase.  Se Priporočam
WEISSENSTERN.
Dober leder i poplatje.
Če ščete biti zdravi v vlažnem jesenskom i zimskom vremeni, morete meti dobro obüteo i z dobroga ledra. Fál je samo dober leder, slab leder je dragi. Zakaj? Dober leder trikrat tak dugo drži kak slab i se samo ednok od dela plača. Dober leder pa samo pozna, što ma dugoletno prakso v njem, ne pozna pa ledra, što je ne meo posla z njim, kakšteč se hvali. Vsi vučeni Šoštarje i kmetje posvedočijo, da je pri meni dober leder i poplatje, ar mam 30-letno prakso v njem. Kmetje, šteri pri meni leder küpüjejo, dobijo vsigdar po meri, ne več i ne menje, kak nücajo. Šoštarje pa, šteri pri meni leder küpüjejo, majo vsigdar delo. Zato vsi, ki ščete meti za jesen i zimo dobro obüteo, dober leder, dobre poplate i fál, to vsigdar dobite pri ŠKAFAR JOŽEFI trgovci v Beltincih.               2
8
NOVINE
30. novembra 1930.
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI,
Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje:
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno!
ZAVEDNI KMETJE, OBRTNIKI TRGOVCI i DELAVCI NALAGAJO SVOJE PRIŠPARANE PENEZE VARNO
pri KMEČKOJ POSOJILNICI v MURSKOJ SOBOTI.
CERKVENA CESTA ŠT. 5.	ČEK. RAČ. 15229.	V LASTNOJ HIŠI (PREK OD BIROVIJE.)
KMETJE TA KASA JE VAŠA, ZATO SE JE POSLÜŽÜJTE I JO TÜDI PRIPOROČAJTE DRÜGIM. HRANILNE, VLOGE SPREJEMA OD VSAKOGA NA HRANILNE KNIŽICE ALI TEKOČI RAČUN INO IE OBRESTÜJE NAJBOLŠE. - HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO DOZDAJ PREK
5,500.000 DIN.
50,000.000 DIN.
ZA TE VLOGE JE PA DOBROGA STANJA POLEG LASTNE HIŠE DO POSOJILA DAVLE NA POROKE (KEZEŠE), TABULACIJO I TÜDI NA TEKOČI RAČUN NA VEČ LET, NA DUŽNA PISMA, PO NAJNIŽIŠOJ OBRESTNOJ MERI. — RENTNI DAVEK OD PENEZ PLAČA POSOJILNICA SAMA. — KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI, NE SMETE SE SPOZABITI S TE KASE, ŠTERA PODPIRA V STISKI NAŠE LÜDSTVO. - PRIDITE V SVOJ DOM, KDE TE POSLÜŽENI PO SVOJOJ VOLI.
GLADNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC
NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
-	IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti.
Izdajatelj KLEKL JOŽEF.
Urednik FRANC KOLENC