PROORAM OBČINSKE PODRUŽNICE SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE HH ZVEZE SLOVENSKE KMEČKE MLASINE LJITBLJANA VIČ-RUDNIK Fošteno ovrednotiti kmetovo delo in realno ocenlti proizvode in pri-delke Monopoli in nepošten odnos družbe do kmeta so povzro-člli, da za svoje delo dobl najmani, potrošnik pa mora plačati največ. Razlika pa se je zgubila v prevelikl režiji in še kje na poti med kmetom in potrošnlkom; Zahtevamo Javno poslovanje in nadzor nad trgcmno m predelavo našlh prolzvodov; Vpogled o porabi sredstev, namenjenih kmetflstvu v ob-člnl ln mestu; Zahtevamo praviono odškodnlno za škodo, ki jo povzro-či dlvjad s strani lovoev all občlne; KMEČKEMU STANU VRNITI MESTO V DRUŽBI PODOBNO KOT GA IMA V DRUGIH DRŽAVAH Vrnitev zaplenjene zem^je ln gozdov, kl Je bila na nepo-šten načto odvzeta kmetom: Zaščita obdelovalnlh zenH]lžč pred pozidavo ln druglmi posegi. Povezava kmetov v kmettjske zadruge zdražene v za-družno zvezo po vo(]i kmetov in kmetovo korist In ne v breme. Povezava kmetov v kmetyske skupnosti. Sprostitev privatne veterinarske službe. Urejanje kmetysklh zenmižč: jarki, mellorao^e, poljske poti. Nadzor In vlaganje v gozdove, ki naj se kompenzlra z biološklm prlspevkom. Promet s kmetysklmi zeniUlžči. Kvalitetna zemlja naj se uporablja samo za kmetljsko pridelavo. Enotnl krlteryi glede dolofiitve najemnlne. Varovanje zemlje, voda In zraka pred onesnažemem, kajtl to bi pomenilo katastrofo za vse. Med slovenBklml opozlo^sklml zvezaml in glbanji Slo-venska demokratlona zveza šteje tu blizu tlsoč olanov, samo v viški občlni pa Jlh je prek dvesto. IJub^anski odbor SDZ, ustanovljen aprtla 1989, se že ves čas aktlvno vkjju-čuje v razgibano polltično živjjenje na Slovenskem. Pri obllkovanju svojlh akcijsklli lzhodlšč, kijlh Je odobrll Svet IJub^anskega odbora, Je bll z veliko vefilno glasov sprejet predlog, naj ta odbor vodl In pokrlva oelotno delovanje SDZ v vseh Uubjjansktii občlnah, zato da ne bi po nepotrebnem tratill energlj In razcepljall naše dejavnosti. V tako zasno-vanem akoUskem programu smo organizirali dva množič-na sboda eianov SDZ ln njenih simpatizerjev z zanlmivim kulturnim programom, kjer so sodelovall najvidnejši slo-venski ustvarjalci (Polde Bibič, Jerca Mrzelova, Ervln Frilz, Tone Kuntner, Marjan Kralj itn), napomoč pa so nam priskcKiili tudi slovenskl llkovni umetniki (Franoe Slana, Gorazd Šefran, Ve^Jko Toman, Boštjan Putrih itn.); tl so svoja dela nameruli za prodajo, katere izkupifiek je bll Oliranjevanje družinskih kmetij dtipemUranJ«: za solanje na Srednji kmetijski šoll all fakulteti (agronom;ja, žlvinoreja) morajo bitl zagotovye-ne štipendlje s strani oboine; Sjilošno liobr«ievmuje mladih: Na osnovnih soiah ustanav^atl kmet^ske krožke in otroke vzgajati tudi za kmečko delo; Vrtčanje ilvljenja na kmetlje brei nasladnlkov. Iskaiye vezi za tlste, ki zaradl oblllce dela ne dobijo part-nerjev; Porodnlškl dopnst: vsem ženam morajo blti zagotov-yenl enakl pogoji - ugodnostl glede porodnlškega dopusta ln nadoraestll; Invalidsko is pokojnliuko Mvarovasje kmetov: do sedaj nepošteno in je potrebno izenačiti z drugimi upoko-Jenci, rok za dokup let bi moral bitl neomejen; Koranit« ipremstnbe v tluienjn vojaiksga roka, eaj Je sedanji naiin zastarel in pri yudeh vzbuja prej odklonllnl odnos kot pa podporo; Vojaikl obvemlki nA] »luiljo vojiikl rok v SR Sio-veniji in to tollko časa, kolikor je potrebno za usposabya-r^]e. Ta zahteva ima ekonomsko in praktiono utemeljitev; Xmete oproBtltl vojaikUi r»] in druglb podobnlh obveznosti v času večjlb. del na kmetyah. Prav tako zmanj-Satl ftas orožnih vaj na kvalitetni minlmum. Kmel^e zahtevamo nadzor nad trgovlno z lesom. Efekt biološkega prispevka je zanemartjiv. Z i\)lm se nepošteno okorišča država, gozdovi pa propadajo; Zahtevamo svobodno združevanje kmetov in možnpsti svobodne konkurenčne trgovlne z našiml proizvodl ln pridelki ter reševanje s tem nastallh težav na pravem mestu, ne pa pri taterveno!j Je propadala, saj zaradi negotovosti pred prihodnostjo nl nihče vanjo niče-sar vlagal. Prav zaradi zgoraj navedenlii rn še druglli krivio je Slovenska kmečka zveza občine IJublJana Vič-Rudnik v prvl polovlci januarja 1989 preko občlnake SZDL dala pobudo za spremembo Zakona o korisčenju kmetijsklli zemijiBč. Republlški komlte za kmet^stvo, gozdarstvo m prehrano nas je obvestll, da bo našo pobudo proučll v tret-jem cetrtietju 1989. leta, vendar do danes nl zasieditl ničesar, kar bi to potijevalo. Smatramo, da je VRNITEV v zgoraj opisanlh In podanlh prlmerili po vseh oloveškib. in moraljiih zakonUi edino upravlčena In nujna. Kmelje zato od slovenske skupščine zahtevamo, da takoj uvede postopek za sprejem ustrezne-ga zakona, kl bo omogočai popravllo storjenili krivlc in na podeželje vrnil nonnalno žlv\)eiye. VSE umjtOBMACUE V ZVEZIZ VO-LTTVAMINA PODROČJU OBČINE LJTTBLJAMA VIČ-RUDiraC Hf ZA VSAKO PODRUŽmCO, KI80 ŽE ALI PA BODO V KRATKEM USTANOV-LJENS PO VSEH KS DOBITK PRI: Podružnlca Velike Lašče: Milan Tekaveo (781-445), Velikl Osojnlk 18,61315 Vellke Lašoe; Podružnloa Ig: Tone 0ršlč (316-366/29) Iaka Loka, 61292 Ig; Podružnlca Krtm - Barje, Jože Repar Preserje 29. 61352 Preseije, Stane Bučar (766-050), Kamnlk pod Krimom 7,61352 Preserje; Podražnioa Dolomitl, AJoJz Kavolč, Hoijul 124, 61354 Horjul; Štefka Marolt (749-129), Koreno 5,61354 Horjul; Podružnloa občlne IJublJana Vič-Rudnlk, Drago Stanoviiik (215-095/12) Vnanje Gorloe 115,61357 Kotrarje Gorice; Podružnloa IJublJana mesto prof. Mlrko Leskošek (264-761).