V desetih letih bistveno bolje
Analiza stanja stanovanjskega gospodarstva v občini Ljublja-na-Center kaže med drugim na-slednje značilnosti:
1. Število prebivalcev in go-spodinjstev v občini Center se je v zadnjem desetletju zmanj-šalo za 4.158 prebivalcev oziro-ma za 3.185 gospodinjstev. Pri tem je poraslo števdlo stano-vanj za 2.002 stanovanji ali za 8,5 odstotka, čeprav je bilo v tem času porušenih 297 stano-
vanj (od tega 127 v družbenl lastnini). Leta 1961 je znašala povprečna velikost stanovanja 46,28 m2, medtem ko znaša povprečna velikost leta 1971 59,2 m2 v celotiiem skladu, v družbenem pa 57,4 kv. m.
Tudi število stanovalcev na eno stanovanje se je obdutno znižalo, saj je znašalo v letu 1961 kar 3,88 stanovalca na sta-novanje, medtem ko znaša v letu 1971 v povprečju le 2,7 (v družbenih  stanovanjih   pa   tri
prebivalce na stanovanje).
Iz tega izhaja, da so se sta-novanjske razmere v zadnjem desetletju v občlni Center bi-stveno izboljšale.
To izboljšanje gre na račun zgrajenih stanovanj v novih so-seskah, kot so Roško naselje, Streliško naselje, Vodmat, Pru-le, Tabor ter posamezni objek-ti v drugih krajevnih skupno-stih.
V starih delih mesta, kot je Stara Ljubljana, del Prul, sta-ri del Poljan, predvsem pa ob-močja med Petkovškovim na-brežjem, Trubarjevo cesto in Komenskega ulico pa je stano-vanjski standard skoraj še zme-rom na ravni iz pred desetih let.
Tudi povprečna površana na stanovalca je občutno porasla, saj je znašai.a v letu 1961 11,9 kvadratnih metrov, medtem ko znaša leta 1971 v celotnem sta-novanjskem skladu občine 19,9 kvadratnih metra, v drnžbenern pa 18 m2 na stanovalca.
2.  Občina   Ljubljana—Center je dejansko jedro ljubljanskega mestnega   organizma,   v    kate-rem   stanovanjski   predeli    ne prevladujejo.  Območje  občine praktično      nima      zazidalnih stavbnih zemljišč, ampak le po-samezne zazidalne otoke, kot so Prule,  Vrtača, Poljane,   Tabor in Vodmat, kjer se ne da orga-nizirati široko iismerjene sta-novanjske gradnje, kot jo or-ganizirajo in jo bodo v prihod-nje še bolj na ostalih območ-jih mesta.
Zazidalni otoki, ki naj bl imeli pretežno stanovanjsko obeležje, imajo že danes svoje značilnosti, ki jih je treba oh-raniti in obogatiti z novimi. To vse pomeni, da je možno v ob-fiini Center le dopolnjevati oi> stoječo zazidavo, kar seveda zmanjšuje možnosti širse orga-nizirane stanovanjske gradnje. Izjema je le območje Poljan, kjer bo treba zazidavo še pri-praviti.
3.  Generalni  urbanistični  na-črt Ljubljane — podrobni na-črt občine Center — predvide-va  večjo rekonstrukcijo  mest-nega jedra. Z rušenji starejših mestnih  predelov,   ki   nimajo posebrah spomeniških   značiio-sti.se žeJi dobiti dovolj prosto ra za novo urbanistično struk-turo, da   bi   povezala   mestno središče v enoten funkcionalen organizem.
Na predvidenih 481.100 m" porušenih bruto etažnih povr-šin bi naj pridobili 1,241.000 m1 bruto etažnih površdn za stano-vanjske nsmene in 2.418.000 m1 bruto etažnh površin za po-slovne dejavnosti. Na območju rekonstrukcij se ne da samo-stojno graditi stanovanjskih ob-jektov, <5e se hkrati ne ureja tudi objektov, ki naj služijo za poslovno dejavnost. Zato Je gradnja stanovanj v Centru ne-primerno dražja, saj mora vključevati čiščenje zemljišč, to je rusenje objektov, odškod-nino za porušene objekte, hkra-ti pa prilagajati vso komunal-no opremo novim okoliščinam, ki jih zahtevajo večje zmoglji-vosti.