SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIV (48) Štev. (N“) 19
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 25 de mayo - 25. maja 1995
Grenak priokus
Konec druge svetovne vojne v Sloveniji je prinesel tudi zmago komunistične revolucije, množične izvensodne poboje ti-sočev domobrancev in civilistov, razpustitev slovenske partizanske vojske, vzpostavitev revolucionarnega pravosodja in prevzemanje boljševističnih načinov organiziranja družbe po sovjetskem vzoru. Kolaboracija slovenskega komunističnega vrha z Beogradom in Moskvo, katere posledica je bila razpustitev slovenske partizanske vojske leta 1945, je v določeni meri dobila svojo potrditev tik pred oblikovanjem nove demokratične oblasti v Sloveniji, ko je JLA, °b tihem soglasju odhajajoče enopartijske oblasti in novoizvoljenega predsednika predsedstva RS Milana Kučana, razorožila večino slovenske Teritorialne obrambe.
Proslave obletnic, ki so vezane na vojaški poraz okupatorja in leto 1945, imajo zato grenak priokus. Še posebej, kolikor se skušajo z njimi ponovno enačiti odpor Proti okupatorju in komunistična revolucija. In to v času, ko so mlade generacije potem, ko so bili šolski programi in medijski prostor očiščeni najbolj grobe ideologije, začele jasno ločevati med odporom proti tujcu in izkoriščanjem tega odpora za polastitev oblasti na nedemokratičen in krvav Uačin. Slovenska zemlja je še vedno pose-
jana s stotinami spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij, ki pojejo slavo socialistični revoluciji.
Načrtovane proslave povzročajo grenak priokus tudi zato, ker so slovenska osamosvojitev in drugi z njo povezani dogodki, ki objektivno predstavljajo vrednostno središče slovenske nacije, skušali v zadnjih treh letih sistematično izrinjati na obrobje, njihov pomen pa čimbolj minimalizirati. Ti poskusi so dosegli vrh junija 1993, ko je celo predsednik republike Milan Kučan nasprotoval proslavi ob drugi obletnici razglasitve samostojne slovenske države. Zato se ni mogoče izogniti sklepu, da tiste politične sile v Sloveniji, zbrane predvsem v Združeni listi in Liberalni demokraciji Slovenije, ki niso nikoli jasno obsodile krvave komunistične revolucije in polastitve oblasti na nedemokratičen način, niti se niso opravičile zavednim partizanom za zgodovinsko prevaro in se hkrati na vse kriplje upirajo popravi krivic, ki jih je povzročil enostranski režim, skušajo izrabiti obletnico zmage nad eno totalitarno ideologijo — nacifašizmom — za rehabilitacijo druge prav tako totalitarne ideologije — komunizma, katero so skušali v vsej njeni razsežnosti uveljaviti po letu 1945.
Iz izjave SDSS
Surov poseg vlade
Manifestacija v spomin na več kot sto množičnih grobišč
žrtev komunizma
V soboto zvečer se je na prizorišču na ^rgu republike, kjer je bila mirna manifestacija množičnih grobišč žrtev komunizma, Pripeljalo devet policistov in še deset civilistov. Stanetu Vezjaku, predsedniku An-rikomunistične legije, je vodilni policist ^ejal, da v imenu vlade zahtevajo, da prodor ob drogu državne zastave izpraznijo.
naj bi za državni prostor. Ker navzoči ukaza niso hoteli izpolniti, se je začela na-s'lna akcija. Navzoča pravnica Irena Vi-rant je zahtevala, da pokažejo nalog za ak-c'jo, vendar policisti tega niso hoteli narediti. Stane Vezjak je potem, ko so civilisti 2ačeli nalagati spominske žare na tovornjak, dejal, da bi rad v spomin obdržal le iri žare, pri tem pa je prišlo do grobega P°licijskega nastopa.
Ker so Vezjak in še nekateri drugi zagabili za žare, so jim policisti grobo (zvi-janje rok in še posebej prstov, s katerimi so °bjernali žare) iztrgali ter Staneta Vezjaka, ^°nedikta Pančurja in dva brata Drobnič ^rata državnega tožilca) porinili v „mari-c°,‘- Pri tem je Vezjaka eden od policistov •nočno brcnil v gleženj, Pančurja pa so vr-8'i na tla.
Odpeljali so jih na Trdinovo in kasneje opustili. Tam je vodja akcije, policist Kolnik Vezjaku pokazal listino, na kateri je Pisalo „Nalog za aretacijo", podpisan pa je d Danijel Brezovar iz vladne službe za °kalno samoupravo, Tržaška 42/V. V na-°§n je pisalo, naj z intervencijo očistijo Pr°stor, ki je namenjen državni proslavi.
I. Ž.
Gre z« grobo demonstracijo ostankov
Tisti, ki trdijo, da pri nas komunizma ni več, imajo tu njegovo demonstracijo v „čisti obliki". Slovenija naj bi bila demokratična država, ki ima v ustavi zapisano pravico do mirnega protesta. Vezjakova manifestacija je od torka zjutraj do sobote zvečer potekala mimo in dostojno. Prireditev je potekala na javni površini in ne bi smela ,,nikogar" motiti, še najmanj pa „driavo". Seveda, motila je mnoge, ki jih preganjajo njihovi zločini in ki so hoteli imeti včeraj svoj „Triumf“ neomadeievan z resnico.
.,Slovenec", 15. maja
//
Borci" nezadovoljni
z Drnovškom
Praznovanje 50-letice zmage nad nacifašizmom — in istočasno proslavljanje tkim. NOB je prineslo še nekaj novega. Namreč veliko problemov predsedniku vlade in predsedniku Liberalno demokratske stranke dr. Janezu Drnovšku.
Že glasovanje v Državnem zboru proti predlaganemu Peterletu za predsednika komisije za zunanje zadeve, ko je polovica LDS glasovala proti — je bilo dokaz, da Drnovšek ne obvlada svoje stranke in da v njej mnogo članov zasluži ime komunistične mladine".
In sedaj govor, ki ga je imel dr. Drnovšek na Trgo republike ob praznovanju „Triumfa". V njem je podal nekaj izjav, ki so komunistom, „borcem" in reakcionarnim silam trn v peti. V govoru se je izkazal zelo spravnega, nastopal proti stalinizmu in se sicer eliptično tudi poklonil nekomunističnim žrtvam. Iz Dela posnemamo nekaj stavkov:
„Udeležence proslav je predsednik dr. Janez Drnovšek spomnil, da s praznovanjem Slovenija »preprosto potrjuje svojo voljo, da je in bo del evropske, antične, krščanske in razsvetljenske tradicije«. Po njegovem prepričanju »med bojem proti nacifašizmu in proti njegovemu dvojčku, stalinizmu, ni in ne more biti nasprotja«. Drnovšek se je poklonil slavi vseh, ki so »v zadnji svetovni vojni padli za sanje o svobodi« in sklenil, da »če bomo mi nadaljevali njihovo delo, njihova žrtev ne bo zamrla«."
In še to: ko se je proslava na Trgu republike pred parlamentom nehala — na njej sicer ni bilo videti slovenskih ali drugih zastav z rdečo zvezdo, pač pa je ta kraljevala na vrhu droga raznih zastav bivših borcev-partizanov — so ti hoteli še nekaj časa ostati na Trgu in uprizoriti nekaj „NOB" demonstracij, pa so jih prireditelji
po zvočnikih kar napodili, naj gredo domov.
To se jim je strašno pokadilo. Tudi Drnovškova vzporeditev nacizma s stalinizmom (saj so se med revoluciji borili vsi za Velikega Stalina) in poklon našim padlim.
V ljubljanskem Dnevniku piše 22. maja J. Močnik: „Zmaga nad nacifašizmom je bila zmaga bork in borcev, ki so se bojevali za tisti novi svet, o katerem govornik (predsednik vlade) in njegovi nočejo vedeti," in dodaja, da je govornik med drugim zatrdil, da sta boj proti nacifašizmu in stalinizmu eno in isto, ni pa povedal, kaj je v njih enakega: za pozitivno vsebino boja proti fašizmu je slep, med bojem proti „stalinizmu" pa je bil tako in tako na drugi strani. Očitno je hotel sporočiti nekaj „spravnega", a prav na ravni ideologije ta operacija ni mogoča, meni Močnik.
V nadaljevanju piše, da so za slavnostnega govornika borci in borke napačen naslovnik. Po proslavi so se jih prireditelji morali znebiti, zato ker jih že na proslavi niso mogli uporabiti. Drnovšek na proslavi ni govoril borkam, ne borcem, tudi ne vsem drugim, ki so nanjo prišli, temveč tistim, ki jih tam ni bilo.
Ko so predstavniki političnega razreda po proslavi nagnali borke in borce proti nekdanjemu fašizmu, so sebe izgnali iz prihodnosti družbe, ki naj bi jo upravljali, zaključuje Močnik.
Tudi v drugih medijih se „borci" pritožujejo nad tem govorom. Vidno je bilo, da se npr. dr. Drnovšek in predsednik RS Milan Kučan na proslavi nista rokovala, pozdravila ali vsaj pogledala. Govori se, da misli Kučan pred volitvami ustanoviti svojo stranko, ker z Drnovškom ni zadovoljen. Združena lista pa ima preslabo ime.
Zgodilo se je v Sloveniji
„Proslavljamo, kar lahko proslavljamo skupaj"
V Ljubljani, na Žalah, se je pri spomeniku padlim za samostojno Slovenijo ob nestanovitnem vremenu navkljub 13. maja
SLOVENIJA IN EVROPSKA
^0n*wrrizj)ta v slovenski vladi in policiji.
/./S
(nLuiij«,!.,
V Bruslju so se prejšnji teden pričeli uradni pogovori med Slovenijo in Evropsko zvezo za pridruženo članstvo. Trajali so dva dni. Slovensko delegacijo je vodil Benjamin Lukman, vodja urada za evropske zadeve pri zunanjem ministrstvu, v delegaciji pa so bili še predstavniki ministrstva za ekonomske odnose in razvoj.
Med pogajanji so pregledali celoten sporazum. Po prvem delu tehničnih pogovorov naj bi bili evropski pogajalci naklonjeni skorajšnjemu parafiranju sporazumu. Rešili so še zadnje ovire na področju kmetijstva in kvot uvoznih in izvoznih izdelkov. Potem morajo še vlade petnaj-storice in Slovenije povedati svoje mnenje o tem nad 500 strani dolgem dokumentu. V Bruslju bo znan odgovor 23. maja, ko se
bo sestala delovna komisija EZ za srednje-vzhodno Evropo, ki bo še enkrat pregledala tekst. V Ljubljani upajo, da bodo parafirani tekst imeli v četrtek, 25. maja. Če bo vse poteklo v redu, bo sporazum pregledala Evropska komisija 7. junija, 12. junija pa bi ga podpisali.
Vendar pa nad vsemi visi Damoklejev meč — namreč italijanski veto. Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli je namreč dejala, da pogajanja še niso tako daleč, da bi lahko določili datum podpisa. Tudi je dala jasno vedeti, da Italija ne bo žrtvovala svojih interesov zaradi tujih oz. slovenskih.
Pogajanja glede vrnitve premoženja italijanskim državljanom optantom in vrnitve premoženja slovenski manjšini v Italiji še niso dosegla nič konkretnega.
dopoldan na enourni proslavi zbralo približno tri tisoč pristašev SKD iz cele Slovenije. Igralca Tone in Jernej Kuntner, oče in sin, sta prebrala nekaj Kajuhovih in Balantičevih stihov, zapel je pevski zbor Ave. Lojze Peterle, slavnostni govornik, je poudaril, da ne gre za prestižno prireditev, niti strankarsko, niti ne gre za medstranski projekt. „Povedati želimo le, da ni mogoče naprej brez resnicoljubnosti, poprave krivic in medsebojne pozornosti." Na koncu so Lojze Peterle, Hilda Tovšak (v. d. glavne tajnice SKD) in Miroslav Mozetič, poslanec SKD in podpredsednik DZ, položili cvetje k spomeniku padlim za samostojno Slovenijo in se poklonili njihovemu spominu. Nato so se odpravili tudi v Gramozno jamo in proti Podutiku (Brezarjevo brezno).
Zavrjeni patriarh
Slovenska vlada je zavrnila prošnjo srbskega patriarha Pavla, da obišče Slovenijo, svoje vernike v njej in da se z mašo pokloni spominu pomorjenih Srbov v Kočevskem Rogu in drugje. Pravijo, da patriarh lahko pride „v ugodnejših razmerah", da so sedaj „poudarjene politične implikacije" nameravanega obiska. Tako se je vlada izognila natranjepolitičnim problemom.
IVAN KOROŠEC
/AN KUKUStL
Ugotoviti polno resnico |l
j s
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Nesporno bi bilo, da ima „Izjava slovenske škofovske konference ob 50-letnici konca druge svetovne vojne" namen prikazati vso resnico slovenske tragedije ter pomiriti sprte strani, za dosego nujne narodove sprave, če ne bi tudi v tej izjavi močno izstopala težnja prikaza neke simetrije v krivdi obeh nasprotnih si taborov.
Osnovno vodilo „Izjave", poudarjeno v četrtem odstavku pravi: „Ugotoviti polno in celostno resnico o vseh dogajanjih... Ugotavljamo, da se ta osnovni pogoj premalo izpolnjuje."
Prav ta pogoj je pomanjkljiv tudi v pričujoči „lzjavi", zakaj?
Šesti odstavek poudarja:
„Kljub temu pa se v zadnjem času uveljavlja tudi nekaj pomembnih spoznanj. Nobenega dvoma ni, da je večina partizanskih borcev, ki so delovali v okviru Osvobodilne fronte, šla v boj iz domo-ljublja in volje po osvoboditvi slovenskega naroda. To so bili večinoma verni ljudje in niso imeli nobenega namena podpirati komunistično revolucijo in ateistično ideologijo..."
,,Nobenega dvoma ni..." Ne le, da dvom je, temveč vemo iz osebne navzočnosti, da bi lahko na prste prešteli tisto „večino vernih ljudi v partizanih, ki niso imeli namena podpirati komunistično revolucijo. .." (To velja izrecno za gnezdo OF — t. im. Ljubljansko pokrajino)
Ne pozabimo, da so moštvo prvih par-tiznanskih grup, ki so jih vodili v Španiji in Moskvi izvežbani komunisti, sestavljali po večini delomrzneži, „falirani študentje", vaški pretepači, uporniki obstoječega reda, kritiki papeža in Cerkve ter oportunisti, ki jim je bila partija obljubljala visoka mesta in grunte ter skorajšnji konec vojne, poleg tega pa hujskala v maščevanje vsem tistim, ki so kdaj kritizirali njih vedenje. Zato so ob zaključku sestankov poleg vzklikov Stalinu, rdeči armiji, Sovjetski zvezi in Titu, grozili z „smrt farjem, smrt buržujem, smrt far-škim podrepnikom in kulakom, smrt izdajalcem!"
Tisti dobronamerni partizanski prostovoljci in prisilni mobiliziranci pa, ki so se zavedali, v kakšno gnezdo so padli, so skušali in mnogim je tudi uspelo pobegniti ob raznih „hajkah" (pregonih). V domobranstvu je bilo skoro 20% partizanskih ubežnikov.
Tisti partizanski postovoljci, ki so imeli korajžo dvomiti ali celo ugovarjati političnemu komisarju v urah „prevzgoje", so bili poslani v „13. brigado" (strel v tilnik).
Kar pa je bilo vernih, komisarja-boječih, so pa lahko — kot Cerar („Partizan malo drugače"), molili tiho samo pod odejo, javno pa so „madonali", vzklikali Stalinu in vse ostalo, v „podporo komunistični revoluciji in ateistični ideologiji".
„Zato lahko rečemo, da je partija zlorabila njihovo domoljublje, ko je osvobodilni boj izrabila tudi za izvedbo revolucionarnega prevzema oblasti."
Partija ni svoj boj izrabila TUDI za izvedbo revolucije in prevzema oblasti, temveč IZRECNO za nasilje krvave revolucije in oblasti!
Prav tako je zmota, da se je partija polastila osvobodilnega boja (Izjema so nekatere grupe četnikov na Primorskem). Osvobodilno fronto je začela, propagirala in vseskozi vodila komunistična partija z lažno masko svobode! V začetku je pritegnila tudi nekatere idealiste, katere je potem „kvalificirala" s svojo neizprosno rdečo justico.
Grupe z resničnim namenom borbe proti okupatorju, toda izven OF, je partija prikazovala kot izdajalske in jih napadala z ihto uničenja: Nacionalna ilegala, grupe na Notranjskem, Tigr, Križarji, itd.
V devetem odstavku stoji:
„Danes lahko samo obžalujemo, da je domobranstvo poglobilo razdor v slovenskem narodu in to v najtežjem času okupacije."
Ob osmem septembru 1943 je protikomunistični tabor (Vaške straže in četniki) že v drugič prožil roko v spravo komunistom, z namenom, da gremo skupno proti prodirajočemu Nemcu. Namesto sprejetja roke so nas partizani začeli obmetavati z italijanskimi minometalci in topovi v družbi včerajšnjih fašistov, ki so čez noč postali komunisti — slovenske OF!
Posledica sta bila poraza Grčaric in Turjaka, uboj vseh ranjencev na licu mesta. Preko 600 borcev, ki so se v ruševinah in ognju vdali italijansko-partizanskemu obleganju pod častno besedo partizanske amnestije, je ob sramotenju in mukah končalo v gozdovih Jelendola in Mozlja.
Vprašajmo se, ali ni bil odklon ponujene roke in ves partizanski hinavsko-zlo-činski akt več kot dovolj za „poglobitev razdora" —?!
Za preživete tega holokavsta sta bili samo dve poti: Predaja morilcev za nov pokol ali Dachau.
Kadar gre za rešitev življenja, ne prosimo gledalcev za dovoljenje. Rešujemo, kar in kakor se rešiti da.
General Rupnik je na prošnjo narodnih predstavnikov in Cerkve: „Za božjo voljo, ukrenite nekaj!" organiziral iz preživelih Slovensko domobranstvo v močno udarno vojsko.
HOTELI SMO ŽIVETI! Mar je to danes vredno obžalovanja —?
Sledi: „Slovenski bratomorni spopad je sprožilo PREDVSEM to revolucionarno nasilje."
Ne „predvsem", temveč samo in le nasilje! Nismo protikomunisti zaradi komunistov, temveč zaradi nasilno-zločinskih komunistov!
Omembe vredna je tudi trditev v zadnjem odstavku:
„Sprava je možna , saj so imeli partizani in domobranci pred očmi isti cilj: svobodo Slovenije."
Sprava je možna z vojaki. Zločinci pa naj se spravijo z Bogom. Cilja obeh taborov pa sta bila tako različna, kot smo bili različni domobranci od partizanov: Svobodna, združena Slovenija, sovjetska, boljševiška Slovenija! Nacizem, proti kateremu so se borili partizani, in komunizem, proti kateremu so se borili domobranci, sta danes mrtva."
Ta preprosto naivna definicija prav tako zavaja v simetrijo: „Eni to, drugi ono!" Ima pa celo prizvok komunistične logike: Partizani proti okupatorju = heroji Domobranci proti komunizmu-parti-zanom = izdajalci
Če bi bilo prvo resnica, bi lahko bila resnica tudi drugo.
Ker pa je prvo dokumentirana laž po samih partizanih v vidnem izzivanju okupatorja (Dražgoše in desetine vasi, ki so jim sledile) ter množični pobojih zavednih narodnjakov, ima tudi drugo vse opravičilo nuje legitimne samoobrambe!
Verni, vodilni član izvršnega odbora OF Edvard Kardelj, je jasno izrazil v pismu svojemu prijatelju avgusta 1943: „Ne gre za zlom fašizma, ampak za tisto resničnost sveta: posest in oblast."
Cilj domobrancev je bila Svobodna Slovenija. Zastava, znaki, pesmi, geslo je bilo stokrat javno izraženo in zahtevano na domobranskih taborih.
Cilj partizanov je bila sovjetska Slovenija. Zastava, pesmi, boljševiška pest, kar je bilo stokrat javno izraženo in zahtevano na partizanskih mitingih. — Ali se motim?
Dal Bog, da bi ta previdno-simetrično
Vse je že prešlo, volilna gonja, glasovanje samo in povolilno slavje in obračunavanje. Država se je že vrnila na stari, običajni tir, in tako se je praznovanje v vladi kaj hitro sprmenilo v zaskrbljenost, temne obraze in iskanje rešitve starim in novim problemom. Zanimivo bi bilo slediti, kaj bo sedaj z vsemi volilnimi obljubami, ki jih je izrekel predsednik. A on nima časa — preveč je križev in težav — ljudje pa imajo na splošno slab spomin; oziroma, bolj točno, ne tedaj, ne sedaj večina ni verjela, da je sploh možnost in namen predvolilne obljube izpolniti. Tako se piše zgodovina.
DRUŽINSKI PREPIRI
Mnogokrat smo omenjali dejstvo, da Menemova vlada dejansko nima opozicije, in da ima večkrat večje težave v lastnih vrstah kot med nasprotniki. In če je kdo mislil, da se bo po prepričljivi predsedniški zmagi to kaj spremenilo, se je precej zmotil. Komaj dva dni je poteklo po slavju, ko je že senat (kjer ima peronizem lastno dvotretjinsko večino) vladi jasno pokazal, da so v Argentini demokratične oblasti zaenkrat še v veljavi. Že v sredo, 17. maja, je nepričakovano in soglasno delno ukinil predsedniški veto na zakon o medicinskih patentih. Udarec je bil še hujši, ker nihče ni vlade niti opozoril, da bo senat sploh obravnaval to zadevo. Prišlo je do soglasja, prave konspiracije med_ peronisti in radikali, pa še zastopniki provincijskih strank, ki so skupno prisodili predsedniku zaušnico, ki je ni pričakoval.
Svojčas smo zdevo o teh patentih že razložili. Vlada je vložila veto na šestnajst točk. Senat je veto zmanjšal na osem točk. A glavni veto je bil na točko, ki govori, da bodo argentinski laboratoriji pričeli plačevati intelektualno lastnino tujim laboratorijem šele čez osem let. Vlada je hotela, da se plačevanje uveljavi takoj, ko izide zakon. Vsa napetost se je takoj preselila v poslansko zbornico, ki naj končno odloči, kako s to zadevo. Če poslanci soglašajo s senatorji (kar je prvoten namen zbornice), potem mora vlada sprejeti zakon kakor ga je izglasoval kongres.
Tako gospodarski kot zunanji minister (oba sta v tem boju branila ameriške interese, češ ZDA se lahko gospodarsko hudo maščujejo), sta zaman pritiskala na poslance. Tajnik predsedništva in bodoči „prvi minister" Eduardo Bauza je končno našel srednjo pot: poslance je prepričal in od njih dosegel obljubo, da bodo po ukinjenem predsedniškem vetu potrdili novo zakonsko besedilo, ki ga bo vlada poslala v kongres, kjer bo določeno, da Argetina prične plačevati inozemstvu v roku petih let. Tak je zaenkrat sporazum. A priznati je treba, da s tem ni niti volk sit niti koza cela: pač kompromisna rešitev iz zagate, sad politike, ki je „umetnost mogočega".
A tu se niso končali problemi. V poslanski zbornici so tudi proti vetu predsednika, ki je ukinil podaljšanje poljedelskih pokojninskih davkov, pa še proti onemu, ki odpušča stare dolgove avtonomnim pri-spevnikom pokojninskega sistema. Znova spopad med gospodarskim ministrom in kongresom: ne prvi ne zadnji. Da je mera težav polna, so se pojavile hude težave z avtomobilsko industrijo, katere blesteča doba je bila sedaj ponos vlade, a se je pričela nagibati k zatonu: ljudje nimajo še za hrano, kaj bodo imeli za novo avtomo-
„Izjava" ne bila vzrok poglobitve razlike med tistimi, ki bomo romali k moriščem, da počastimo naše brate-mučence, in med onimi, ki jih bodo prišli simbolično in dostojno pokopat ter zaznamovat njih spomin!
bile. Tistih pa, ki imajo, je vedno manj. Istočasno je gradbeno delovanje, zaradi pomanjkanja kredita in „mehiškega odmeva" prišlo v krizo in gradbena dejavnost je doslej padla za 20%, in še pada. Od gradnje si je vlada mnogo obetala kar se tiče brezposelnosti. Zato resni opazovalci napovedujejo ne zmanjšanje brezposelnosti, ampak prav nasprotno, povečanje. Zlasti še ker morajo po provincah podvzeti nove preureditve. Gospodarski minister je prav besen na provincijske valde, ki zavlačujejo s temi ukrepi. To zlasti v provincah, kjer doslej še niso imeli guvernerskih volitev; pa tudi po nekaterih drugih, ker se boje socialnih posledic takih ukrepov.
IZ RUŠEVIN
Medtem ko vlada na lastni koži okuša, da volilna zmaga sama ničesar ne reši, se opozicija ozira okoli, kaj sedaj. Seveda položaj Solidarnostne fronte, ki še vedno uživa izredno dobre uspehe, nima nič opraviti z radikali, ki so zašli v hudo debato, niti z desnico, kjer je Rico dejansko pogorel vsled slabega uspeha.
Kar imajo radikali že ni več debata, je pravi notranji boj. Dejansko je stranka razdeljena na dva dela, ki pa imata izvor že daleč pred volitvami. Lahko bi rekli, da v stranki teče debata še danes o tem, če je bilo prav ali ne, da je Alfonsin podpisal pakt z Menemom v Olivosu. Tisti da je bil pravi spodrsljaj, po katerem je narod obrnil hrbet radikalizmu. Alfonsin seveda noče tega priznati niti noče zapustiti vodstva stranke. Na njem se drži s pomočjo cordobskega Angeloza, ki je ojunačen, saj je Cordoba ohranila radikalnega guvernerja, čeprav je pri glasovanju za predsednika zmagal Menem. Podoben primer je provinca Rio Negro, kjer so ohranili radikalnega guvernerja, volitev za predsednika je pa tudi zmagal Menem. Radikalizem je danes imperij, kjer cesar (Alfonsin) drži oblast le s pomočjo grofov, ki pa so med seboj razprti kot še nikdar. Do totalnega spora še ni prišlo, ker bi to negativno odjeknilo v tistih provincah, kjer še bodo volitve za guvernerja, pa hočejo (in upajo), da jim bo sreča bolj mila kot doslej. Upajo tudi na buenos-aireško županstvo (prestolnica je po moči in številu prebivalstva druga argentinska provinca), kjer senator Fernando de la Rua uživa sloves, ki mu lahko odpre vrata do zmage.
Obraten je položaj v Solidarni fronti, kjer še vedno slavijo uspeh in že delajo načrte, kako ojačiti prisotnost tudi v notranjosti države, ohraniti pa pridobljene glasove v prestolnici. Prav tako jih mika buenosaireško županstvo, ki bi bila prva vladna služba nove formacije. Medtem so že sklenili, da se iz enostave volilne povezave spremene v konfederacijo strank, prva formalna struktura struje in podlaga za nadaljnjo pot edinosti. Stopajo previdno, kajti pot je polna nevarnosti, zlasti še, ker od strani vlade kar dežujejo napadi. V vladi so namreč spoznali, da je Fronta bolj nevarna kot radikalizem. Radikali si sami kopljejo jamo, namesto da bi se dvignili iz ruševin. Fronta pa gradi počasi, z očmi uprtimi v buenosaireško županstvo in v poslanske volitve, ki bodo čez dve leti. Tedaj ne bo strahu pred težavno spremembo predsednika, ljudje bodo volili bolj sproščeno in možnost uspeha je večja. Tako računajo, medtem ko delajo načrte.
Lahko bi rekli, da se država preseljuje. Iz dosedanjega bipartidizma skuša graditi sistem treh močnih strank. Kakšen bo uspeh, ni jasno, a za argentinsko demokracijo in za politično zrelost je ta položaj pravi blagoslov. Seveda, s tem ni rečeno, da bo konec težav. Obratno: politične težave se šele pričenjajo. Gospodarskih pa smo že tako navajeni.
Pobiti po slovenski oblasti Slavnostna poezija solospevov
Članek je izšel v Slovencu pod oznako V. P. Rad bi dodal resnične pripombe, ki manjkajo v omenjenem članku.
Čutim dolžnost, da slučaj padalcev v Paljavi vasi nas Plavami v Soški dolini opišem natančno.
Res je, da se je 17. marca po enajsti uri pojavil prvi zavezniški avion, katerega je vodil neki Novozelandec. V njem je bilo poleg posadke še 6 naših padalcev. Prvi trije so odskočili v Lavrovcu nad Smrečjem pri Št. Joštu nad Vrhniko. To opisujem, ker sem pri sprejemu teh prvih treh padalcev sam sodeloval v skupini 25 slovenskih četnikov, to je takratne ilegale protikomunističnih sil. Podpirali so nas „legija" in pozneje domobranci, iz katerih vrst sem tudi jaz. Padalci so bili v glavnem primorski fantje, ki so bili v italijanski vojski, a so bili angleški ujetniki.
Prvi je pristal Vencelj Ferjančič, doma iz Idrije, zato smo mu dali ime Adam. Še vedno ga tako pozdravljam, kakor on mene Kocelj (ilegalno ime). Za njim je pristal Tone Božnar, doma iz Polhovega Gradca — »Pavletov". Krstili smo ga za „Blaža" Tretji, tudi doma iz Idrije ali nekje blizu, pa je bil Bojan Kolar. Preimenovali smo ga za //Črtomirja". S seboj so prinesli tri radio postaje in tudi denar za stroške obvešče-vanja pri „Nevidni fronti" (Vauhnik).
Ostali trije so se odpeljali proti Soški dolini. Imeli so smolo in so ostali brez zvez, ker se jim je radioaparat zapletel v truplo aviona, prepuščeni usodi, katera je opisana v Slovencu.
Na žalost je bil pozneje padalec Kolar ustreljen na povelje majorja Novaka, ker je Kolar navezal stike s partizani in jim tajno hotel izročiti en oddajnik. Pri tem delu so ga zasačili. Bil je obsojen na izdajo ter ustreljen.
Njegove zemeljske ostanke je dela pozneje žena prepeljala na domače pokopališče.
Za ves ta važen, a tajen center so skrbeli in ga vzdrževali takratni legionarji in domobranci. Ferjančič je vzdržal do konca vojne, v glavnem je bil pri Sv. Treh kraljih pri nekem čevljarju.
Božnara — t. j. „Blaža" pa so ujeli partizani v Želimlju, tik ob vodi blizu kapelice. Bila sva skupaj, a na povelje stoj!, sem skočil v vodo, Toneta pa so ugrabili. Nekaj dni po tem so ga ustrelili pri Pijavi Gorici.
Veliko je delo, katerega so ti fantje o-pravljali in obveščali, da so zavezniki z vso sigurnostjo razbijali skladišča, v glavnem gorivo. Livorno in Specia sta goreli po teh podatkih.
S tem je dokazano, da smo domobranci s svojo ilegalno organizacijo bili močno udeleženi pri uničevanju osnih sil. Vsa poročila so šla preko legije, domobrancev in četnikov.
Zagonetno vprašanje pa je tudi, zakaj so vam bili v napoti padalci, npr. primer padalca gospoda Božiča. Imel je srečo, celo v visok položaj je dospel v partizanih, bil poslan v Beograd, potem pa kar naenkrat s pismom v roki poslan v domače kraje. A bil je dovolj inteligenten in je pismo prebral. Med drugim je bilo zapisano: nosilca tega pisma ubijte! Zbežal je v Kanado in se je sedaj kot upokojenec vrnil domov.
V Argentini živita še dva padalca: že imenovani Ferjančič in Štante, ki je bil v službi ameriške misije (bil je prej v nemški vojski).
K temu naj še dodamo, da je bilo več Slovencev, ki so bili v zavezniški vojski, a se po končani vojni niso hoteli vrniti v Slovenijo, ampak so se pridružili emigrantom. Npr. major Bradaška, ki je med vojno velikokrat letal nad Berlinom, je umrl v Cordobi kot letalski inštruktor v Argentini. Pa tudi veliko mornarjev, ki so med vojno služili v zavezniški mornarici, so pozneje ostali med nami.
Franc Zorec in Vencelj Ferjančič
V letošnjem vokalnem abonmaju Slovenskega komornega zbora je v sporedov nekaj menjav — med zborovskimi izvedbami so tudi solistični pevski recitali. Na sedmem koncertu v veliki dvorani Slovenske filharmonije sta nastopila mezzosopranistka Bernarda Fink-Inzko, pevka našega rodu, rojena v Argentini, in češki pianist Jaroslav Šaroun. Pevka je končala glasbeni študij v operni šoli Teatro Colon, po prihodu v Evropo pa je pela v ženevski operi, gostovala v Salzburgu, na Dunaju, Pragi in Tokiu. Leta 1990 je prvič nastopila na Salzburškem festivalu in pri Wiener Fest-vvochen. Posnela je vrsto plošč, od katerih so najpomembnejše julij Cezar in Amadigi (G. F. Handel), Zelmira (Rossini), II ritorno di Ulisse in patria (Monteverdi) ter Maša v h-molu (J. S. Bach). Jaroslav Šaroun pa je skladatelj, glasbeni pedagog in pianist.
Mezzosopranistka Bernarda Fink je s s vojim pevskim recitalom v dvorani Slovenske filhramonije resnično navdušila poslušalce. Izbrala je spored, s katerim je lahko v najširšem umetniškem in pevskem obsegu prepričala tudi najzahtevnejšega poslušalca. Njene interpretacije so bile dovršene in pevsko kultuvirane, obenem pa tudi doživete v izredno široki izrazno pevski paleti. Bernarda Fink ima vse, kar mora imeti prava
koncertna pevka. Mojstrsko pevsko linijo in dinamične odtenke, sposobnost razumevanja pevske dikcije in intuicije za značilnosti emocionalnih podrobnosti posameznih samospevov. Vsega tega na naših pevskih recitalih že dolgo nismo slišali. Bernarda Fink je torej pevska osebnost in enkratna interpretka.
Spored je bil tridelen. V prvem delu sta bila argentinski skladatelj Roberto Caama-no in Hector Berlioz, v drugem naši skladatelji Emil Adamič, Josip Pavčič, Alojzij Geržinič in Marjan Lipovšek, po krajšem razpoloženjskem odmoru pa še Antonin Dvoržak.
Z novo pevsko radovednostjo in svežo pevsko deklamacijo je Bernarda Fink oblikovala slovenske samospeve. Mezzopra-nistka je odkrivala emocionalne in ilustrativne zanimivosti slovenskega samospeva z mestoma igrivo pevsko dikcijo. To velja za vse različne pristope k interpretacijam. Kot za samospev Alojzija Geržiniča Ne obdrži zase bi za izbor slovenskih samospevov lahko zapisali, da odlična pevka zares ni obdržala prav nič zase, ampak postavila slovenski samospev v novo umetniško opcijo. Vzorno!
Bogdan Učakar - „Delo" (okrajšano)
Želim	poj
V „Družini" sem bral Izjavo Slovenske škofovske konference ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne. Naj povem, da poznam drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo iz lastnih doživetij. Lahko bi imenoval osebe, ki so v naši vasi začele revolucijo, poznam tiste, ki so v imenu OF začeli pobijati Slovence — ne okupatorjev — in poznam tiste, ki so se temu pobijanju uprli. Ponavljam: teh dogodkov ne poznam po pripovedovanju drugih, še manj pa iz
Cinizem prve vrste
V aprilski številki „Rodne grude", revije, ki jo izdaja za izseljence SIM (Slovenska izseljenska matica), je Anica Golobič iz Kanade objavila pismo, kjer pravi dobesedno: „Veseli nas, da lahko zvemo o tem, kaj se dogaja v domovini, vendar ugotavljamo, da Slovenija, čeprav na papirju »demokratična«, plove nazaj v brezglavi komunizem. Prepričani smo, da drugače ne more biti, če je komunističen sam vrh vlade. Ugotavljamo pa tudi, da naša »Rodna gruda« sledi temu. Ali niste že siti 45-let-nega komunizma? Uničil je vse, razveselil je le lenuhe." Uredništvo je objavilo pripis, kjer trdijo, da so strankarsko neodvisni in je njihov edini cilj biti nevtralen.
Ta „nevtralnost" se kaže v uvodnem pismu revije št. 3, kjer glavni urednik Jože Prešeren razpravlja o proslavi 50-letnice „zmage nad fašizmom". Dobesedno pravi takole: „Morda pa so prav te proslave priložnost, da se Slovenci povežemo med seboj in uredimo poglede na preteklost. Zdi se, da so v teh razpravah strpnejši nekdanji borci narodnoosvobodilne vojne, ki obžalujejo tragične dogodke po končani vojni in izražajo zahtevo, naj povzročitelji žrtev priznajo svojo zgodovinsko in etično odgovornost, le-ta pa naj bi bila na obeh straneh. Predstavniki obstoječih begunskih organizacij pa izražajo vrsto zahtev po Popravi krivic, ki so jim bile storjene, ob tem pa ne spregovore niti besedice o lastni krivdi za medvojno ravnanje, kar je bilo glavni vzrok za povojne obračune."
Te „cvetke" so cinizem brez primere. Ogleda, da „Rodna gruda" ničesar ne ve o
(JfeDDDdl DdEFCuOgO^ V7
ali zgled strupenih napadov na nas
Podvig kranjskega župana Grosa, ko si je ob obletnici zmage nad fašizmom privoščil organizacijo proslave v pavijanskem slogu, v prisotnosti najpomembnejših predstavnikov slovenskega fašizma in z velikim demokratom Vinkom Levstikom na častnem mestu, bo brez dvoma proslavil Slovenijo po vsem svetu. Zakaj je Gros povabil na proslavo tudi slovenske četnike, ki se nikakor niso borili za samostojno Slovenijo? Sploh pa, če se Levstik, ki simbolizira slovensko kvizlinštvo in izdajo, lahko nemoteno sprehaja po Sloveniji, mirno nastopa na raznih cirkusantskih grosarijadah in na TV potem resnično mislimo, da ga ni človeka, ki bi mu bilo mogoče prepovedati vstop v Slovenijo.
Drugi podvig si je istočasno hkrati privoščila AKL (antikomunistična legija Staneta Vezjaka, ki nedvomno spada za rešetke — če že ne v Polju, pa na Dobu) s prižiganjem sveč pred skupščino. Zanima me, kdo mu je izdal dovoljenje — zaradi nevarnosti vznemirjanja javnosti in zaradi rušenja javnega reda in miru, če država že nima občutka za čast?
Tokrat ste šli, g. Šter, res predaleč — ali pa preblizu, če dovoljenja niso imeli, poli-
zločinih „osvoboditeljev" že leta 1941-42, ko še vaških straž in domobrancev ni bilo. Ničesar ne ve o 45-letni povojni diktaturi KP... Slovenskega holokavsta pa so krivi begunci!
Ali ni to pisanje cinizem prve vrste?!
-šič
cija pa ni ukrepala! V vsakem primeru pa Vas, gospod Šter, v imenu stotišočev Slovencev pozivam, da pospravite kovčke!
No, da bi bila mera polna, smo morali za ocvirek v TV Žarišču prenašati še prežvekovanje Bernarda Nežmana o zločinskosti komunističnega režima, zabeljeno z intelektualističnimi akrobacijami, katerih edini pravi namen je bil umazati protifašistični boj in oprati belogardizem. Na vročini mora vsaka kača iztegniti noge in tudi Nežman jih je moral enkrat!
Res je, tudi partizanska stran ni povsem brez krivde, toda izključno partizanski boj je ustvaril možnosti za demokratičen razvoj. Domobranska zmaga bi pomenila smrtno obsodbo za najosnovnejše človekove pravice za Žide, Rome in še za kak slovanski narod. Tisti, ki so pri tem fizično sodelovali, in njihovi mentorji (tu mislim predvsem na uradno RKC v Ljubljanski pokrajini), pa naj tako kot leta 1945 stisnejo rep med noge in se poskrijejo v mišje luknje! Vsaj za toliko časa, da bo raznim Žajdelom, Nežmanom in Klepom uspelo tako poneumiti Slovence, da jim bodo še enkrat nasedli! So pa na dobri poti!
Zadnji čas je, da slovenski parlament sreča pamet in da prisluhne množičnim zahtevam po zamenjavi javnega tožilca RS, ne samo zaradi njegovih javnih izjav, temveč ker ne ukrepa proti vojnim zločincem, kot je Vinko Levstik, ker ne ukrepa proti Lapovim paravojaškim, ker tolerira parafašistične organizacije in celo aktivno članstvo v NSZ.
Tugomer Kušlan — Delo, 13. 5. 95
uradnih učbenikov iz dobe komunističnega enoumja, ki so v Sloveniji še zmeraj v rabi v šolah, čeprav pod demokratično vlado.
Ker trpim posledice vojne in revolucije na lastni koži že dolgih 50 let, ni čudno, da sem občutljiv za vse, kar se napiše o tej dobi na Slovenskem. Nikoli nisem jemal resno komunističnega pisanja, kot prej nisem nacističnega in fašističnega, pač pa sem pozoren na izjave moralno kvalificiranih ljudi in institucij. Prav zato ne morem mimo o-menjene izjave Slovenske škofovske konference, v kateri berem tole ugotovitev: ,,Danes lahko samo obžalujemo, da je domobranstvo poglobilo razdor v slovenskem narodu, in to v najtežjih časih okupacije."
Vprašal bi le, kako naj bi domobranstvo ta razdor poglobilo, saj so bili ustanovljeni po Turjaku, po Grčaricah in po Jelendolu.
Po vsem, kar se je zgodilo na svetu in v Sloveniji od leta 1941 dalje pa do sesutja komunizma, bi človek pričakoval drugačno obžalovanje. Čemu je služila komunistična revolucija v Sloveniji, ki je povzročila toliko trpljenja, stala toliko človeških žrtev in pustila za seboj takšno moralno opustošenje, ko pa danes niti komunisti nočejo več biti revolucionarji! Narodi zahodne Evrope so dosegli svobodo že pred 50 leti brez revolucij in brez pokolov, brez Kočevskega Roga, Teharij in drugih morišč. Dejstva govore, ne, naravnost kričijo, da je imel škof Rožman prav, ko je že tedaj trdil, da je komunizem največja nevarnost za slovenski narod.
Na drugem mestu Izjave škofje ponovno obžalujejo tudi vse tisto, „kar je bilo neprimernega ali zagrešenega v ravnanju predstavnikov katoliške Cerkve kot institucije", in se opravičujejo vsem prizadetim. Menim, da takšno nekonkretno izražanje v zgodovinsko tako važni zadevi ni na mestu. Je preveč megleno in zato zmedo še veča. Izjava meče senco na škofa Rožmana, kateremu so dozdaj očitali samo komunisti in tisti katoličani, ki so pomagali komunistični revoluciji do zmage.
Kot vernik imam pravico do zgodovinske resnice, zato želim poznati dejstva, na podlagi katerih so slovenski škofje izrazili to svoje obžalovanje.
STANE SNOJ, Argentina „Družina", št. 21.
Stran 4	SVOBODNA	SLOVENIJA	Buenos	Aires,	25.	maja	1995
48. redni občni zbor Zedinjene Slovenije
(Nadaljevanje)
POROČILO TAJNIKA
ZA INSTITUCIONALNE ZADEVE DR. VITALA AŠIČA
Tajništvo za institucionalne zadeve Ze-dninjene Slovenij je nastopilo po dejanski in nujni potrebi delovanja društva navzven ob priliki osamosvojitve Republike Slovenije. Slovenska skupnost se je preje zelo malo projicirala v argentinsko okolje, s kakšnimi redkimi izjemami, kakor recimo, preko slovenskih akademikov v mednarodnem društvu FEDECE, osebnih prijateljstev slovenskih duhovnikov v argentinski Cerkvi ali poznanstev in sodelovanja v argentinski krščanski demokraciji.
Junija 1991 so dogodki v domovini pritegnili v solidarno sodelovanje vse Slovence v Argentini za skupni nastop pred javnostjo in pred oblastmi na vseh ravneh, kar je rodilo lepe uspehe.
Zedinjena Slovenija, kot krovno društvo Slovencev v Argentini je prevzelo in vodilo to akcijo in jo tudi sedaj nadaljuje.
Smisel tega delovanja „na zunaj" je ohranitev svoje identitete v argentinski družbi, vendar v pravilnem pojmu tudi integracije; zato se mora dokopati do svojega mesta in priznanja v argentinski družbi in državi. S tem pa si istočasno pomaga do lastne utrditve.
Velikega pomena za našo skupnost v Argentini je ustanovitev slovenskega veleposlaništva in sedaj tudi konzulata.
V marsičem so delokrogi isti, v drugih zadevah pa različni saj veleposlaništvo predstavlja Slovenijo kot državo pred argentinskimi oblastmi, konzulat pa ima predvsem dolžnosti do slovenskih državljanov. Slovenska skupnost v Argentini pa živi svoje življenje in ima svoj odnošaj do okolja, kar zahteva, da se še naprej potrudimo za njeno vedno boljšo utrditev in izrazitejšo identiteto.
Tajništvo za institucionalne zadeve ZS sestavljamo: ga. prof. Jana Dobovškova in podpisani s sodelovanjem inž. Jerneja Dobovška, arh. Ivana Kogovška in drugih, vse v sklopu z direktivami predsednika prof. Tineta Vivoda in odbora društva.
Delovanje sekretariata v zadnji poslovni dobi:
1. Dokončna odobritev poimenovanja ceste REPUBLICA DE ESLOVEN1A v mestu Buenos Aires. Vemo, da v mestu Buenos Aires ni pravega naselja Slovencev. Kljub temu, je uspelo temu sekretariatu in mnogim argentinskim prijateljem, da je občina uradno poimenovala cesto Santos Dumont, med Soldado de la Indcpendencia in Av. Luis Maria Campos, v enem izmed najbolj elegantnih predelih mesta kot „Re-publica de Eslovenia". Notranji politični problemi občinskega sveta Buenos Aires in volilna kampanja so zadevo zelo zavlekli ter onemogočili slovesno otvoritev že pred današnjim dnem, kakor smo to namerava-
li.	Lahko pa smo ponosni, da smo uspeli v poimenovanju te ceste, najbrž prve v velemestu svetovne ravni kot je Buenos Aires, sedež tudi našega in mnogih drugih slovenskih društev.
2. Instituta Argentino Esloveno de Cul-tura. S sodelovanjem začasnega odbora, sestavljenega „ad hoc", je bil pripravljen dokončni osnutek statuta društva „Institu-to Argentino Esloveno de Cultura" ter „Acta Fundacional", kjer so začrtane utemeljitve in cilji delovanja. S pismom 8. julija 1994 se tudi formalno naproša pred-sedništvo Zedinjene Slovenije, da društvo prevzame nekako pokroviteljstvo, saj bo njeno delovanje, čeprav bodo člani predvsem argentinski prijatelji, nadvse v korist naše skupnosti in seveda tudi Slovenije
same. Dokončno pokroviteljstvo Zedinjena Slovenija še ni definirala. Ko se to opravi in tudi ugotovi sodelovanje drugih organov, se zaprosi za pravno osebnost, ker je formalno že vse pripravljeno.
3. Sprejem in organizacija obiska Janeza Janše v Argentino kot voditelja in borca za slovensko samostojnost. Odličnemu obisku je bila dana možnost spoznati našo skupnost, Domove, razna društva, slovenske intelektualce, argentinsko univerzo, predavanje na CARI, v Slovenski hiši ter navezati mnoge druge stike.
4. Sodelovanje pri sprejemu in organizacije obiska dr. Petra Venclja (ministra za Slovence po svetu) ter prof. Lojzeta Peterleta (tedaj ministra za zunanje zadeve).
5. Organizacija razstave slovenskih knjig na „Feria del Libro", uspešno izpeljana, kot vsako leto pod vodstvom prof. Jane Dobovšek in arh. Kogovška.
6. Avdienca pri bivšem predsedniku Venezuele dr. Herrera Campinsu, na obisku v Buenos Airesu, v zahvalo slovenske skupnosti za njegovo izredno prizadevanje kot predsednika Venezuele v mednarodnih krogih v prid priznanja samostojnosti Slovenije.
7. Ureditev pravnega in dejanskega stanja Slovenskega doma v Berazateguiju. Formalizacija je v teku.
8. Sprejem delegacije Občinskega sveta mesta Ljubljane z njegovim predsednikom Dimitrijem Kovačičem na čelu. Na našo pobudo, z uspešnim prizadevanjem D. Kovačiča ter Instituta Sanmartiniano v Buenos Airesu, je v teku poimenovanje ceste „Republica Argentina" v Ljubljani, ter trga „Libertador General San Martin" v mestu Ptuju ali Škofji Loki. Tudi bo izšla, na pobudo tega sekretariata ter Instituta Sanmartiniano knjiga v slovenščini o Generalu San Martinu, kateri bo napisal uvod in študij o strategiji slovenski izvedenec Janez Janša. Vse te pobude in sodelovanja so v veliko korist in ugled naše skupnosti v Argentini, argentinskim Slovencem v Sloveniji ter Sloveniji sploh.
9. Sodelovanje z Instituta Sanmartiniano. Prisotnost naše delegacije skupno z drugimi skupnostmi, tudi z zastavo in narodnimi nošami ob priliki obiska bivšega predsednika Venezule senatorja Herrera Campinsa.
10. Predstavitev slovenske skupnosti v Argentini skupinam izbranih turistov iz Slovenije. Na prošnjo agencije Kompas Celje, ki vključi v svoje ture po Južni Ameriki tudi stik s slovensko skupnostjo v Buenos Airesu, se je naš sekretariat odzval ter pošiljal delegacije, ki tem obiskom razloži, opiše in odgovarja na vprašanja o naši skupnosti, o kateri so v Sloveniji tudi višji intelektualni sloji večkrat napačno informirani. Po razgovorih marsikdo prizna svoje začudenje nad našo stvarnostjo, in odhaja nazaj s prenovljenimi pojmi.
11. Sodelovanje in urejanje vedno boljših odnosov z Društvom Triglav in Socie-dad de Socorro Mutuos Esloveno iz Berna-la.
12. Nadaljevali so se prisrčni odnosi z drugimi tujimi skupnostmi v Argentini. Predvsem jih seznanjamo z našim kulturnim delom. Za Slovenski teden je bilo povabljenih 50 predstavnikov s številnim odzivom. Na Dan inmigranta je bila tudi vidna naša udeležba pri sv. maši z narodnimi nošami, ki jo je prenašala buenos-aireška televizija ATC.
13. Ob smrti sina predsednika države, se je temu izročilo sožalje v imenu Društva in kot takega vseh Slovencev v Argentini.
14. Društvo je tudi objavilo osmrtnice in sožalje ob smrti dr. Artura Frondizija, ve-
likega prijatelja Slovencev, ki je že bil sprejel častno predsedništvo Argentinsko-slo-venskega instituta za kulturo.
15.	Po iniciativi tega tajništva in odločilnem posredovanju pri občini San Isidro predsednika prof. Tineta Vivoda, je uspelo uradno imenovanje trga „Republica de Eslovenia" prav v središču mesta Martinez (Diagonal Tucuman), kar bo simbolično tudi družilo vse Slovence severnega predela Buenos Airesa. Načrte za izpeljavo ureditve tega trga je odlično pripravil arh. Ivan Kogovšek. Upamo, da bo možna otvoritev tega trga v najkrajšem času.
Po tej kratki sintezi delovanja tega sekretariata, bi predlagal za bodoče delo Zedinjene Slovenije na tem področju sledeče:
Delovanje „navzven" našega društva ni brezplodno. Nasprotno, prestiž in moč naše skupnosti v okolju, kjer živimo, nas same oživlja, da nam in našim otrokom ponos na našo slovensko pripadnost ter nam koristi tudi kulturno in ekonomsko.
Sodelovanje s sorodnimi društvi po svetu je tudi neobhodno potrebno, saj je le v druženju moč in možnost vpliva na dogodke po svetu, ki se tičejo nas in Slovenije same. Končno, kot organizirana svobodna in demokratična skupnost tudi zmoremo, čeprav v majhni meri, vplivati na dogodke v Sloveniji, saj še vedno velja princip prednosti kvalitete nad kvantiteto.
Poročilo o osnovnošolskih tečajih bomo zaradi dolžine objavili prihodnjič.
Nato je predsednik prof. Tine Vivod oddal predsedstvo občnega zbora podpredsedniku inž. Jerneju Dobovšku in podal svoje poročilo (objavljeno v prejšnji številki našega lista). Nato je zopet prevzel predsedstvo občnega zbora.
Članarina: Upravni svet Zedinjene Slovenije je na svoji seji 22. decembra 1994 v soglasju s pooblastilom 33. rednega letnega občnega zbora 30. marca 1980 sklenil, da ostanejo članarine in posmrtninske podpo-
re v letu 1995 enake, kot so veljale v letu 1994 in sicer: za samske $ 2,- mesečno odn. $ 24,- letno in za družine $ 3.- mesečno odn. $ 36.- letno. Upokojencem se prizna 50% popusta. Posmrtninske podpore ostanejo $ 140 - za vsak smrtni primer. Upravni svet si pridržuje pravice povišati članarino in posmrtninski prispevek v primeru večjega inflacijskega skoka. Vse je bilo soglasno odobreno.
Volitve: Ker noben član ni predlagal kake liste za novi odbor, je predsednik Tine Vivod prebral listo upravnega sveta, ki je bila sestavljena s soglasjem novega predsednika in tudi že določenimi funkcijami: predsednik Marjan Loboda; podpredsednika: prvi Lojze Rezelj, drugi dr. Vital Ašič, sodeluje prof. Jana Dobovšek; tajnik Stane Mehle, sodeluje dr. Marija Avguštin; blagajnik cont. Milan Magister, sodelujejo: cont. Simona Rajer Truden, lic. Beno Truden in Marija Markež; kulturni referent arh. Jure Vombergar, sodelujejo: Frido Beznik, ahr. Ivan Kogovšek, Bogdan Magister, Dominik Oblak, Tone Oblak in Tone Rode; mladinski referent prof. Tine Vivod, sodelujejo inž. Jernej Dobovšek, prof. Karla Malovrh Jakoš, dr. Viktor Leber, Metka Havelka Magister, Lučka Oblak, inž. Matjaž Omahna, Saša Zupan Omahna in Jože Šenk; šolski referent France Vitrih, sodelujejo: Marjana Kovač Batagelj, prof. Neda Vesel Dolenc, lic. Mirjam Oblak, Alenka Prijatelj Poznič in lic. Terezika Prijatelj Žnidar; tiskovna referentka Pavlina Dobovšek, sodelujejo: Emil Cof in lic. Marjan Schiffrer; zgodovinski referent lic. Albin Magister. Nadzorni odbor: dr. Jože Dobovšek, Božidar Fink in lic. Valentin Selan. Častno razsodišče: arh. Marjan Ei-letz, dr. Marko Kremžar in Franc Rant. Novi Upravni odbor je bil soglasno odobren.
Član odbora je vedno tudi delegat slovenskih dušnih pastirjev, ki je sedaj župnik Jože Škerbec.
(Nad. na 5. str.)
Pred 50. leti: Bara Remec: Krušna peč v Vetrinju
NOVICE IZ SLO VENUE gg SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Ko se je minister za obrambo Jelko Kacin mudil na obisku v ZDA, se je pogovarjal o nujnosti odprave embarga na trgovanje z orožjem. Obenem pa je izrazil pripravljenost Slovenije za sodelovanje pri mirovnih operacijah.
CERKNICA — Lep pojav kraškega podzemlja je Križna jama z 22 podzemnimi jezeri. Jama ni tako „civilizirana" kot Postojna, zato se izleta poslužujejo le taki, ki imajo nekaj več smisla za avanturo. Po jami se preliva kristalna voda, ponekod je treba jezero križati s čolnom, pa tudi svetloba prihaja le iz ročnih svetilk. V eni izmed jam, Medvedji rov, so leta 1878 odkrili okoli 2000 kosti jamskih medvedov in iz njih so za dunajskih muzej sestavili celi dve okostji teh zverin. Ogled jame lahko terja — v spremstvu vodičev — od štiri do sedem ur.
KOMENDA — Ustanovili so Društvo narodnih noš, ki ima nekaj manj kot sto članov, vodi jih pa dr. Angelca Zerovnik. Pravijo, da bi članov lahko imeli še več, pa nimajo oblek. In vsaka gorenjska narodna noša stane okoli tisoč mark, težko pa je dobiti šiviljo, ki bi znala narediti pravilno nošo. Člani se kot društvo udeležujejo raznih prireditev, učijo se pa tudi folklornih plesov, zbirajo podatke o starih ljudskih šegah in običajih ter poslušajo strokovna predavanja o folklori. Člani niso izključno 'z Komende; med njimi je več iz raznih bližnjih krajev.
LJUBLJANA — Na Igu je od leta 1956 edini ženski zapor v Sloveniji in v njem je trenutno le nekaj čez dvajset kaznjenk. V zaporu so leta 1978 uvedli odprt režim, kljub temu pa so v njem tri različice: v °dprtem oddelku smejo kaznjenke vse konce tedna, praznike in dopuste preživeti z domačimi, v polodprtem preživijo doma toesečno le dva konca tedna, v zaprtem pa tte smejo zapuščati zapora.
LJUBLJANA — Tako kot drugod po Evropi je tudi v Sloveniji kormoran ali morski vran postal nepriljubljen ribičem in ribogojcem. Ptič je namreč (zaenkrat) zaščiten, prizadeva pa precej škode v rekah in jezerih. Hrani se z vsakovrstnimi ribami, ki )'E lahko dnevno poje med 400 in 700 gramov (sam tehta med 1,5 do 3 kg), v tem Svojem poslu pa se lahko potopi tudi do dvajset metrov. Drugod po Evropi so začeli °mejevati njegovo razširjanje z odstranje-vanjem jajc in gnezd, ponekod pa za vsakega ubitega kormorana država izplača še Ogrado.
MURSKA SOBOTA — V Prekmurju so )°vci polovili okoli štiristo lisic, od katerih )'h je bilo okuženih s steklino 35 odstotkov. Eo teh podatkih sklepajo, da epidemija dekline na pomurskem območju popušča, Vendar morajo še vedno biti pozorni, da
Občni zbor ZS
(Nad. s 4. str.)
Po končanih volitvah je dosedanji pred-Sednik prof. Tine Vivod oddal vodstvo °bčnega zbora novoizvoljenemu predsed-n*ku Marjanu Lobodi, ki se je najprej zahvalil prvoimovanemu in vsem dosedanjim Zbornikom za vse opravljeno delo. Izjavil Je< da sprejema ideje vseh in da bo nadalje-Val delo v istem duhu. Vse je prosil za s°delovanje. Vesel je, ker bodo sodelovali vsi bivši predsedniki društva: Lojze Rezelj k°t 1. podpredsednik, arh. Jure Vombcrgar °t kulturni referent, prof. Tine Vivod kot ladinski referent in Božo Fink v nadzorom odboru.
Nadalje je poudaril, da bo Zedinjena •ovenija šla naprej kot dosedaj in da se bo hvdil za konsolidacijo vsega dela ter da °mo delali v prijateljstvu.
lisice, ki se rade približajo naseljem, ne bi okužile psov in mačk.
LJUBLJANA — Sklad Josipa Jurčiča podeljuje vsako leto nagrado časnikarjem, ki so se še posebej uveljavili. Za leto 1995 so nagrado podelili časnikarki na TV Slovenija Lidiji Hren in Stanislavu Kovaču, ki piše v revijo Mladina.
MURSKA SOBOTA — Avstrija je dala pred časom predlog, da bi na tromeji (slovensko Goričko, madžarsko Porabje in avstrijsko Gradiščansko) razglasili skupni krajinski park. Ti deli so bili vedno odrije-ni od „civilizacije", zato je gričevnata in gozdnata pokrajina ohranila svoje naravne karakteristike. V slučaju, da se uresničijo načrti, bi središče parka postal grad pri Gradu na Goričkem, ki je največja grajska stavba v Sloveniji in je danes precej zapuščena.
PIRAN — Lani so iz minoritske cerkve sv. Frančiška Asiškega ukradli 25 dragocenih del, ki so jih nekaj dni kasneje dobili nazaj, sicer malo poškodovane. Med deli so bile tudi postaje križevega pota, ki jih je bilo treba restavrirati. Vendar so se odločili, da tega ne bodo naredili in so v dragoceno izrezljane okvire vstavili nov križev pot, delo piranske akad. slikarke Mire Ličen-Krmpotič.
PREDDVOR — Oblasti nove občine nasprotujejo načrtom turističnega centra na Krvavcu, da bi iz Kokre zajemali vodo za umetno zasneževanje tamkajšnjih smučišč v zelenih zimah. Pravijo, da je Kokra v suhem obdobju precej suha in bi tak poseg še poslabšal vodni režim. Zato so se obrnili na ministrstvo za okolje in prostor, da ne bi izdal dovoljenja za takšno uporabo vode v Kokri.
CELJE — Celjski grofje so imeli v samem Celju knježji dvorec, ki je po zdajšnjih podatkih največje in najbolj ohranjena poznogotska stavba v tem evropskem delu. Prvič naj bi bil omenjen okoli leta 1320. Marija Terezija je dala dvorec preurediti v vojašnico in kot tak je dvorec služil tudi jugoarmadi, dokler ga le-ta ni spraznila. Ne manjkajo tudi arheološke najdbe iz antičnih časov. Ko so raziskovalci spoznali kaj vse skriva v sebi ta vojaški objekt, so predstavili projekt rekonstrukcije, ki je že v teku. V njenih prostorih ne bo samo spomin na mogočne celjske knez temveč jih bodo uporabili tudi za mestni protokol in za razne kakovostne turistične trgovine, kot je to v navadi po drugih državah.
CELJ — Otroci do četrtega razreda osnovne šole so dobili svoj muzej — Hermanov brlog. V njem bodo pripravljali razstave, ki bodo prilagojene otrokovim stopnjam in ga uvajale v spoznavanje domače in tuje dediščine. Ime je muzeju dala Jelka Reichman, ki je ustvarila muzejevo maskoto — Hermana Lisjaka. Prva razstava je predstavila različne denarne valute, njih zgodovinski razvoj, predvsem pa vse, kar se tiče slovenskega denarja.
PARIZ, Francija — V osemindevetde-setem letu je umrl slikar Jaro Hilbert, rojen v Krškem. Češkega rodu, je po diplomiranju odšel v Egipt, tam ostal 36 let, potem pa preživel zadnjih triintrideset let v Parizu. V mestnem muzeju v Saint-L6uju je njegovim delom posvečena posebna soba.
LJUBLJANA — Dots Records d.o.o. je podpisalo pogodbo z založbo Sony Music International, po kateri bo lahko z nižjo ceno, boljšo ponudbo in hitrejšo dobavo v Sloveniji prodajal stvaritve svetovnih glasbenikov. Lastnik je kantavtor Tomaž Do-micelj in pogodba velja za Slovenijo, nekdanje države Jugoslavije in Albanijo. „Dots" pomeni: Domicelj Tomaž - Slovenija.
PODČETRTEK — Iznajdljivim ljudem vse prav pride, še posebej, če se odločijo za
		
Osebne novice
Poroka: V cerkvi Marije Pomagaj sta v soboto, 29. aprila prejela zakrament svetega zakona Ana Marija Štefe in inž. Janez Marko Petkovšek. Za priče so bili njuni
starši Minka roj. Vidmar in Valentin Štefe ter Ivanka roj. Plečnik in Janez Petkovšek. Poročil ju je del. Jože Škerbec.
Iskrene čestitke!
Smrt: Umrli sta v Capitalu ga. Pepca Trček (91) in Metka Žirovnik. Naj počivata v miru!
Zveza slovenskih
Letošnje poslovno leto se je začelo z zamudo a z veliko vnemo in načrti.
Prvo sredo v maju je bilo naše srečanje ob običajni uri s predhodno sejo z odbornicami in zastopnicami vseh okrajnih Domov Zveze.
Kulturna referentka je pozdravila vse prisotne, ker so se odtrgale od svojega dela v družini in velikodušno prijele za delo v Zvezi. Poseben pozdrav je veljal delegatu Jožetu škerbcu, ki zvesto nadaljuje delo svojih dveh prednikov, katerih se rade spominjamo.
Prvo srečanje s predavanjem ali pogovorom je bilo vedno njuno. To pot je delegat Jože Škerbec povedal nekaj misli o geslu, s katerim je papež Janez Pavel II. naslovil letošnje leto: Žena, vzgojiteljica za mir!
Po letu družine je poudarek na ženi, ki, kakor pravi že slovenski pregovor, da dobra žena podpira tri vogale hiše... In tudi Sv. pismo hvali dobro ženo, blagruje moža, če jo ima. Res, vedno je bilo važno mesto, ki ji je dano v družini in širši družbi. Velik je blagoslov preko njenih rok, če se zavzame po žensko, po materinsko, ki ji je od Boga dana lastnost. Žena more z potrpežljivostjo vzgajati — kar ni lahko danes, posebno še z modernimi pripomočki, ki niso naklonjeni mladim glavicam; televizija je polna nasilja, glasba je hrupna, prepiri kot vsakdanji „pogovor", nespoštovanje staršev ni noben greh...
Mirna, preudarna, modra žena miri in dela za mir že s samim zgledom, dom ji je svetišče ljubezni, domačnosti, nenapetosti, strpnosti (letos je tudi leto strpnosti); žena uravnoveša in skrbi za vzdušje v njenem krogu s pomočjo vseh članov družine, ki tudi moli, da je Bog vedno med njimi — posnema sv. Družino.
Zaključile smo naš prvi sestanek z zahvalo delegatu Jožetu Skerbcu in z novo
zbiranje starih reči. Tako je nekdo v dvesto let starem gospodarskem poslopju uredil muzej kmečke opreme. Dve leti je zbiral staro orodje, kočije in vozove ter vse, kar so kdaj uporabljali na kmetih, zdaj pa ponuja turistom ogled vsega nabranega.
PETROVČE — Podjetje Inntal izdeluje elemente, s katerimi se potem sestavljajo montažne hiše po želji kupcev. Letno naredijo okoli 250 takih hiš in zanimivo je to, da gre praktično vsa produkcija v izvoz, predvsem v Nemčijo. Tržene raziskave kažejo na dejstvo, da bodo lahko vsaj deset let take hišice šle dobro v prodajo v Evropi.
ŠENTVID PRI STIČNI — Letošnji Tabor slovenskih pevskih zborov, ki bo 17. in lg. junija, bo tudi posvečen 50. obletnici zmag nad fašizmom. Posvetili ga bodo slovenski ljudski vojaški pesmi in bo nosil naslov Oj, ta vojaški boben. Na sporedu bodo pesmi kot Oj, Doberdob in Polje, kdo bo tebe ljubil, pa tudi pesmi iz narodnoosvobodilne vojne, vendar brez ideološkega naboja", pravi poročilo. Kot posebnost naj bi bil nastop Slovenskega okteta iz Ljubljane, ki bo končal delovanje in zaključil svojo pevsko pot, začeto pred 45. leti ravno v Šentvidu pri Stični.
prošnjo vsem: Zveza je namreč v ekonomski zadregi. Rade bi nadaljevale tudi s podpornim delom, čeprav skromnim, vendar marsikdo računa na to. Vemo, da časi niso lahki, a za mnoge so še težji. Pripravile smo srečke in štiri darovane dobitke: umetniško sliko je podaril Tone Kržišnik, neimenovana pa lepe gospodinjske predmete, za kar se jima na tem mestu prisrčno zahvaljujemo. Pričakujemo tudi lep odziv naših rojakov, ko jim trkamo na čuteča srca ob takih prilikah; že vnaprej — Bog povrni!
Vabimo na spominski sestanek v sredo,
7.	junija, ki ga pripravlja Miha Gaser ob 50-letnici odhoda v begunstvo in spomin našim žrtvam vojne in revolucije — domobrancem!
Zveza
V dobrodelni sklad Zveze so darovali: ga. Nataša Krečič $ 50; v spomin pok. ge. Lini Matičič in N. N. $ 100 za potrebne rojake. — Bog plačaj!
388M888W8M88888888EBIWM88883888M888B8MIBW8»MWI!IBIOIIIOOBOOIlinOIMHHMIHI8MI
Zveza žena-mati iz San Martina
Pri sanmartinski Zvezi žena-mati so imeli splošni sestanek za vse Sanmartinča-ne, kjer so po prijaznosti dr. Rodeta gledali video o Sveti deželi. Bil je zares zelo zanimiv program in le škoda, da ni prišlo več ljudi. Seveda je četrtek delovni dan in marsikateri ob tisti uri ni bil prost.
V zelo lepih barvah in v kasteljanščini so prikazovali zgodovino Izraela, življenje našega Učenika, pa tudi moderni razvoj judovske države. Opazen je trud naroda in vlade. Kakšna velika razlika med bivšo puščo in sedanjim obdelovanjem zemlje.
Prihodnji sestanek Lige bo 15. junija ob 18.30 uri. Vabljene!
Anketa o vstopu v Evropsko zvezo
Rezultati ankete v Sloveniji v zvezi z vstopom v Evropsko zvezo, objavljene 22. maja, ugotavljajo, da se je število tistih, ki z nezaupanjem gledajo na vstop v Evropsko zvezo povečalo. „Za" bi namreč glasovalo 67,8 odstotka vprašanih (junija 1994 pa je bilo takih 78,4 odstotka), proti pa bi glasovalo kar 20,2 odstotka vprašanih (junija 1994 le 4,9 odstotka).
Na vprašanje, ali naj Slovenija vztraja pri vstopu, tudi če je pogoj za vstop sprememba ustave, ki bi omogočila nakup nepremičnin tudi tujim državljanom, je kar 63 odstotkov vprašanih odgovorilo negativno. Število nasprotnikov pa se povečuje tudi v zvezi z vprašanjem, ali mora Slovenija pred vstopom v EZ vrniti nepremičnine italijanskim optantom: 66,7 odstotka vprašanih meni, da ne, le 6 odstotkov pa jih temu pritrjuje.
SVOBODNA SLOVENIJA
Wftt595$S&ttSŠ$Si
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 -1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel,: 762-2840.
Tel. 441-1264 /1265
Latalske karte, rezerva \JAtV hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N“ 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel.: 652-5638
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ARHITEKTURA Arh. Jure Vombergar - načrti in vodstvo gradbenih del. Av. Gaona 2776, Haedo. Nov telefon: 443-7385. ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319 Janez Pustavrh: barvam hiše, stanovanja, polagam tapete (empapelado); tel, 651-6622 (po 13. uri).
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias
- Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
MMMMMOMttOOMMOeCOMWCm
Obramba denacionalizacije v Državnem zboru
Državni zbor je obravnaval spremembo zakona o denacionalizaciji in z veliko večino (proti je glasovalo le 12 poslancev) podprl stališče komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja, ki jo vodi poslanec SKD in predsednik Sveta SKD Izidor Rejc. S to odločitvijo je iz parlamentarnega postopka izločen predlog sprememb zakona o denacionalizaciji (predlagatelj Jože Šket). Šketov predlog je bil naravnan proti vračanju v naravi, zasnovan pa tako, da bi bistveno spremenil izvajanje in izničil smisel zakona.
//
//
Kličemo vas po imenu
Spominska proslava ob 50-letnici
Nedelja, 4. junija 1995
ob 10. uri: položitev venca pred spomenik generala San Martina na „Plaza San .Martin" ob 16. uri: v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši sv. maša za vse žrtve vojne in revolucije ob 17. uri: pred spomenikom: - molitve za pokojne
- polaganje venca ob častni straži preživelih domobrancev v dvorani:
- spominski nagovor: Marjan Loboda, predsednik društva Zedinjena Slovenija - slavnostna akademija pod geslom „Kličemo vas po imenu"
sodeluje mladina z recitacijami in zborovskim petjem
Junakom slava in čast!
Slovenska kulturna akcija
Milan Volovšek Slikarska razstava
V mali dvorani Slovenske hiše, v soboto, 27. maja, ob 20. uri.
Zvezna odbora dekliške in fantovske organizacije
vabita vse mlade, ki igrate na inštrumente, pojete ali tvorite skupine in zbore, da se prijavite za
26. pevsko-glasbeni festival,
ki bo v soboto, 19. avgusta 1995
Kulturna referentka: Veronika Vivod (tel. 627-4242)
27. maja:	Na	Pristavi
ŠKOFJA LOKA
DISCO
PRESKRBI SI POPUSTNO KARTICO
Poziv k odstopu Ali veste, da...?
Janez Kocijančič, predsednik Združene liste (nekoč komunistov), Olimpijskega odbora, bivši predsednik Adria Airways in še kaj, meni, da bi moral generalni državni tožilec Anton Drobnič odstopiti. V prid svojemu mnenju omenja dva poglavitna razloga:
Prvi razlog naj bi bili dve zavrnjeni letni poročili javnega tožilstva. Povsem v neskladju s svojo funkcijo pa naj bi bilo tudi njegovo politično angažiranje, ko poskuša na številne načine opravičiti „medvojno kolaboracijo v Sloveniji in očrniti zmagovito partizansko stran".
Po avtorjevem mnenju ni v skladu z etiko demokratične družbe, da nosilec in javni zagovornik „skrajnih, nelogičnih in zgodovinsko neutemeljenih stališč", opravlja javno funkcijo. Strpnost se namreč nekje neha in začenja se zelo neetična odgovornost za javno nastopanje, piše Janez Kocijančič in dodaja, da je večina pravnih sistemov za take primere razvila pravni institut nezdružljivosti javne funkcije z določenim ravnanjem.
V zadnjih časih je viden čedalje večji pritisk s strani komunistov, da se odstavi dr. Drobniča.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke
na ime „Eslovenia Libre
D
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
SOBOTA, 27. maja:
SKA: Milan Volovšek: Slikarska razstava ob 20. uri v Slovenski hiši.
V Hladnikovem domu v Slovenski vasi ponovitev igre „Veriga".
Na Pristavi Škofja Loka disco. Srednješolski tečaj v Slovenski hiši. SOBOTA, 3. junija:
NEDELJA, 4. junija:
Spominska proslava v Slovenski hiši. Srednješolski tečaj v Slovenski hiši. TOREK, 6. junija:
Seja Pripravljalne komisije za potovanje v Slovenijo.
SREDA, 7. junija:
Spominski sestanek ZSMŽ ob 16. uri.
— se je pri bitki na pacifiškem otoku Iwo Jima med drugo svetovno vojno (v mesecu februarju je poteklo petdeset let) boril tudi John Hribar, rojen v mestecu Krayn v Pennsylvaniji. V bitki je bil nevarno ranjen in dobil medaljo škrlatnega srca, s katero ga je odlikoval predsednik ZDA.
— da v pisarni upokojencev v Zagorju ob Savi še zmerom visi Titova slika.
Trst, Mladika, 2-3, 95
/Cip tiya/ts’&e, /tfar/pe.,
&i lo ugCo/tZe* v- s/ov-e«s/er sretišou t,ra Brezpal, lo pr/spe/ «a Jpullpa/ts/o teta//4Ze Brni£ r solato, 77. pas/po, ol 74.50. !/alfye/ri’ & sprepe.ru/ Priprav-fra./*/ o/lor BeJi/peee S/ooenpe
Zadnje besede v slovo veliki domobranki gospe
Lini Frančič Matičič
— spominjam se te iz begunskega taborišča Servigliano v Italiji
— obiskala si me v Hotelu Bled v Rimu
— vrnil sem Ti obisk v argentinski pravi Sloveniji.
Danes pa namesto vrtnic na Tvoj grob pošiljam 50 DM v tiskovni slad Svobodne Slovenije v prepričanju, da se bo ob čitanju teh vrstic pridružilo še mnogo živečih domobrancev po svetu.
Počivaj v miru v tuji zemlji.
Tvojemu žalujočemu soprogu inž. Antonu Matičiču — velikemu domobrancu, pa izrekamo občuteno sožalje, dragi Savo!
Tvoj
Vinko Levstik
Gorica, 21. 5.1995