V e s t n i k. Odlikoranje. Dne 1. t. m. je bilo štirideset let, odkar učiteljuje tov. Leopold Armič, sedaj vodja III. mestne deike ljudske šole v Ljubljani. Tem povodom mu je podelil občinski svet ljubljanski na predlog g. župana Hribarja ljubljansko meščanstvo. Oestitamo! Tudi — osebna pola! Da spoznamo domišljavost voditeljev nSlomškove zveze", tisto domišljavost, ki raeji že na b 1 a z n o s t, priobčujerao brez komentarja vest iz sobotnega ,,Slovenca": ,,Slomškova zveza" opozarja vse krajne šolske svete, da se v slučaju izpraznjenih učiteljskih raest lahko obračajo nanjo, ki bode rade volje nasvetovala ali pa tudi odsvetovala razne mogoče kompetente in kompetentinje. Priporočala bode v prvi vrsti seveda Slomškarje. Na željo bode tudi informirala posamezne ude deže!. šol. sveta in okr. šol. svetov. Ako bi zveza ne imela na razpolago. učitelja Slomškarja, potegovala se bode tudi za njej simpatične kolege in koleginje. V ta namen si bode nSlomškova zveza" sestavila kolikor mogoče natančen pregled vsega ostalega kranjskega učiteJjstva po sledečih razpre delnicah: 1. Po mišljenju naši, toda v predsodkih; 2. mišljenja našega a ae boji terorizma; 3. nam in krščanskim načelom nasprotni: popolni liberalci; 4. socialni demokrati; 5. brez politienega mišljenja; 6. brez vere. — Ker nam je mnogo na tem, da bi koga ne sodili napačno, zato prosimo v interesu vsakega posameznega, da se nam javi, v katero kategorijo naj ga beležimo. Tako n. pr. bodemo uvrstili g. Dimnika v rubriko I., g. L. Jelenca v rubriko III., g. E. Gangla v rubriko IV., g. J. Žirovnika v rubriko V. itd. — Sam Bog ve, v katero rubriko se zapiše Primožič, Eavnikar, Jaklič ? — Kje je rubrika z nadpisom: Brez značaja, koristolovstvo ? Ali bi se ruorebiti kdo dal vpisati v rubriko, ki bi se iz nje spoznalo, da se zanima za naga telesa ?! Le oglasite ae, saj tudi mi lahko pišemo razpredelnice! V žlvljcnju na pot trnje in kamenjc, na grob pa rožice. Sedanji župnik v Št. Petru na Medvedovem selu gosp. G o m i 1 š e k je pri Strmškovem pogrebu slavil tega v nagrobnem govoru kot vzornega moža - kristjana. Dokler je bil Strmšek živ, so se vsi klerikalci zaganjali vanj kot besni in ni dlačice niso pustili poštene na njem, ker so ga zavidali za uspehe njegovega spretnega delovanja. Sedanji župnik že ni dolgo v Št. Petru, a hotel je Strrašku izpodkopati tla in ga spraviti ob ugled, ker so ga kot vnetega klerikalca bodli v oči uspehi n a d u č i t e 1 j a Strmška, pa se mu je Strmšek prej izognil iz aveta. — Ko je bil g. Gorailšek imenovan za župnika v Št. Petru, je pravil okrog: ,,Grera v Št. Peter Strmškovezvezdedolklatit" Ta župnik je torej prišel v Št. Peter že z namenom, da bi Strmšku škodoval in zgago delal. Bog ve, do kakih bojev bi še bilo prišlo med njima, da ni Strmška rešila smrt vseh bojev in težav. Živemu je hotel polena metati pod noge, mrtvega je pa slavil kot vzornega kristjana. — Sicer pa z zadovoljstvom konštatujemo, da je bil g. Gomilšek napram mrtvemu Strrašku pravič _, ko je pripoznal njegove zasluge — hvala gospodu župniku za to — ko mnogi klerikalni derviši niti kaj takega niso zmožni, temveč blatijo še celo rartve nasprotnike. — Mogoče, da je župnik v Št. Petru spoznal Strmška tako, da mu je mrtvemu iz prepričanja slavo pel, mogoče je pa tudi, da je to storil le pod pritiskom javnega mnenja ter je bil le spreten politik in je obrnil plašč tako, ko je uvidel, da bi v nasprotnem slučaju obrnil ljudstvo od se. Kdo ve?! — V življenju na pot trnje, na grob pa rožice. Letnino za učiteljski konvikt je plačal tov. Simon V o d e n i k iz Št Jurja ob Pesnici. Hvala! ŽirovnlkoTe ,,Narodne pesml" za šolsko mladino se pridno naročajo. Le hitro po njih, ker so res vsega priporočila vredne. Iz ,,Učite]Jske tiskarne". Dne 16. septembra t. I. je izvršil revizijo ,,Uciteljske tiskarne" revizor BZadružne zveze" v Celju gosp. Vlad. Pušenjak. Na koncu svojega poročila o izvršeni reviziji se je izjavil gospod revizor sledeče: ,,V s i f u n k cijonarji delujejo z veliko požrtvovalnostjo v prid zadruge inje ista, kar se tiče knjigovodstvaincele uprave uzorno urej ena." Osebne resti na Kranjskciii. Dopust je dobil zaradi bolezni nadučitelj Andrej K m e t v Cerkljah, nadomešča ga absolv. učit. kandidatinja Franja Bedenkova. — Abs. učit. kandidat Franc E i e g 1 e r je imenovan za prov. učitelja v Loškem potoku. — Abs. učit. kandidatinja Emilija V o v k o v a pride za prov. učiteljico na Eako. — Olgo Kobauovo na dekliški osemrazrednici nadomešča abs. učit. kandidatinja Ana Machova. — Pavla Šušteršičeva pride iz ZagorjaToplic kot prov. učiteljica v Izlake. — Henrik K r a 1 j, suplent v Dragi, pride v iati lastnosti na Topli vrh. — Terezija J u v a n č e v a je imenovana za supleutko iia ljudski soli na Stu- deneu. — Marija Likarjeva za suplentko v Oerkljah. — Nadučitelju Mat. Peterlinu v Studencu je podaljšan dopust do 1. aprila. — Učiteljica Antonija Bohinčeva je dobila zaradi bolezni šeatmesečni dopust. — Za učiteljico v Naklem je imenovana Viljeraina V i d i č e v a , ker je učiteljica Eleonora Devova zbolela. — Za učiteljico v Srednji vasi je imenovana Štefanija Kascheva, za učiteljico y Velikih Laščah namesto obolele Leopoldine Bukovičeve Ana E r s i n o v a. Osebne restl na Štajerskem. Nadučitelja ata postala Ferdo B o b i e iz Šmarjete pri Ptuju v Stranicah in Henrik Karčnik iz Polzele v Novi cerkvi pri vVojniku. — Marija Thumovaje postala def. učiteljica v Oadramu. Za predsednika ,,S1ot. Matici" je bil.dne 25. septembra t. 1. izvoljen g. prof. dr. Fran 11 e š i č. čestitamo! Mestna realka t Idriji šteje letos 275 rednih učencev in 5 eksternistov. Gimnazijo t Kraiiju obiskuje letos 323 dijakov, medtemi dva privatista. Kolera na Rnskem. Doslej je zbolelo na Buskem na koleri 4512 oseb. Umrlo jih je 2320. Prlpravljalnica na celjski gimnaziji šteje letos — o s e m učencev. V Mariboru so slovesno otvorili novo poslopje za moško učiteljišče. Prisllno cepljenje koz so zahtevali na shodu zdravniških zbornic v Opavi. Tako cepljenje naj bi se uvedlo že prihodnje leto. Časnlkarski kongros t Bordeauxu je sklenil, naj delajo vsi časniki na to, da se odpravi dvoboj in da se žaljena čast brani po razsodiščih. Za čaanikarje naj se skuša dognati na teden en dan počitka. Prihodnje usposobljenostne prelzknšnje za obče ljudske in meščanske šole ae prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani dne 4. novembra 1907. ob 8. uri zjutraj na e. kr. učiteljišču. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 26. oktobra v rokah izpraševalne komisije. ,,NekaJ o gospodarskih razmerah Št. Vida in njegore okolice". Tako se imenuje res izborna razprava, ki jo je začel priobčevati v nGorenjcu" tovariš Janko Z i r o v n i k. Tako temeljitega in obenem poljudnega gospodarskega članka še nismo čitali. Na slorenskl kmctijski šoli gorlškl so razpisana sledeča učna mesta: 1. Za meato ravnatelja v IX. pkčilnem razredu (letna plača 3600 kron), ki more preiti v VIII. plačilni razred deželnih uradnikov. i. Za mesto učitelja-pristava v X. plačilnem razredu (letna plača 2860 kron), ki more preiti v IX. plačilni razred. Kdor namerava prositi za označeni mesti naj predloži svojo pravilno opremljeno prošnjo deželnemu odboru do 20. oktobra t. 1.; prosilci morajo z izpričevali o uspoaobljenosti za kmetijsko poučevanje dokazati, da so znanstveno ia strokovno primerno izobraženi. Nadaljna pojasnila se dajejo v uradih deželnega odbora goriškega. Hitrejša TOŽDJa z rlaki. Največja hitrost vlakov v Avatriji je bila doslej 90 km na uro. Sedaj hočejo povišati hitrost na 100 km. Stalno slorensko gledallšde t Trstu. V Trstu je sedaj zagotovljeno stalno slovensko gledališče. Vodi ga g. Ant. Verovšek. Dopis iz Trsta. Na drugem mestu objavljamo imenovanja slov. učiteljstva v tržaški okolici pričetkom tek. šolsk. leta. Glede piama, objavljenega v 38. štev. tega lista z dne 20. kimavca, smo dobili od okr. šol. nadzornika, naslednja pojasnila: Mestni magistrat razpisuje učiteljska mesta; mesta ital. učiteljev so bila razpisana že tekom minolega šolsk. leta, mesta slov. učiteljev pa tekom prošlih počitnic. Italijanska šolska nadzornika sta dobila v pregled prošnje že pred zvršetkom šolsk. leta, potera sta zamogla prošnje pregledati in izjaviti se o njih, preden sta odišla na dopust. Konkurs za mesta na slov. šolah je bil zatvorjen dne 31. rnal. srpana. — Nadzornik je čakal do 22. velikega s r p a n a , na prošnje, ki pa niso hotele priromati z magistrata, čeprav jih je tudi osebno reklamiral. Ta dan pa je odšel nadzornik na 14dnevni dopust — oba italijanska nadzornika sta bila že od dne 1. avgusta na dopustu. — Nadzornik je bil tudi med dopustora enkrat v uradu, a učtteljskih prošenj le še ni bilo. Dne 6. septembra nastopi nadzornik zopet poslovanje in najde tudi prošnje, ki so bile poslane od mestn. magistrata dne 28. velikega srpana. Nadzorniku pri najboljši volji ni bilo mogoče pregledati vseh prošenj in izjaviti se o njih med 6. in 12. velikim srpanom; prošeDJ je bilo 41, opremljenih z mnogimi prilogami. — Na podlagi teh podatkov naj izvolijo gospodje tovariši soditi, kdo je več kriv na zakasnelem imenovanju, ali nadzornik ali mestni magistrat, pri katerem je dopisnik zajel nepopolne informacije, da je v veliko njegovo in magistratovo veselje napadel slov. nadzornika v tov. glasilu. — Bodi istodobno omenjeno, da je bilo v zadnji seji mestn. sveta izvršenih tudi nekoliko imenovanj italijanskih učiteljev, in sicer istih, ki so bila zanje mesta razpisana med počitnicami, dalje, da omenjena zakasnela imenovanja niso provzročila nikomur najmanjše škode, nasproti pa se je izposlovalo dvoje definitivnih imenovanj več, kakor jih je bilo prvotno določenih od mag. asesorja in mag. šolske komisije. — Mestni magistrat početkoma ni imel projektiranih vseh imenovanj, ki so se izvršila, temveS komaj dve tretjini, le nadzornikovemu pritisku se je asesor vdal, da je bilo dodanih še nekaj imenovanj; sicer pa nihže ne obžaluje bolj nego nadzornik, da se niso vsa imenovanja izvršila, ki jih je on predlagal, dosegel pa je ravno takrat s svojim vplivom več nego je pričakoval. Dramatično drnštro v Ljubljanl je dovolilo udom »Ljubljanskega učiteljskega društva" za obiskovanje slovenskega gledališč 20% popusta. Dotični kuponi se dobivajo pri tov. Jakobu D i m n i k u. S temi kuponi bo postregel tovariš Dimnik tudi vsakemu učitelju z dežele, če se zglasi pri njem. Koditeljski veder je priredil nadučitelj Mihael K a b a j dne 29. septembra v Begunjah pri Oerknici. Soba je bila natlačeno polna skrbnih staršev, ki so z velikim zauimanjem sledili predavanju g. nadučitelja, ki je žel za svoj trud obilo pohvale. — Prav tako! P. n. učiteljstvo opozarjamo, da prične takoj z delom m,ed ljudstvom in prireja roditeljske večere! Ptuj-Maribor. Oenjene tovarišice, dragi tovariši! Dne 30. prosiuca t. 1. je umrl naš dragi kolega g. A. Golob, nadučitelj pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Mariborski kolegi so izgubili v njem blagega tovariša ter ga prepustili kolegom ptujskega okraja, zakaj truplo rajnega počiva na pokopališču v Šentjanžu na Dravskem polju. Soproga in otroci rajnega so mu preskrbeli krasen nagrobni spomenik, ki se bo slovesno blagoslovil v četrtek dne 10. oktobra ob 10. uri predpoldne. — Dragi kolegi in koleginje! Tudi za nas velja rek: BKdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" Pokažimo, da spoštujemo sami sebe! Pohitimo 10. oktobra v Šentjanž ter povzdignimo po svojih močeh slavje! — Cenjeni tovariši pevci naj se blagovolijo pripraviti na nagrobnici »Blagor mu" in BNad zvezdami" ter se naj zaradi sekiric latinske Schweizerjeve maše obrnejo na podpisanega. Mirko L e š n i k , učitelj v Zavrču. Zakrala. Povodom smrti mojega nezabnega soproga Vekoslava Strmška, nadučitelja pri Sv. Petru, mi je izplačalo društvo »Jubilejska samopomoč'1 podporo po 440 K. — Ko kruta usoda tako neizprosno udari nadvse potrto rodbino, šele tedaj se ceni hitra pomoč. Torej izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo želeč, naj bi se tega blagotvornega društva oklenilo slovensko učiteljstvo v večjem obsegu. Sv. Peter na Medvedovem selu, dne 29. septembra 1907. Rozalija Strmšek. Zahrala. Podpisana izreka s tem društvu »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks" za naglo izplačilo zneska 1430 K povodom nepričakovane smrti svojega soproga najsrčnejšo zahvalo. — Obenem si dovoljuje vsemu učiteljstvu najtopleje priporočati pristop k temu blagotvornemu društvu. Bruk ob Muri, dne 25. septembra 1907. Marija Matschek. Opozarjamo na inserat v današnji številki, 8 katerim se išče oporo gospodinjstvu v slovenskem trgu na Štajerskem. Dotičnik bi najrajži to službo poveril kaki učiteljski hčeri ali vdovi. Imenotanja in izpemembe v tržaškem učlteljstvu. Početkom tekočega šolskega leta so imenovani: definitivnim voditeljem Jože G o r k i 8 za Bazovico, Alojz K r i ž a n za Škedenj, Vinko T r o b e c za Trebče, Emil P a k i ž za Sv. Križ; definitivnim učiteljem Davoria Furlan za Prosek, Jos. S o r č za Opčine, Oiril V a 1 e n t i č za Škedenj; definitivnim učiteljicam Kristina G e r d o 1 za Katinaro, Milka L o g a r za Opčine, Jožica Martelanc za Barkovlje ; definitivnim podučiteljicam Zmagica B o 1 e za Sv\ Križ, Marica P e š e 1 j za Škedenj, Julka Vodopivec za Barkovlje; definitivno potrjena na svojih mestih sta Mara Gregorič in Hrabroslav G o d i n a, oba v Škftdnju; prestavljena je Irma N 6 t h iz Barkovelj v Rojan. Mednarodna konfcrenca protl tnberkalozi na Dunaja je sklenila, da se mora vsak slučaj smrti jetične osebe naznaniti oblasti, takisto vsaka preselitev tuberkuloznih ljudi. Dr. Hermann je zahteval, naj bi se jetičnim in sifilitičnim začasno ali pa za vedno prepovedal zakon. Ponemčevanje sloTenskega šolstra na Štajerskem. Ta naš članek, priobčen v zadnji številki, je treba nekoliko popolniti. Nikjer se naše šole ne ponemčujejo tako sistematično, tako brezobzirao kakor v mariborskem okraju. Nemški ali nemškutarski mariboriski okr. šol. svet hoče počasi vse slovenske šole okužiti z nemčurskim duhom. Posebno pa hoče najti za vsako razpisano nadučiteljsko raesto svojega privrženca. V zadnjem času postanejo nadučitelji le Nemci ali nemškutarji. N. pr.: V Jarenini službuje učitelj raož-poštenjak že 25 let, vesten je in zmožen; a razpisano nadučiteljsko mesto je dobil — drugi, katerega edina zasluga je, da je nemškutar. Pri Sv. Marjeli na Dravskem polju je umrl nadužitelj Golob, nadomestili so ga z znanim Velikonemcem Ahičem. V Hočah je bilo razpisano nadučiteljsko mesto — dolgo, dolgo se je imenovanje odlašalo. In zakaj ? Ker jim tovariš Moder, učitelj istotam, ni bil posebno zanesljiv in veren somišljenik. Moral se je še hipno preleviti, izstopiti iz učiteljskega društva ter postati zaprisežen nemškutar. — To so le nekatera dejstva v zadnjem času, našteli pa bi lahko mnogo gorostasnih krivic, ki se gode narodnemu učiteljstvu v tem okraju že leta in leta. Ne gleda se na kvalifikacijo, ne vpraša se, ali je prošnjik sposoben za službo; ne posluša se nadzornika, če je učitelj vesten, marljiv, vaet za svoj poklic, natančen, priljubljen in kar je še drugih lepih lastnostij več. — Prvo je — ali je Nemec, ali je nemškutar? Vse drugo je ničevo! Ako si nemškutar, dobiš najlepšo, najudgodnejšo službo, četudi si morda med kolegi največja ničla, podlež in brezvestnež. Mislite, da to morda ne miče med našimi vrstami ? Le vsega spoštovanja vredni, krepki značaji se branijo prelestni izkusnjavi; podleže in slabiče pa vrže val časa kmalu v — nemški krog, kjer je moč, kjer je boljša karijera! — Kaj mari okr. šol. svetu zato, kak uspeh imajo potem njihovi nameščeni podrepniki na svojih šolah, še Ijubše mu je, čira manj se otroci nauče, saj tem neumnejše ostane naše ljudstvo, tem dalje bo trajala njihova moč, tem dalje bodo gospodovali nad nami. — Kličejo se poslanci na pomoč! Kdo nam naj pomaga ? Kdo se poteguje za nas? Morda Pišek?! Kaj še! — Na eni strani nas zasledujejo Nenaci, na drugi strani nas psuje BSlovenski Gospodar" ter nam odteguje še isto zaupanje, ki smo si ga z neumornini in koristnim delovanjein pridobili pri našem kmetiškem ljudstvu. — Ees prijetno je dandanes učiteljevati, oziroma biti učitelj, vnet za blagor naroda! Zato pa se baha brezznačajnost, deluje protekcija in cvete korupcija. Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sreta za gorlško okolico dne 26. septembra 1907. Uradna naznanila se vzemo v znanje. Odloži se obravnava pritožb proti štirim gg. učiteljera, ker so potrebna nekatera pojasnila. Dovoli se nadučitelju tritedenski dopust ia dveraa denarna podpora. Rešitev prošenj za petletnine se odloži do končne rešitve utoka (sedaj pri upravnem sodišču). Potovalno ueiteljico ž. r. d. gdč. B. S. se odveže od poučevanja ž. r. d. v Bukavici, ne da se ji zniža sedanja plača. S priporočilom se odstopi pomnoženemu šolskemu svetu prošnja za ustanovitev enorazrednice v Orehovljah. Isto za razširjenje enorazrednice v dvorazrednieo v Gorenjem polju. Dovoli se razae podpore in likvidirajo računi. Rešijo se prošnje za šolske olajšave. Popravek. V članku »Ponemčevanje slov. šolstva na Štajerskem'* je pisano, da je za Hajdino predlagan »Nemec, neki g. Andre — j e najsposobnejši učitelj in najpoštenejši Človek ..." mora pa biti „ . . . g. Andre — če je najsposobnejši učitelj in najpoštenejši človek — ne sodi za nadučitelja na Hajdino, ker ni usposobljen za slovenšžino ..." — V istem članku na strani 438. je tiskano, da je vadniškim učiteljem v Mariboru imenovan neki nemški Kočevar dr. Herbst, a ta gosp. ni d o k t o r , temveč le navaden učitelj.