S la jela /// / a c/ osli štafeta mladosti s pozdravi in najlepšimi željami tovarišu TITU za njegov 86. rojstni dan je odšla na pot v nedeljo, 26. marca iz rudarskega mesta Stari trg pri Kosovski Mitroviči. Iskrene želje za dolgo življenje tovariša TITA, ki bodo prišle iz plamtečih rudarskih src in jih bo mladina v šestdesetih dneh ponesla skozi tisoče mest in vasi po vsej državi, bodo 25. maja prispele do njega. 25. maj, rojstni dan tovariša Tita bodo praznovali tudi mladinci in vsi delovni ljudje delovne organizacije »LESNE«. UREDNIŠTVO GLASILA VIHARNIK ČESTITA MLADINI, DELAVCEM IN KMETOM KOOPERANTOM LESNE SLOVENJ GRADEC K PRAZNIKU DNEVA MLADOSTI. Uredniški odbor Nova organiziranost Zveze komunistov Zveza komunistov Jugoslavije je s svojim delovanjem povzročila prenekatere družbene spremembe, sama pa je s svojo organiziranostjo vedno bolj postajala zaviralec teh družbenih sprememb. Vse, kar je bilo doslej zapisano v statutu ZKS je odraz razmer v obdobju pred petimi leti. Zveza komunistov je s svojo revolucionarno akcijo prerasla v množično akcijo, zato se mora tudi sama prilagoditi tistemu, kar je sama vzpodbudila. V posebni prilogi glasila Zveze komunistov Jugoslavije in ZK Slovenije KOMUNIST je bil dne 5. aprila 1978 objavljen statut Zveze komunistov Slovenije, ki je bil sprejet na VIII. kongresu ZK Slovenije aprila letos. Po končanem XI. kongresu ZKJ bo vsklajen s statutom ZK Jugoslavije in objavljen v posebni brošuri. Ena izmed glavnih sprememb, ki jih prinaša statut ZKS, je spremenjena vloga osnovnih organizacij. Gre za povdarjanje vloge osnovnih organizacij, ki bodo morale biti organizirane v vseh temeljnih samoupravnih celicah (TOZD, krajevnih skupnostih, SIS). Osnovne organizacije se bodo morale bolj tesno, kot do sedaj povezovati z občinskimi organizacijami ZK, veliko vlogo pa bodo morali odigrati člani občinske konference. Organizacijskih oblik kot so sveti, konference s komiteji itd. statut ne pozna več. Temeljni razlog, zakaj so ti organi ukinjeni, je ravno nova vloga osnovnih organizacij, ki bodo morale biti bolj samoiniciativne, idejnopolitično bolj usposobljene in sposobne same odločati in ukrepati. Člani Zveze komunistov bodo vključeni v eno izmed osnovnih organizacij ZK, vse osnovne organizacije na območju ene občine pa bodo sestavljale občinsko organizacijo Zveze komunistov. (Nadaljevanje na 2. strani) BERETE LAHKO: — Nova organiziranost Zveze komunistov: Ida Robnik — Organiziranost Lesne Slovenj Gradec: Tone Potočnik — Priprave za ustanovitev TOZD blagovni promet: Mihael Savinek — Kaj smo naredili, kaj bomo delali, kaj bomo še naredili: Zdravko Korošec — Obravnavali in sklepali so: Ljuba Marzel — Kdaj bomo varno delali (nadaljevanje): Francka Jurjec — S kongresa Zveze komunistov Slovenije: Ida Robnik — Cernu radijske zveze: Andrej šertel — Odgovor gozdnim delavcem: Jurij šumečnik — Mladinsko šolsko pogozdovanje v Završah: Karel Račič — Kako so letos praznovale dan žena kmečke žene: Vida Gerl — Kam in po kakšni ceni na letovanje: Andrej Pirkmajer — Jubileji delovne organizacije »LESNE« — vabilo PRIPRAVE ZA USTANOVITEV TOZD BLAGOVNI PROMET V letu 1977 je bila sprejeta iniciativa, da se v postopku vskladitve samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov delovne organizacije z Zakonom o združenem delu in ob dopolnitvi organiziranosti delovne organizacije in delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena pričnejo tudi priprave za ustanovitev TOZD Blagovni promet pri LESNI Slovenj Gradec. TOZD Blagovni promet naj bi sestavljale naslednje dosedanje enote podjetja: prodajni sektor, nabavni sektor, prodajalne in predstavništva. V teh enotah je do sedaj zaposlenih 81 delavcev. Osnova za formiranje TOZD Blagovni promet je 403. člen Zakona o združenem delu, ki določa, da delavci, ki opravljajo v DO določena strokovna dela, ki so skupnega pomena za uspešno opravljanje proizvodnih ali drugih glavnih dejavnosti TOZD, organizirajo TOZD pod pogoji in na način, ki ga določa Zakon o združenem delu in če lahko glede na vrsto, obseg in pomen dela ustvarjajo celotni prihodek, pridobivajo dohodek in uresničujejo druge samoupravne pravice. Ker opravljajo enote, ki bi se naj združile v TOZD Blagovni promet, strokovna dela kot so določena s 403. členom Zakona o združenem delu, so izpolnjeni predpisani pogoji za ustanovitev TOZD Blagovni promet. Za pripravo in izvedbo postopka za ustanovitev TOZD Blagovni promet na podlagi predhodne razprave in verifikacije v družbenopolitičnih organizacijah v podjetju in izven podjetja in samoupravnih organih je DS delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena imenoval posebni iniciativni odbor v mesecu decembru 1977. Pri pripravah sodeluje tudi Zavod za organizacijo poslovanja iz Ljubljane, ki skupaj z odborom pripravlja vse osnove organiziranosti bodoče TOZD, osnove obsega in načina poslovanja ter predloge za izvedbo postopka za ustanovitev TOZD. V ta namen je bil izdelan in sprejet program opravil za oblikovanje TOZD Blagovni promet. Po tem programu tečejo sedaj vse priprave in aktivnosti, ki so potrebne za ustanovitev in poslovanje nove TOZD v skladu s predpisi in z namenom, da bodo doseženi naslednji cilji: 1. da bo doseženo vsklajeno delovanje v celotni reprodukcijski verigi povezanega poslovnega sistema s ciljem in namenom doseganja večje učinkovitosti TOZD, združenih v delovni organizaciji LESNA na podlagi obsega in donosnosti prodaje, 2. da bo doseženo racionalno oz. gospodarno izvajanje blagovno prometne funkcije v okviru TOZD Blagovni promet, (Nadaljevanje s 1. strani) Naj višji organ Zveze Komunistov v občini bo konferenca Zveze komunistov. Ob stalnih oblikah organiziranja se bodo komunisti osnovnih organizacij ZK in organi ZK idejno, politično in akcijsko povezovali tam, kjer bo obstajala medsebojna povezanost in soodvisnost. Oblike idejnopolitičnega delovanja in akcijskega povezovanja komunistov osnovnih organizacij v TOZD, občinskih konferencah in politično izvršilnih organih bodo konference, posvetova- nja, zbori in podobno, kjer komunisti ne bodo sprejemali sklepov, temveč le izmenjali izkušnje, se dogovarjali in razpravljali o konkretnih vprašanjih, ki bodo v interesu vseh. Nova organiziranost bo zahtevala od vsakega posameznika veliko znanja in volje. Osnovne organizacije bodo morale področju izobraževanja članov posvetiti posebno pozornost, prav tako se bo treba truditi za krepitev osnovnih organizacij, da bodo člani sposobni obvladati vse probleme. Ida Robnik 3. da bo izveden organiziran kompletni nastop na tržišču in s tem dosežena višja stopnja zadovoljitve kupcev, 4. da bo dosežena z organiziranjem TOZD Blagovni promet višja raven samoupravnih odnosov na podlagi dohodkovne povezanosti, vsklajenega dela ter razvoja TOZD in DO, 5. da bo odgovornost točno opredeljena glede vsebine, obsega in povezovanja delovnih nalog s področja blagovnega prometa na vseh ravneh, 6. da bo dosežena večja motiviranost za stimulativnejši sistem delitve osebnega dohodka za delavce, ki delajo na blagovno prometnih nalogah. Odbor je pripravil idejni predlog nalog, ki se vključujejo v TOZD Blagovni promet. Izvedena je bila že razprava o tem predlogu, in sicer na sestanku direktorjev TOZD in šefov sektorjev in na zboru delavcev nabavnega in prodajnega sektorja ter delavcev v predstavništvih in prodajalnah. Na teh sestankih je bilo sprejeto enotno stališče, naj iniciativni odbor nadaljuje z delom, da bo TOZD Blagovni promet oblikovana in ustanovljena v predvidenem času. Sprejet je bil tudi koncept, naj bi postopno vključevali tudi skladišče gotovih izdelkov v sklop TOZD Blagovni promet z upoštevanjem pozitivnih in negativnih vplivov in ko bodo zagotovljeni organizacijski in materialni pogoji za takšno vključitev. Nadalje je bil sprejet predlog, da se prodajne in nabavne funkcije iz TOZD Nova oprema tudi vključijo v TOZD Blagovni promet s tem, da se predvidi prehodno obdobje za vključitev. Nadalje je treba opredeliti in konkretizirati, kakšen obseg nabave naj bi še v bodoče vršila TOZD direktno s tem, da se zagotovi enotni sistem in doseže učinkovito in racionalno poslovanje posamezne TOZD in DO kot celote. Na zboru delavcev enot, ki se vključujejo v TOZD Blagovni promet dne 11. 4. 1978 so delavci ugotovili, da so podani z zakonom določeni pogoji, da se organizirajo v TOZD Blagovni promet. Zato je bil sprejet tudi sklep, da se razpiše referendum za sprejem sklepa o organiziranju TOZD Blagovni promet in da se glasovanje opravi dne 26. 4. 1978. Za izvedbo referenduma je bila imenovana posebna komisija in sprejeto pooblastilo, da se predloži priglasitev za vpis predznambe pri Okrožnem gospodarskem sodišču Maribor. Imenovani so bili tudi delegati v komisijo za razdelitev skupnega premoženja pri delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena in TOZD TP Pameče. V okviru te TOZD sedaj poslujejo vse tri naše prodajalne. S programom opravil za oblikovanje TOZD Blagovni promet je določeno, da bi naj bila TOZD ustanovljena in pričela poslovati s 1. 7. 1978. Čas za pripravo in ustanovitev je sorazmerno kratek, če upoštevamo vse postopke, SS in druge splošne akte, ki jih moramo v tem času pripraviti in sprejeti. TOZD Blagovni promet bo imel enak status kot druge TOZD s tem, da zanj velja določilo Zakona o združenem delu, da se ne more izločiti iz sestava DO brez soglasja TOZD, za katere opravlja skupna dela. Za naziv TOZD je sprejet predlog, da se imenuje TOZD BLAGOVNI PROMET, ki je slovenski in dovolj razumljiv. Da bo zagotovljeno učinkovito delovanje in poslovanje TOZD Blagovni promet so bile predlagane tudi potrebe za ureditev ustreznih prostorov. O makro organiziranosti in drugih osnovah poslovanja TOZD Blagovni promet bomo poročali v naslednji številki VIHARNIKA. Na podlagi dosedanjih razprav in informacij pa prosimo, da posredujete iniciativnemu odboru predloge in pripombe, ki bi naj prispevale k dobri in učinkoviti organiziranosti in poslovanju TOZD Blagovni promet. Iniciativni odbor Dne 18. 4. 1978 je pravno organizacijski sektor poslal v javno razpravo predlog novega samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo in statut delovne organizacije LESNE Slovenj Gradec. Oba predvidena akta sta pravzaprav nadaljevanje razprave in osnutkov, ki so bili posredovani že v lanskem letu. Oba samoupravna akta pa prinašata nekatere novitete, ki jih prvotni osnutki niso vsebovali. ORGANIZIRANOST LESNE Razprave o novi organiziranosti, predvsem delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena tečejo kot je znano že dalj časa in sega njihov pričetek že v leto 1975/76, ko je svet ZK LESNE razširjen z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami na svoji seji podal predlog o pristopu k izdelavi študije o takšni organiziranosti LESNE, ki bo najbolj odgovarjala učinkovitemu delu in efektnemu vodenju delovne organizacije. Sedanja delovna organizacija LESNA Slovenj Gradec je nastala z združitvijo prej samostojnih organizacij Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in Lesnoindustrijskega podjetja Slovenj Gradec 1. januarja 1974. Postopno se je iz leta v leto večala proizvodnja in večala tudi potreba po večjem številu sodelavcev v delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena, pa je prav vsled boljšega in učinkovitejšega dela DS DO LESNE imenoval posebno komisijo, ki naj bi skupaj z raziskovalnim centrom VEKŠ Maribor izdelala in predlagala vsem TOZD v razpravo in sprejetje takšno organiziranost LESNE, ki bi za trenutne in bodoče potrebe nadaljnega razvoja najbolj odgovarjala. V tem obdobju smo bili tudi priča širšim razpravam ob sprejetju zakona o združenem delu in prilagajanja novim družbeno-ekonomskim odnosom na podlagi samoupravne organiziranosti in pa prehoda na priprave poslovanja na dohodkovnih odnosih temelječe medsebojne povezanosti in sodelovanja. Prav okrog obširnih razprav pa se je v tem času porodil tudi predlog ali pa bolje rečeno sprožilo vprašanje ali naj bo LESNA organizirana kot delovna organizacija ali kot sestavljena organizacija združenega dela. Te dileme pa so imele tudi za posledico, da je prišlo do prekinitve zastavljene akcije in že v večini TOZD sprejetih sklepov o organiziranosti LESNE v DO. To pa je imelo za posledico, da je MS ZK za Koroško razpravljal o problematiki organiziranosti LESNE in sprejel stališče, da je organizirati v vseh občinah skupaj s predstavniki DPO, TOZD in občin razprave, ki naj bi pokazale, kako naj bi bila v prihodnje organizirana LESNA Slovenj Gradec. Ti posveti so pokazali, da TOZD LESNE želijo enotno delovno organizacijo ob določenih organizacijskih spremembah v delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena. Na posvetovanjih v vseh štirih občinah Koroške regije, ki so se vršila koncem leta 1977 pa je bilo prav posebej poudarjeno in izoblikovano tudi enotno stališče ob prisotnosti vseh predstavnikov TOZD LESNE, da je LESNA od združitve do danes naredila velik korak naprej ter da je bil dosežen bistven premik tako pri skupnih interesih, v medsebojnih odnosih, vodenju, povezanosti med panogami in zastavljene zdrave osnove za učinkovit nadaljnji razvoj. Istočasno pa je bilo seveda kritično ocenjeno nadaljnje povezovanje in poenotenje nekaterih služb in dejavnosti v pogledu zahtev, ki jih pred LESNO postavlja nadaljnji še hitrejši razvoj ob velikih investicijskih naložbah, ki so pred nami in ob prehodu na dohodkovne donose. To pa je menim, vodilo tudi kadrovsko komisijo pri MS ZK za Koroško, ki je od predvidenega novega kandidata za glavnega direktorja LESNE Slovenj Gradec želela in pričakovala predlog in stališče do vseh teh problemov iin do predloga organizacije LESNE, ki bi lahko zadovoljila vse že prej navedene zahteve. Tako je po končanih razpravah s predstavniki političnih organizacij TOZD, delavci s posebnimi pravicami, obveznostmi in odgovornostjo LESNE posebna komisija izoblikovala predlog makro organizacije DO LESNE. Predloženi grafični prikazi in organizacijska shema pa je dala tudi osnovo za izdelavo dveh najpomembnejših samoupravnih aktov, ki so dani v razpravo. O že navedenih dveh samoupravnih aktih in o predlogu makro organizacije DO LESNE, kjer je bilo predhodno doknčno izoblikovalno stališče, da LESNA ostane delovna organizacija s TOZD je bilo na dveh oziroma treh posvetovanjih družbenoplitičnih organizacij tudi dokončno osvojeno. Smoter predložene organizacijske sheme in makro organizacije LESNE je, da se na podlagi dosedanjih izkušenj odpravijo določene pomanjkljivosti, zagotovi bolj učinkovito poenoteno vodenje in poslovanje DO. Smatramo, da je potrebna medsebojna pomoč tako gozdarstva, kot lesne industrije pri uresničitvi sprejetega srednjeročnega programa in skupnih dolgoročnih usmeritev LESNE ter, da predlagana organizaoija lahko zagotovi tako poslovanje, ki si ga temeljne organizacije želijo ni ga potrebujejo. Posvetovanje družbenopolitičnih organizacij skupno s svetom ZK LESNE, ki je bilo v ponedeljek 17. 4. 1978 pa k predloženim aktom in shemam potrjuje še naslednja pravzaprav že prej izoblikovana stališča. Iz sedanje delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena se v celoti izločata nabava in prodaja, ki se naj s 1. 7. 1978 organizirata kot samostojna TOZD za blagovni promet. Istočasno pa se iz delovne skupnosti izloča tudi celotni finančni sektor, ki se prav tako z istim dnem organizira kot samostojna samoupravna skupnost pod nazivom interna banka LESNE Slovenj Gradec. V razpravi doslej pa je bila tudi prisotna dilema ali pred- videti v novi organizaciji tudi posebnega vodjo delovne skupnosti skupnih služb ali ne? Na zadnjem navedenem posvetovanju pa je bilo izoblikovano stališče, da pri delovni skupnosti skupnih služb ne bo posebnega vodje, temveč, da bi to dolžnost istočasno opravljal ali glavni direktor ali pa njegov pomočnik (morda tudi kdo drug, ki bi ga za to pooblastil glavni direktor). Na zadnji razpravi je bilo osvojeno tudi stališče, da se za vse sektorje obdrži naziv vodje sektorjev, ne pa direktor, kot je v zadnji shemi predlagano. Prav tako je bil osvojen predIog(samoupravnih skupin plansko-analitskega, razvojnega in projektivnega sektorja, da ti trije sektorji zaradi mnogo širše dejavnosti, ki je za njih predvidena in jim je bila v razpravah po občinah dana tudi posebna teža glede nadaljnjega razvoja in jačanja teh sektorjev uvrstijo v samostojne sektorje kot vsi ostali in bo tako po tem zadnjem predlogu v delovni skupnosti organiziranih 9 organizacijskih enot in sicer: — sektor za gozdarstvo — sektor za lesno industrijo — sektor za tehnologijo in raziskave — sektor za planiranje, analize in informaoije — projektivno-investicijski biro — sektor za organizacijo in AOP — sektor za pravne in kadrovske zadeve — sektor za računovodstvo Prav tako je bil osvojen predlog navedenih treh samoupravnih skupin, da bo sektor za tehnologijo iin raziskave, sektor za planiranje, analize in informaoije ter projektivno-investicijski biro povezoval predstojnik gospodarskega centra. Na čelu delovne organizacije je individualni poslovodni organ — generalni direktor delovne organizacije, ki ima pomočnika generalnega direktorja, ki bo koordiniral delo TOZD in delo prvih pet navedenih sektorjev ter predstavljal in zastopal delovno organizacijo, kadar bo generalni direktor odsoten. Osvojeno je bilo tudi stališče, da se pravni položaj temeljne organizacije Nova oprema izenačuje s (Nadaljevanje na 4. strani) IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV TOZD GOZDARSTVO MISLINJA Dne 1. 4. 1978 — delavski svet — obravnavali so predlog cen za letovanje v naših počitniških domovih v sezoni 1978 in potrdili predlog regresiranih cen. Dne 17. 4. 1978 — zbor delavcev — obravnavali in potrdili so anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov 1976 — 1980 SIS družbenih dejavnosti za leto 1978, — obravnavali so predlog cen za letovanje v naših počitniških domovih v sezoni 1978 ter se odločili za regresirane cene. TOZD GOZDARSTVO RADLJF, Dne 23. 3. 1978 — delavski svet — obravnavali in potrdili so aneks k samoupravnim sporazumom o temeljih planov 1976 — (Nadaljevanje s 3. strani) pravnim položajem vseh drugih TOZD. Kljub temu, da je dan močan poudarek predvsem jača-nju tehnološko-razvojnim, projektivnim, planskim, analitičnim in investicijskim nalogam — taka želja je bila izražena na vseh dosedanjih posvetovanjih — pa smatramo, da je predložen predlog organizacije le prva faza na poti uresničevanja zastavljenih ciljev. Na zadnjem posvetovanju družbenopolitičnih organizacij je bilo rokovno opredeljeno, da je potrebno do 12. maja tega leta izvesti javno razpravo, med 25. in 30. majem tega leta izvesti referendume, tako, da bo možno nato objaviti ustrezne razpise; sprovesti novo organizacijo in zasedbo delovnih mest po novem, najkasneje s 1. julijem 1978. V prihodnje pa bo potrebno na osnovi analiz poenotiti še nekatere službe ter razmejiti delo in pristojnosti med DSSS in TOZD. Ob predlagani reorganizaciji in nalogami, ki stojijo pred nami, pa smatramo, da bodo vsi sodelavci LESNE imeli s svojimi spo-sobnstmi ustrezno zaposlitev in zagotovljeno socialno varnost. Nemalo pa bo potrebno vložiti naporov za pridobivanje novih strokovnih kadrov, izobraževanju in jačanju medsebojnih odnosov, ki so porok za še hitrejši razvoj in učinkovitost LESNE. Tone Potočnik, dipl. inž. 1980 SIS družbenih dejavnosti za leto 1978, — potrdili so samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Industrijske rizične skupnosti za obdobje 1976 — 1980 Zavarovalne skupnosti Triglav ter za podpisnika sporazuma pooblastili direktorja temeljne organizacije, — potrdili so plan sredstev sklada skupne porabe za leto 1978, — potrdili so plan stanovanjskega sklada za leto 1978. OBRAT ZA KOOPERACIJO SLOVENJ GRADEC Dne 28. 3. 1978 - zbor delegatov — obravnavali in potrdili so ZR delovne organizacije za leto 1977, — obravnavali in sprejeli so pravilnik o opravilih in nalogah, ki jih opravljajo delavci v zunanjetrgovinskem prometu. Dne 11. 4. 1978 - zbor delavcev — obravnavali in potrdili so ZR delovne organizacije za leto 1977, — obravnavali in potrdili so plan delovne organizacije za leto 1978 ter plan temeljne organizacije za leto 1978, — obravnavali in potrdili so anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov 1976 — 1980 SIS družbenih dejavnosti za leto 1978, — sprejeli so samoupravni sporazum o oblikovanju delegacij in konferenc delegacij za delegiranje delegatov v skupščine SIS v občini Slovenj Gradec, — obravnavali so predlog cen za letovanje v naših počitniških domovih v sezoni 1978 in se odločili za regresirane cene. Dne 13. 4. 1978 - zbor delegatov — imenovali so upravni odbor obrata za kooperacijo Slovenj Gradec, — imenovali so komisi)o za razpis prostih delovnih opravil in nalog direktorja temeljne organizacije kooperantov Slovenj Gradec, — sprejeli so anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za obdobje 1976—1980 SIS družbenih dejavnosti za leto 1978, — potrdili so samoupravni sporazum o oblikovanju delegacij in konferenc delegacij za delegiranje delegatov v skupščine SIS v občini Slovenj Gradec. TOZD ŽAGA MISLINJA Dne 29. 3. 1978 — zbor delavcev — obravnavali in potrdili so spremembo samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med TOZD in pri oblikovanju cen proizvodov in storitev, — obravnavali in sprejeli so samoupravni sporazum o oblikovanju delegacij in konferenc delegacij za delegiranje delegatov v skupščine SIS v občini Slovenj Gradec, — obravnavali in sprejeli so anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov 1976—1980 SIS družbenih dejavnosti za leto 1978 ter za podpisnika pristopne izjave pooblastili direktorja temeljne organizacije. — obravnavali in potrdili so samoupravni sporazum o samoupravni organiziranosti in nalogah Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS ter za podpisnika sporazuma pooblastili direktorja temeljne organizacije, — obravnavali in sprejeli so samoupravni sporazum SIS za ekonomske odnose s tujino ter za podpisnika sporazuma pooblastili direktorja temeljne organizacije. Dne 4. 4. 1978 — delavski svet — seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo v mesecu marcu 1978, — obravnavali so predlog cen za letovanje v naših počitniških domovih v sezoni 1978 ter se odločili za regresirane cene. TOZD ŽAGA VUHRED Dne 4. 4. 1978 — delavski svet — seznanjeni so bili s proizvodnjo za mesec marec 1978, — obravnavali in sprejeli so anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov 1976 — 1980 SIS družbenih dejavnosti za leto 1978 ter za podpisnika prostopne izjave pooblastili direktorja temeljne organizacije, — potrdili so investicijski plan za leto 1978. TOZD ŽAGA MUSENIK Dne 20. 3. 1978 — delavski svet — seznanjeni so bili s proizvodnjo v mesecu februarju 1978, — potrdili so samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih delovne skupnosti glede izvajanja finančne funkcije za temeljne organizacije v sestavi delovne organizacije Lesne, — potrdili so samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med TOZD in pri oblikovanju cen proizvodov in storitev, — potrdili so pravilnik o opravilih in nalogah, ki jih opravljajo delavci v zunanjetrgovinskem prometu, — obravnavali in potrdili so anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov 1976 — 1980 SIS družbenih dejavnosti za leto 1978 ter za podpisnika pristopne izjave pooblastili direktorja temeljne organizacije, — obravnavali in sprejeli so samoupravni sporazum o samoupravni organiziranosti in nalogah Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS in aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SIS starostnega zavarovanja kmetov v SRS za obdobje 1976—1980 ter za podpisnika sporazuma in aneksa pooblastili direktorja temeljne organizacije, — obravnavali in potrdili so samoupravni sporazum o načinu združevanja in uporabi sredstev, namenjenih za zadovoljevanje svojih skupnih potreb v KS Črna na Koroškem. (Nadaljevanje na 9. strani) DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ KAJ SMO NAREDILI, KAJ DELAMO, KAJ BOMO ŠE NAREDILI Mladi organizirani v OOZSMS LESNE smo v minulem obdobju organizirali in izvedli naslednje akcije: — v delovnih akcijah je sodelovalo okoli 420 brigadirjey, ki so opravili preko 2100 delovnih ur, — pripravljene so bile štiri krvodajalske akcije, udeleženih je bilo 112 krvodajalcev, — izvedena sta bila dva seminarja za vodstva naših OOZSMS, — organizirali smo več športnih srečanj. Ves čas našega dela pa smo tesno odelovali s pripadniki JLA. Plod ega sodelovanja je podpis listine o rajnem sodelovanju in skupnem irogramu dela. V počastitev jubilejev »LESNE«, ki jih bomo proslavili v letošnjem letu, pripravljamo 13. 5. 1978 srečanje mladih LESNE in pripadnikov JLA. Po kratkem kulturnem programu, se bomo pomerili tudi v naslednjih športnih panogah, in sicer v malem nogometu, odbojki, šahu in streljanju. OOZSMS Žaga Vuhred organizira 20. in 21. 5. 1978 tunir v malem nogometu, katerega se bodo udeležili mladi iz delovnih organizacij širom naše regije. Naloge in dela za v bodoče so začrtane s programom dela. Seveda pa bomo tudi v bodoče aktivno sodelovali pri poglabljanju samoupravnih odnosov, kjer živimo in delamo. Prizadevati si moramo, da se bodo določila zakona o združe- nem delu dosledno izvajala v vsaki sredini, še posebej pa tisti del zakona, ki govori o dohodkovnih odnosih. Na področju stanovanjske problematike sc moramo zavzemati za takšne kriterije, po katerih bo tudi mladina glede na njen socialni položaj in delovni prispevek reševala pereče stanovanjske probleme. Vsi vemo, da igra pri samoupravljanju veliko vlogo informiranost, zato sc moramo potruditi in s svojimi prispevki prispevati k izdaji kvalitetnega internega glasila. Smo v času pred partijskimi kongresi in zato moramo biti mladi še posebej aktivni, saj bodo spremembe najbolj zadele prav nas mlade, ki jih bomo sprovajali v praksi. Zdravko Korošec V NAŠIH RAZMERAH SI SREČO USTVARJA ČLOVEK SAM, DRUŽNO IN V TESNI SAMOUPRAVNI TER POLITIČNI POVEZANOSTI Z DRUGIMI V SVOJIH TEMELJNIH CELICAH IN v Širši družbeni skupnosti. IN PRAV TO OBČUTJE, TA ZAVEST PRIŽIGA TISTI OGENJ USTVARJALNEGA NEMIRA, KI SO GA NOSILI IN KI GA TUDI DANES NOSIJO V SEBI PRAVI REVOLUCIONARJI. ir.. Iz referata predsednika CK ZKS Franceta Popita na VIII. kongresu ZKS S KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Vlil. kongres Zveze komunistov Slovenije je za nami. Vsa sredstva javnega obveščanja so nas sproti in izčrpno seznanjala z vsemi dogodki s kongresa, mi pa vam želimo predstaviti delegate iz naše delovne organizacije, ki so zastopali člane Zveze komunistov koroške regije na Vlil. kongresu. Na Ravnah na Koroškem, v Podkraju 10 živi Beno Kotnik, kooperant OK Ravne, neposredni kmetijski proizvajalec. Beno je član Zveze komunistov že od leta 1950 in je bil izbran za delegata Vlil. kongresa ZKS. Pri njem smo se oglasili nekaj dni pred pričetkom kongresa in ga zaprosili za kratek razgovor. Beno Kotnik — prav je, da tudi kmetje pridemo na naš kongres VIHARNIK: Tovariš Kotnik, ali nam lahko poveste, kako gledate na to, da ste bili kot kmetovalec izbrani za delegata na Vlil. kongresu? KOTNIK: Vsi vemo, da je ravenska občina pretežno industrijsko območje, da je delež kmetijske proizvodnje le 8 %, je pa prav, da se je pri izbiri kandidatov za delegate na Vlil. kongres upošteval tudi kmet. Seveda sem bil presenečen, ko sem izvedel, da sem izbran ravno jaz, ponovno pa povdar-jam da je prav, da tudi kmetje pridemo na naš kongres. VIHARNIK: Ali morda veste, koliko je članov Zveze komunistov neposrednih kmetovalcev v občini Ravne? KOTNIK: Ta številka je žal zelo nizka. Zaenkrat nas je v občini Ravne samo pet članov Zveze komunistov. VIHARNIK: Naše bralce bo prav gotovo zanimalo, z ozirom na to, da je problematika kmetijstva v regiji prisotna skoraj vsakodnevno, ali boste kot delegat diskutirali na Vili. kongresu? KOTNIK: Vsekakor. Mislim, da je moja dolžnost, da spregovorim v imenu neposrednih kmetijskih proizvajalcev o problemih, ki jih občutijo kmetje v naši regiji, predvsem pa bo treba narediti temeljito analizo in oceniti kje smo danes in kaj moramo še narediti za boljšo prihodnost. Temeljito bo treba oceniti, kako daleč smo z našo pospeševalno službo. V zadnjem obdobju smo na področju razvoja kmetijske proizvodnje naredili velik korak naprej. Velike zasluge za to ima ravno kmetijska pospeševalna služba, zato sem mnenja, da je naša naloga to službo še naprej razvijati in ji zagotoviti sredstva za uspešno in učinkovito delo. VIHARNIK: V zadnjem času so v regiji precej prisotna tudi prizadevanja po integraciji kmetijstva. Ali nam lahko poveste kaj o tem? KOTNIK: Mnenja sem, da smo koroški kmetje prilično dobro organizirani v Združeni korški zadrugi. Seveda je pri tej organizaciji še vrsta pomanjkljivosti, ki so širšega značaja. Ko govorimo o teh združenjih se ne moremo pohvaliti z nekim »fizičnim zdru- ževanjem«, saj od kar zadruga obstaja, nismo zgradili niti enega skupnega hleva. Moram pa povdariti, da ima takšna organizacija kmetijstva vrsto dobrih strani, saj nam je omogočila, da smo v okviru Koroške kmetijske zadruge ustanovili strojne in pašne skupnosti. Tukaj so sredstva zelo pametno združena in mislim, da smo edini kmetje v Sloveniji, ki se lahko s tem pohvalimo. Vse to pa je rezultat izredno dobre kreditne politike koroške kmetijske zadruge. VIHARNIK: Omenili ste strojne skupnosti. Ali nam lahko poveste, koliko teh skupnosti je organiziranih v regiji? KOTNIK: Mislim, da jih je precej. Nekaj je registriranih, v glavnem pa jih kmetje ustanavljajo po potrebi. Za ustanovitev takšne skupnosti je Franc Epšek — delegat VIII. kongresa ZKS Franca EPŠEKA smo povabili na razgovor po končanem kongresu in ga prosili, da nam pove, kako je preživel kongresne dni v Ljubljani. Odzval poleg interesa potrebna še velika mera razgledanosti kmeta, sicer se takšne skupnosti ne obnesejo. VIHARNIK: V zadnjem času je vedno več govora o primarni kmetijski proizvodnji — o proizvodnji hrane. Kaj se je na tem področju na vašem območju že naredilo? KOTNIK: S ponosom lahko ugotovimo, da smo na tem področju zelo napredovali. Smatram, da je za naše območje primarna kmetijska proizvodnja še kako pomembna. Vemo, da pokrivajo območje koroške regije pretežno hribovski kmetje, tudi klimatske razmere niso najbolj ugodne za bolj intenzivno proizvodnjo hrane, kljub temu pa se lahko pohvalimo, da smo s proizvodnjo mleka in mesa pokrili potrebe ljudi na območju Korške izključno iz naših tržnih viškov. se je povabilu in takole začel pripovedovati: »Ljubljana nas je sprejela vsa okrašena z zastavami in cvetjem. Vse tri dni je mesto prevevalo posebno praznično vzdušje, ki ga je lahko občutil vsakdo, še posebno pa delegati Vlil. kongresa. Za svoje poslanstvo sem se začel pripravljati takoj ko sem izvedel, da sem bil izvoljen za delegata Vlil. kongresa. Že pri študiju kongresnega gradiva in še posebej po obisku sekretarja IK predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanca v Slovenj Gradcu sem vedel, da moram na kongresu izpostaviti pereča vprašanja, ki so prisotna v mojem kolektivu. V referatu, ki sem ga pripravil za kongres, sem se osredotočil na družbenoekonomska vprašanja (— delal Med tistimi, ki nas je zastopal na Vlil. kongresu ZKS je bil tudi tov. EPŠEK FRANC, ki je zaposlen v Tovarni ivernih plošč Otiški vrh, na delovnem mestu asistenta za finalizacijo. Tovariša EPŠEKA so izvolili za delegata Vlil. kongresa člani Občinskega komiteja Dravograd. Zakaj so izvolili ravno njega, ni potrebno posebej povdarjati, saj je eden izmed izredno aktivnih družbenopolitičnih delavcev, čeprav je član Zveze komunistov šele od 1974. Iz občine Ravne se je udeležilo Vlil. kongresa Zveze komunistov Slovenije sedem delegatov. Eden izmed njih je bila tudi delavka temeljne organizacije Gozdarstva Črna HILDA POLAJNER. HILDA se je že v rani mladosti vključila v delo družbenopolitičnih organizacij. Leta 1952 je vstopila v Zvezo komunistov in še isto leto sprejela funkcijo blagajnika osnovne organizacije, kar je še danes. Skozi vsa ta leta je imela še veliko funkcij, ki jih je sprejemala z zavestjo, da bo le tako prispevala svoj delež za boljše življenje in lepši jutri vseh nas. sem v komisiji za družbenoekonomska vprašanja in razvoj samoupravljanja), posebej pa sem obravnavaj neurejenost planiranja in investicijskih programov v Sloveniji in širši Jugoslovanski skupnosti. Ta problem je v Tovarni ivernih plošč vedno bolj prisoten, saj bo že v letošnjem letu na trgu sto tisoč m3 viška proizvoda. Če bi bili vsi investicijski programi v Jugoslaviji realizirani, bi do leta 1980 proizvodnja tako narasla, da bi lahko s tem proizvodom pokrivali potrebe celega Balkana. Rešitev tega problema je v nadaljnji finalizaciji v obliki oplemenitenja ivernih plošč, vendar se takega načina poslužujejo v glavnem vsi proizvajalci. Po mojem mnenju bi morali takšne probleme, ki imajo značaj širšega družbenega pomena, reševati v zveznem merilu. V tem primeru vidim rešitev v nekem organu, ki bi stalno bdel nad celotnim sistemom investiranja in vskla-jeval investicijske programe. Drugo vprašanje, ki sem ga obravnaval v svojem referatu je problem cen. Cena naših proizvodov na zunanjem tržišču je za približno 20 % višja od cen proizvodov tujih proizvajalcev. Takšno stanje ni po-sledioa slabe produktivnosti oz. slabe izkoriščenosti kapacitet, saj je znano, da dosegamo planirano produktivnost 4,2 ur/m3, ki znaša včasih tudi 3,8 ur/m3. Za ilustracijo lahko še povem, da znaša povprečna produktivnost v zahodni Evropi 4,5 ur/m3. Problem je torej nekje drugje; verjetno v ceni energije, v ceni surovin, v ceni reprodukcijskega materiala in ostalih zakonskih obveznostih, ki zmeraj bolj bremenijo združeno delo. Cena reprodukcijskega materiala in cena surovin se določa na republiški ravni, medtem ko je cena ivernih plošč pod kontrolo Zveznega zavoda za cene. Med tema dvema institucijama ni vsklajeneaa dela. Ob zaključku našega razgovora je Franc EPŠEK dejal, da je sedaj glavna naloga komunistov, predvsem pa naloga delegatov Vlil. kongresa, čim-prej realizirati sprejete resolucije in sestaviti akcijske programe. Hilda Polajner — menim, da so pripombe in predlogi vsebinsko obogatili statut ZKS in kongresne resolucije Za svoje aktivno delo na področju družbenopolitičnega življenja je leta 1973 prejela državno odlikovanje — medaljo dela. Udeležba na Vlil. kongresu Zveze komunistov Slovenije je bila njena do sedaj druga največja nagrada v življenju za delo na družbenopolitičnem področju. To nam je najprej povedala, ko smo jo obiskali na njenem domu in takole odgovarjala na naša nadaljna vprašanja: VIHARNIK: Kako ste sprejeli vest o tem, da ste predlagana za delegatko Vlil. kongresa ZKS? POLAJNERJEVA: Bila sem prijetno presenečena. Priznati pa moram, da sprva nisem mogla verjeti, da me je doletela taka čast, saj mi je bilo znano, da se bo iz naše občine udeležilo kongresa samo sedem delegatov. VIHARNIK: Kakšne so bile dolžnosti delegatov Vlil. kongresa? POLAJNERJEVA: Spremljati smo morali vso predkongresno aktivnost preko sestankov in konferenc in predelati vso gradivo, ki nam je bilo dostavljeno. Na posebnih sestankih delegatov je bila naša dolž- nost seznaniti se s predlogi in stališči, ki so bili dani na kongresno gradivo, saj je delegat lahko le na tej podlagi dal svoj prispevek v kongresnih komisijah. VIHARNIK: Omenili ste kongresne komisije. Zanima nas, v katero teh komisij ste se vključili vi? POLAJNERJEVA: Ker sem se temeljiteje pripravila na temo o vzgoji in izobraževanju, sem se vključila v komisijo za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Jožica Save — delo delegata sp ne začne z izvolitvijo in ne neha z udeležbo na kongresu VIHARNIK: Kako ste uveljavili svoj prispevek? POLAJNERJEVA: Prijavila sem ga komisiji pismeno na obrazcu »PRIJAVA razprave«. Ker se za govorniškimi odri nismo mogli zvrstiti vsi, ki smo se prijavili za razprave, smo komisiji oddali svoje prispevke v pismeni obliki. Vsi referati bodo naknadno objavljeni v sredstvih javnega obveščanja. Smatram, da sem tudi s tem opravila zaupano dolžnost delegata. VIHARNIK: Kakšni so bili po vašem mnenju rezultati dela komisij? POLAJNERJEVA: Menim, da so pripombe in predlogi vsebinsko bogatili statut Zveze komunistov Slovenije im kongresne resolucije. VIHARNIK: S kakšnimi vtisi ste se vrnili s kongresa? POLAJNERJEVA: Lahko vam odgovorim na kratko — enkratno in nepozabno doživetje in mislim, da sem s tem povedala vse. Na vprašanja, kako je sprejela vest o tem, da je izvoljena za delegata XI. kongresa in kako se pripravlja na svoje poslanstvo nam je povedala tole: O predlogu kadrovske komisije pri občinskem komiteju Slovenj Gradec, da so me predlagali za možnega delegata XI. kongresa, sem zvedela na seji komiteja. Bila sem zelo presenečena in vesela, hkrati pa se mi poraja dvom, ali je izbira pravilna, ali sem z dosedanjim delom opravičila zaupanje članov Zveze komunistov v naši občini. Ali sem sposobna za vlogo delegata, saj vem, da se njegovo Za sedanji politični trenutek so značilne intenzivne priprave vseh organizacij, vodstev in članstva ZK na XI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo trajal od 20. do 23. junija v Beogradu. Na območju Koroške krajine živi nekaj ljudi, ki gre-jo naproti XI. kongresu ZKJ s posebnimi občutki in delovno vnemo. To so delegati, ki so bili izvoljeni za udeležbo XI. kongresa. Eden izmed njih je tudi naša sodelavka JOŽICA ŠAVC, ki opravlja naloge in opravila šefa računovodskega sektorja delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena. ŠAVČEVA je članica Zveze komunistov že od leta 1959 in je s svojo aktivnostjo na družbenopolitičnem področju vse skozi prejemala zaupanje ne samo članov ZK, temveč vseh delovnih ljudi. delo ne začne z izvolitvijo im neha z udeležbo na kongresu. Začeti se je moralo že zdavnaj, nadaljevati pa se bo moralo še z večjo aktivnostjo in odgovornostjo. Moja pozornost na XI. kongresu bo usmerjena predvsem nalogam komunistov pri razvijanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. To je obsežna akcija, ki je bila zastavljena že na prejšnjih kongresih, predvsem na X. Delo, ki je bilo opravljeno v zadnjem kongresnem obdobju moramo pravilno usmeriti in z vso odgovornostjo nadaljevati. To pa pomeni, da moramo dohodkovne odnose v združenem delu urediti tako, da bo dohodek rezultat dela in gospodarjenja z minulim delom, da bodo o njegovi delitvi odločali delavci, ki so ga ustvariil in da bo njegova poraba kar najbolj smotrna. Ob taki akciji zadevamo ob niz neurejenih odnosov v vseh sredinah. Odnosi med delavci v temeljni organizaciji morajo biti taki, da zagotavljajo nenehno večanje produktivnosti dela in s tem dohodka. Odnosi morajo biti taki, da bodo zagotavljali pravilno delitev in porabo ustvarjenega dohodka. Tu nas čaka še veliko dela na področju družbenopolitičnega izobraževanja vseh struktur delavcev, na področju pravočasnega in pravilnega informiranja. Informacije so prav v sedanjem času, ko družbenoekonomski sistem dograjujemo, največkrat preobsežne, nejasne in nerazumljive. Ogromno administrativno strokovno delo, ki je potrebno za spremljanje gospodarjenja in informiranje delegatov na vseh področjih ne daje dovolj efektov. Odnosi med delavci temeljnih organizacij združenega dela v delovni organizaciji, pa tudi izven nje morajo biti taki, da onemogočajo skupinsko lastniško obnašanje in prekomerno porabo dohodka, ki ni vedno rezultat dela in gospodarjenja samo delavcev določene TOZD. Tu mislim na pogoje dela in gospodarjenja, na materialno osnovo dela, ki je dana delavcem ob ustanavljanju temeljne organizacije, na pogoje prodaje in na še vedno prisotne administrativne posege pri določanju cen. Odnosi med delavci v neposredni proizvodnji in delavci drugih družbenih dejavnosti, ki si pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela so vsebinsko še vedno na starih osnovah. Nevsklajenost te porabe z zmožnostjo ustvarjenega dohodka ima zelo negativne plive na možnosti širjenja materialne osnove dela v temeljni organizaciji. Težave so še večje, če temeljna organizacija pridobiva dohodek z izvozom blaga na zunanje tržišče, ki takih obremenitev ne priznava. Odnosi med občani v vseh sredinah, kjer delamo in živimo. Skratka naše različno ponašanje takrat ko smo v vlogi proizvajalca in takrat ko smo v vlogi potrošnika vseh vrst dobrin. Teze in stališča za organiziranje in delovanje zveze komunistov in uresničevanje kadrovske politike so nam porok, da bomo v naslednjem kongresnem obdobju uresničili zastavljene cilje.« j£efta /V o naši timnooini biti mlati Mladost — to je najlepši cvet med dišečimi rožami, je najlepša pesem, je najčistejša rosa, najsvetlejša zarja in najtemnejša noč. Mladost, neskaljena, čista ljubezen do vseh in vsakogar, ponosna moč, ki se šele razcveta kot skrit cvet. Mladost, ta prelepa pesem sanj, ki takrat ko umre, vstane še lepša, plemenitejša ... To in še več je mladost danes, v naši prelepi, zeleni in sončni, svobodni domovini. To je mladost ob sinjem Jadranu, pod visokimi Alpami in v ravni Panoniji. A kakšna je bila včasih, med vojno in pred njo? Kajuh, pesnik, ki je občutil mladost, ki jo je opisal doživeto, saj je bil takrat v najlepši dobi svojega življenja, je napisal: »Biti mlad v teh težkih časih, to se pravi brez mladosti biti mlad!« To je bridka resnica, in zaradi te resnice ne smemo nikoli pozabiti teh časov, časov velikega pomanjkanja, časov, ko so morali pri delu pomagati vsi, od odraslih otrok, do tistih, ki so komaj shodili, da je bilo hrane za veliko lačnih ust. Časov, ko ni bilo slovenskih šol, ne igrišč, ne slovenskih knjig, ne ... Hudi so bili ti časi, težki, a iz teh časov je zrasla naša svobodna domovina, v kateri odraščamo mi, otroci staršev, ki so za nas trpeli, ki so bili lačni, da lahko mi sedaj sedamo pred obloženo mizo, ki so se igrali s črepinjami in storži, medtem ko imamo mi toliko igrač, da za prve niti ne vemo več, ki so hodili v nemške šole, kjer so bili večkrat deležni palice kot tople besede, mi pa danes sedimo v svetlih, novih šolah, imamo čas in prostor za učenje, telo- vadimo v urejenih telovadnicah ali na igriščih, hodimo na morje, v planine, preko televizijskih in radijskih sprejemnikov spoznavamo svet in domovino, naše knjižnice so polne slovenskih knjig ... To je naša mladost in naša mladost je lepa. Polna je sreče in lepote. In to našo mladost preživljamo v svobodni, socialistični in samoupravni družbi, ki nam omogoča, da sami pomagamo odločati o našem delu, našem prostem času, da rastemo in se razvijamo v človeka, ki bo dobro služil naši domovini, zakaj »Domovina je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt.« Duška Meh (Nadaljevaje s 4. strani) TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Dne 4. 4. 1978 — delavski svet — seznanjeni so bili s proizvodnjo temeljne organizacije v mesecu marcu 1978, — obravnavali so cene za letovanje v naših počitniških domovih ter se odločili za regresirane cene. TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Dne 27. 3. 1978 — zbor delavcev — obravnavali so samoupravni sporazum o osnovah plana delovne organizacije za leto 1978, — obravnavali so plan temeljne organizacije za leto 1978, — razpravljali so o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo, — obravnavali so samoupravni sporazum o nagrajevanju po kvali- tetni normi in o nagrajevanju v sistemu avtokontrole, — obravnavali so samoupravna sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka, ki sta ga posredovala Slovenijales in Lesnina Ljubljana, — obravnavali in potrdili so spremembo samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med TOZD in pri oblikovanju cen proizvodov in storitev, — obravnavali so samoupravni sporazum o združevanju v OZD skladiščno-transportni in trgovinski center Maribor za izgradnjo Transportnega centra Dravograd, — obravnavali in potrdili so samoupravni sporazum o samoupravni organiziranosti in nalogah Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, — obravnavali in potrdili so samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za do- sego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1978. Dne 30. 3. 1978 — delavski svet — Seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo v mesecu marcu 1978, — potrdili so pravilnik o organiziranju in izvedbi priprav za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter civilno zaščito in pravilnik o varovanju premoženja temeljne organizacije TP Pameče, — razpravljali so o organiziranju temeljne organizacije Blagovni promet ter ugotovili, da poslovne enote prodajalna Pameče, Dmiš in Beograd izpolnjujejo vse pogoje, da se skupaj z delavci nabavnega in prodajnega sektorja lahko organizirajo v temeljno organizacijo Blagovni promet. TOZD TIP OTIŠKI VRH Dne 4. 4. 1978 — delavski svet — seznanjeni so bili s proizvodnjo temeljne organizacije za mesec marec 1978 in s planom proizvodnje za mesec april 1978, — obravnavali so predlog spremembe samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih delavcev delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med TOZD in pri oblikovanju cen proizvodov in storitev, — obravnavali so predlog samoupravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabi sredstev, namenjenih za zadovoljevanje svojih skupnih potreb, — obravnavali so samoupravni sporazum o samoupravni organiziranosti in nalogah Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, — seznanjeni so bili s predlogom samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno in o predlogu statuta delovne organizacije Lesne Slovenj Gradec, — obravnavali so cene za letovanje v naših počitniških domovih v sezoni 1978 ter se odločili za regresirane cene. Ljuba Marzel Kdaj bomo varno VARNOSTNA UREJENOST STROJEV, NAPRAV IN TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV Dejstvo, ki se še ga premalo zavedamo je, da obstoječe stroje in tehnološki postopek zelo počasi prilagajamo zahtevam varnostne tehnike predvsem zato, ker se z razvojem varstva pri delu nenehno stopnjujejo tudi zahteve varstva pri delu. Razmerom pozno (šele leta 1974) smo v zakonu o varstvu pri delu uveljavili zahtevo, da morajo že konstruktorji in projektanti strojev in tehnološki postopek pri konstruiranju novih strojev upoštevati sodobna varnostna določila, ukrepe in standarde, kar morajo s posebno pismeno izjavo tudi dokazati. Strokovno ocenjevanje pa mora izhajati iz JUS standardov za panogo, tehničnih normativov, kakovosti in norma- tivov po varnostnih predpisih. Iz navedenega vidimo, da mora biti varstvo pri delu pri novih investicijah vključeno enakopravno. Za izboljšanje stanja obstoječe v glavnem zastarele tehnologije pa bo potrebno v projekte za rekonstrukcijo vključiti poleg nove tehnologije in strojne opreme tudi sodobne ukrepe za varno delo. To ni samo ugotovitev varnostne službe, ampak tudi inšpekcijske službe, ki ugotavlja, da je zlasti pereče to vprašanje pri primarni predelavi lesa. Vse prevečkrat pozabimo, da se mora varno delo opravljati v celotnem tehnološkem procesu in ne samo na posameznem stroju, ker v glavnem gledamo le na uvajanje posameznega elementa tehnologije — največkrat stro- Transport vratnih kril v TP Prevalje delali? ja, vse ostalo pa pozabimo. Tipičen primer pri nas je notranji — medfazni — transport, ki skoraj nikjer v novem TOZD ne poteka v skladu z zahtevami varnega dela. Poglejmo malo okoli sebe, kako opravljamo ta medfazni transport, koliko fizičnih naporov zahtevamo od delavca zato, ker nimamo urejenega sodobnega mehaniziranega transporta. Komentiram naj samo en primer: Transport vrat v Tovarni pohištva Prevalje je zaradi povečane količinske proizvodnje neprimeren in je pravzaprav grlo proizvodnje. Pri dnevni proizvodnji 320 vratnih %. kril se morajo Izdelki ročno & zlagati v zložaje visoke preko 2 m. Če pa dodamo tu še po- 'J datek, da je visoko krilo težko od 25 do 45 kg bomo lahko izračunali, da morajo delavci pri enkratnem prelaganju dnevno preložiti od 8 do 121. Pri nadaljni ugotovitvi, da so v proizvodnji vratnih kril pretežno zaposlene ženske, smo vas prav gotovo prepričali, da to delo za žene ni lahko in da se transport vratnih kril ne vrši v skladu s predpisi za varno delo, ki ima za posledico — invalide dela. Ta primer ni osamljen, saj se s težkim delom srečujemo pri vsej naši proizvodnji. Želim povedati to, da ni dovolj, če v tehnološko izboljšanje vključimo nov sodoben stroj, temveč se mora stroju prilagoditi tudi sodobno varno po-služevanje. Mislim, da morajo tehnologi v programih bolj upoštevati dejstvo, da so naši izdelki težki in da za transpor-tiranje ne zadostujejo kotalne tirnice — valjčne proge, marveč je v celoten transport treba vgraditi dvigalne naprave. Ročno zlaganje vratnih kril v TP Prevalje Vključevanje varnosti v tehnološki postopek ni naloga samo službe varstva pri delu, pač pa je naloga vseh tehničnih služb. Organizirano opravljanje dejavnosti OZD pri čemer je izvajanje varstva pri delu le izredno zahtevno sredstvo za doseganje tega cilja, naj bi pomenilo ne le prelomnico, temveč zahteva povsem novo osnovo sistema organiziranja in izvajanja celotne dejavnosti varstva pri delu. Združevanje dejavnosti v OZD z varnostjo delavcev pa ni enostavno, temveč zelo zahtevno Ni potrebno posebej dokazovati, da mora biti organizacija opravljanja dejavnosti taka, da je zagotovljena varnost delavcev in da je za to potrebno tudi znanje o varnosti in o varnostnih ukrepih pri vsakem delu. Posebno pomembno vlogo pri tem imajo organi samoupravljanja in poslovodni organi, ko se odločajo za nove investicije, saj je že takrat potrebno vključevati v tehnološke izboljšave tudi sodobne varnostne ukrepe. Analize dosedanjih slabosti pri izvajanju tehničnega varstva bi pokazale, da so te pretežno nastajale zato, ker se je varstvo pri delu izvajalo ločeno od tehnologije po vzporednem tiru. Francka Jur j ec NOVICE IN DOGODKI V NAŠIH TOZD ČEMU RADIJSKE ZVEZE? LESNA Slovenj Gradec je pričela letošnjo pomlad snovati UKV radijske zveze. Med seboj nameravamo povezati vse naše TOZD, nekaj radijskih aparatov pa smo namestili tudi po našem terenu. Po presoji smo jih dali tam, kjer je do rednih telefonskih zvez daleč in bi v nujnih primerih nezgode zaradi tega prišla pomoč prepozno. Vemo, da v večini primerov rešuje življenje, premoženje in veča varnost le pravočasno obvestilo med nami. Pomen teh zvez je torej za čim hitrejše odkrivanje gozdnih požarov ali obveščanje gasilcev o vseh drugih požarih, obveščanje reševalcev o vseh mogočih elementarnih nezgodah kot so povodnji, plazovi, potresi, strele in podobno. Nekje v oddaljenem zaselku nujno potrebujejo zdravniško pomoč ali pa se je zgodila težka prometna nesreča, na naših kmetijah je vedno več traktorjev in drugih kmetijskih strojev, ki ogrožajo varnost in življenje naših kmečkih ljudi, nekje nujno potrebujejo živinozdravnica in tako naprej. Na gozdnih cestah je vedno več naših kamionov in v gozdovih vedno več raznih strojev in mehanizacije. Družbena samozaščita pridobiva iz leta v leto na svojem pomenu lin nam sega vedno globje v našo zavest. Vsemu temu so torej namenjene naše radijske zveze. Zveze pa niso urejene še dokončno. Končane bodo enkrat v mesecu juniju. Dopolnjevali in gostili pa jih bomo še iz leta v leto. Sedaj, ko bodo montaže aparatur v prvi fazi končane, bomo pripravili kratek posvet za vse uporabnike radijskih zvez. Kako pa jih uporabljati dotlej? Od šeste do druge ure popoldne lahko obveščate o nujnih primerih vsak TOZD gozdarstva in temeljne obrate za kooperacijo. Ti bodo vaše želje posredovali naprej do zdravnika, živinozdravnica, gasilcev, milice in podobno. Ko pa bo v kratkem postavljen tudi repetitor na Mali Kopi in stalna dežurna postaja, boste lahko uporabljali zveze vseh štiriindvajset ur na dan. Klicali boste seveda samo v nujnih primerih, dežurni pa bo posredoval vaše želje naprej po poštnem telefanu do tistega, katerega želite. Pri pogovoru je treba biti kratek, jasen, pogovarjati se sme samo službeno ali o nujnih primerih. Kdor bo dovolil uporabljati radijske zveze za nenamenske pogovore, mu bomo radijske aparature odvzeli. Tudi odkrili bomo takšna mesta takoj, saj smo v ta namen nabavili poseben radijski detektor. Andrej Šertel OBBRAT ZA KOOPERACIJO SLOVENJ GRADEC Mladinsko šolsko pogozdovanje v Završah Naša delovna organizacija ima že dolgoletno tradicijo, da v spomladanskem obdobju organizira mladinsko šolsko pogozdovanje za učence osnovnih šol. V letošnjem letu se je akcija pagozdovanja iglavcev pričela v kraju Završe. Akcije se je udeležilo osemnajst učencev podružniške osnovne šole Završe. Akcija pogozdovanja je obsegala teoretični in praktični del in je bila organizirana z namenom, da se učenci seznanijo s pomenom gozdarske dejavnosti za naš družbenoekonomski sistem In pomenom lesne surovine v predelovalni industriji. Učenci so bili seznanjeni z varnostnimi ukrepi za preprečevanje gozdnih požarov, ki so posebno v spomladanskih sušnih obdobjih pogosti. Zaradi velikega zanimanja za poklice s področja gozdarstva, so bili učenci seznanjeni s pogoji vpisa na šole, ki usposabljajo kadre za delo v gozdarski in lesarski industriji. Podrobneje so jim bili predočsni pogoji za vpis in delo na šoli za gozdarje. Praktični del je obsegal prikaz priprave sadik za sajenje in pravilnega načina sajenja, saj se le s pravilno In strokovno sadnjo doseže uspeh pogozdovanja. Pogozdovanje je bilo zaključeno z malim prigrizkom pni posestniku, kjer je bila organizirana sadnja sadik. Za mlade, ki so se pogozdovanja udeležili je ta dan pomenil novo spoznanje. Moje mnenje je, da moramo organizirati še več takšnih akcij, saj bomo le na tak način privzgojili mladim pravilen odnos do gozda, da ga bodo znali vrednotiti kot naravno bogastvo naše družbe. Karel Račič Vzvratna vožnja Ob taviaini v .it ti JI »e 'joi «!»be pt«£(?