Kaj je novega? 801etnica koroškega prošta Matije Randla. Dne 24. februarja t. 1. je obhajal mil. g. prošt Matija Randl v Dobrli vasi na Koroškem 801etnico. 18 čč. gg. duhovnikov iz pliberške in dobrolske dekanije se je ta dan zbralo v njegovem gostoljubnem domu v Dobrli vasi. V imenu duhovščine ga je pozdravil g. župnik Sekol. g. svetnik Knidlman in pliberški g. dekan Hrihar. G. župnik Poljanec je kot zastopnik slovenskega ljudstva proslavljal g. prošta kot vztrajnega, razumnega rodoljuba, ki za svoje ljudstvo ni samo delal, ampak tudi molil in trpel. Tak mož zasluži, da mu vsa Slovenija čestita ftFposnema njegov vzgled. Bog ga ohrani še mnogo let v krogu dragih mu koroških Slovencev! Na župnijo Sv. Peter na Kronski gori je bii inštaliran zadnjo nedeljo dosedanji g. provizor na Dobrni pri Celju Alojzij Vrhnjak. Smrt na pepelu. Na trikotu, koroška io južna proga v Mariiboru, se je zopet dogodi) nov slučaj smrti radi zadušenja s strupenimi plini. V tem trikotu odlaga železnica vro^ pepel iz lokomotiv. Ker ohrani pepel več dni toploto, ga porabljajo pozimi razni ubožci brez 3trehe za prenočišče, kar pa je dosedaj zahtevalo tekom enega leta že dve človeški žrtvi. V noci od pondeljka na torek pa se je dogodil na omenjenem prostoru zopet nov slučaj zastrupljenja. Delavci so nasli v torek dopoldne na pepelu ležati mosko truplo, o katerem so ugotovili, da je to zbiralec starega železa Karl Pisk, kojega brat je pred enim letom na ravno istem mestu našel smrt in sacer tudi od zadušenja s strupenimi plini. Vlomilci y hlagajno. 0 vlomu pri carinsko-posredovalni tvrdki Jaklič v Mariboru smo že poročali. Domneva, da so vlomilci prišli v Maribor samo na kratek obisk, bo najbrže pravilna. Spretnost, katero so pokazali vlomilci pri na vrtanju zelo močno zavarovane »Panzerkasse«, kaže, da so bili mojstri na delu. 0 vlomileih }e policija dognala nek«j podrobnosti. Vlom sta izvršila dva 26 do 30 let stara možka, dobro oblečena, ki sta dva dni pred vlomom dospela v Maribor z zagrebškim brzovlakom. Na kolodvoru sta dak shraniti v garderobo dva kovčka, v katerih ge je nahajalo najbrže vlomilsko orodje. No-5 pred vlomom ju je videl n» dvorišču hiše, kjer se nahaja Jakličeva pisarna, nocni «5uyaj; sigurno sta že takrat poskušala izvrsiti vlom, pa ju Je čuvaj prepodil. Ko se jima je poskus pri Jakliču v zadnjem hipu ponesrečil, sta odpotovala naslednji dan z osebnim vlakom proti Kotoribi. Policija sumi, da sta odšla na Madžarsko, odkoder sta najbrže doma. Samomor. Dne 1. marca so našli mrtvega hlapca Alojzija Šparovec, ki je služil pri posestniku Kranjcu pri Sv> Ani v Slov. gor. Oddal si je dva strela s samokresom v trebuh; ker še to ni zadostovalo, se je nato še obesil. Umrl p» je vsled ran, povzročenih po strelu. Imenovani je bil drogače miren, priden fant in trezen, pač pa je bil duševno nekoliko omejen, dan pred smrtjo je nenavadno več pil. Požari v SIov. gor. Jeseni 1925 je bilo v kratki dobi iavršenih več požigov v Zavrhu, župnija Sv. Rupert v Slov. gor. Razburjenje je bilo tedaj veliko, posebno ker se ni zamoglo izslediti storilca. Od tega casa je bilo zopet mirno m se je razburjenje že poleglo. Dne 23. februarja so pogoreli ponoči svinjaki posestnika Friderika Žifko v Spodnji Voličini pri Sv. Rupertu. Kot osumljenca so zaprli gospodarjevega viničarja Friderika Ketiš. Dne 2. marca zvečer ob ^ osmih je izbruhnil v hramu Lize Zemljič v Zavrhu stev. 4,, ogenj, ki je v kratkem uničil hišo in gospodarsko poslopje. Lastnica ni bila zavarovana. Ob devetih je začela goreti vinioarija posestnika Simona Ceh v Crmlenšaku št. 30, ki ^ oddaljena komaj 1000 korakov od prej imenovanega pogorišča. V tej viničariji ai nikdo sfanoval. Škoda je po zavarovalnini krita. Očividno je povzročila ogenj zlobna roka. Kot osumljenca so privedli v zapor Janeza Janžekoviča, po sestnika v Črmlenšaku, ki se je dal popolnoma mirno odvesti. Njegov brat je tudi v zaporih, ker je osumljen požij^ svojega gospodarskega poslopja v Šetarjevi. — V Lsti noSI malo pred polnoojo je izbruhnil požar v Radehovi, pol urtod trga Sv. Lenart, v gospodarskem poslopju zakoncev Let nik, ki je unioil v kratkem celo poslopje, dve breji kravi, vozove in vse strojo, ker so ljudje prepozno zapazili ogeaj. Lastnika sta bila sicer zavarovana, vendar trpita še občutno škodo. Kot osumljenca so zaprli soseda posestnika Fi. Markeža in hčer Jožefo, ki sta grozila s požigom radi sporov, ki jih je imela ta družina z zakoncema Letnik. Smrt in pogreb vrlega moža. Iz Starega trga pri Slov. Gradcu pororajo: V četrtek, dne 3. marca, smo pokopaB tukaj ob obilni udeležbi iz domače fare, mesta in sosednib župnij zelo uglednega in vzglednega posestnika Pavla Popiča, p. d. Bovšnika na Radišah. Marsikateremu obiskovalcu Urše gore bo znan njegov dom, ležeč blizu Sel na krasni planjavice, kakemu grajskemu posestvu sličen. Rajni je bil podoben vernemu tirolskemu kmetu. Duševno pastir8tvo na Tirolskem je zato tako naporno in potrebuje Tirolska mnogo duhovnikov, ker verni kmetje želijo tam imett ob smrtni uri duhovnika pri sebi in prebijejo duhovniki » takih hišah po cele dneve in noci. Tako je Bovšnik poslal zdaj po duhovna v Stari trg, zdaj na Sele in bil mnogo mirnejši, ko je imel duhovnika pri sebi. Bil je vzoren kristjan, gospodar, soprog, oče in sosed. Naj mu Bog vse bogato poplača! Opozorilo! Opozarjamo somišljenike, da se v zadevah, v katerih potrebujete posredovanja pri oblastih v Sloveniji, obračate na poslance obla-jtne skupščine svojega okraja. Na poslance narodne skupščine v Beogradu se tozadevno obračajte le v zadevah, ki se rešujejo v Beogradu, ali pa če ni zasedanja narodne skupščine, kar razvidite iz časopisov. Ako je zasedanje narodne skupšoine, morajo biti poslanci v Beogradu in jim ni mogoče hoditi domov na razne kraje radi kakih vlog. Kadar se obrnete pismeno na poslance, ali na tajništvo SLS, dajte stvarne in točno podatke (ime in priimek. kraj. datum in številko vloge itd.). — Tajništvo SLS v Mariboru. Podpora za brezposelne. Ministrstvo za socijalno polltiko je nakazalo Velikemu županu mariborske oblasti 15 tisoc Din za podpore, ki se imajo razdeliti sporazumno % mariborsko in celjsko Borzo dela med brezposelnimi de» lavci v mariborski oblasti. Podpora se mora nakloniti te onim brezpoaelnim delavcem, ki so kot taki priglašeni na)manj 10 dni pri eni ali drugi Borzi dela. Prosilec mora spi- ?atl proSijjo, naslovljeno na VeMkega župama mariborske »blasti, v katera navede svoje družinske razmere, čas brezooseinosti tn sploh vse, kar otežu.e njeg&v obstoj in ga nujno opravičuje do izredne enkratne podpore. Prošnjo aora pofcrditi županstvo, v predmetu družinskih elanov pa *upni nrad. Omenjene podpore se morajo izplačati do dne 1. aprila 1927. Dr. Korošec bolan. V Belgradu je obolel g. dr. Anton Korošec. Dobil je hripo. V soboto in nede'jo se je bilo čati, da pritisne pijučnica, kar se pa hvala Bogu ni 7golilo. Sedaj se je stanje g. dr. Korošca zbo^jšalo, vendar f>a bo moral še nekaj dni ostati v poste'iji. Ljubljenpmn na¦elniku SLS želimo mi kakor tudi vsi njegovi mnogobrojni rTijatelji in častilci v vseh krogih, da bi čimprej popolnoma •zdravil. Sprejemanje strank pri novem velikem županu. Veliki čupan mariborske oblasti g. dr. Fran Schaubach je pre"^zel posle mariborske oblastne uprave. Stranke bo sprejemal vsak torek in petek v času od 10. do 13. ure. Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru ima za;asno svoje uradne prostore v palači velikega župana, II. nadstropje levo, sobi št. 43 i-n 44. Vsak delavnik je od 10. 10 12. ure predpoldne eden izmed oblastnih odbornikov jtrankam na razpolago, izvzemši ob sredah in ob času sej oblastne skupščine. Zborovanje oblastne skupščine. Oblastaa skupščina za mariborsko oblast je sklicana za prihodnji pande!>jek, dne 14. t. m., v kazinsko dvorano v Maribor. Na dnevnem redu je prorafiun. Oznanila pred cerkrijo. Zadnja leta so v mekaterih otrajih finančni stražniki zelo nad'egovali naše ljudstvo ra- 11 oklicev pred cerkvijo in so zahtevali za vsako najmanjšo ustno naznanilo kolek 10 Din po tar. post. 75. Ako oznanilo ni bilo tako kolekovano, so ovadili stranke pri višji oblasti in stranke so morale plaeati 70 Din kazni, t. j. štirikratni kolek in še 30 Din za obravnavo. Ziaj pa je Kmet. družba za S'ovenijo na prošnjo nekega clana vpraša'a pri iinaneni delegaciji v Ljubljani, so-li res vsa gospodarska naznanila pred cerkvijo podvržena taksi 10 Din po tarifni postavki št. 75 taks. zakona. Finančna de'egacija je odgovorila sledeče: »Iz besedila tar. post. 75 taks. zakona in iz fljene uvrstitve med takse, ki se plačupjo pri političnih, odnosno sodnih oblastih, izhaja po mnenju de^egacije, da je to takso pobirati le v primeru, kjer sodeluie pri objavi &ako oblastvo kot tako (politično, sodno a!i občlnsko), kakor n. pr. pri objavi javnih prodaj in dražb. Na taka ustna oznanila. s katerimi se naznanjajo gospodarska predavaoja. prireditve itd., se imenovana tarifna postavka ne naoasa, ker pri teh ne sode'uje nobeno oblastvo in tudi ni pofclicano, da bi pri teh razglasih na kakoršenkoli način sodelovalo.« Odgovor je objavljen v listu »Kmetovalec« št. 3 a dne 15. febr. 1927, na strani 21. Andrej Žmavc, direktor srednje vinarske in sadjarske šole v Mariiboru, je bil meseca juli,a, odnosno meseca oktobra 1926, Lmenovan za člana izpitne komisije za polaganje prolesorskega izpita sred-njih kmetijskih šol na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagre-bu. .Novi dravski most se zaone graditi v kratkem raed Sel nico ob Dravi in Rušami. Dne 9. januarja 1927 so se po dol gi razpravi zedinMe obcine levega dravskega brega, Selnica, Janže\'a gora, Boč in Slemen, sestavil se je pravilnik, glasom kateiega je bil izvoljen novi pripravljalni odbor, kateri obsloji iz samih občinskih odbornikov vseh štirih občin. Omenjeni odbor je prav pridno na delu tar pfide še letos do gradbe. 0 velikih izpremembah ondotoih krajev in o pomenu tega mostu še porocamo. Beda ga je gnala v smrt! V nedeljo, dne 6. t. m., ob 9. uri dopoldne so našli v svo^i sobi v Koroš?evi uMci št. 5 v Mariboru obešenega 56 let starega in upokr/enega želemiškega kurjača Ivana Krau'anda. Rajni je služboval pred voTno v Trstu. kjer ima enega sina in hčer. Po prevratu se je naselil v Mariboru in živel od prihrankov in malenkostne rokojnine. Celi Maribor ga je dobro poznal, ker je pobiral v Veliki kavarni par let dinarsko davše-ino. Bil je miren in trezen, a v zadnjem času je večkrat izjav'ja1, da si bo sam končal življenje, ker postran^ke s'už'ie ne dobi. a  pribranki so izerpani, od skronuie pokojnine pa ne more  živeti. Prrjatelji. do kateiib se (,e obračal v bedi, so se zavze'i zaini in bi bil dohil s'užbo kontro^orja pri mestnih avto omnibusib, a si ie končal pred nastopom službe iz obupa nad revščino živlien;e. Prestoi) v pravoslavje. S ce^o svo'o družino je pres*o pil v pravos]avno vero trgoveo Š;efan Rencelj na Pobre2ju pri Mariboru, Cesta na Brezje št. 21. Za konja a:a je o^o^JMial. V Garniku na Pesnici p-ri Ąariboru je po?.ten ter mar^jiv posestrak Seko^. ki ie povrh še težek vo:ni in^aHd. Pri tem Seko'u se je oglasil te dni zgovoren ter elegantno oVečen gospod ki se ,|e 7ačel z vso mešetarsko gostobesednostjo poTaiaii za Seko'ovega korra. Po do^gi barantiji s'a se pogodiia za žival z neznancem. kateremu je bil koni ?e prav po^ebno v?e5. ker je za vprepo ler iežo. Ne7nanec je plaral Sp^Vu 200 Din aro na kupljenega konja, po r^sta^o pa bi nai pri?el Sekol v Mairbor, ko bo konj vsest-ransko preizkušen. Kupec se je vsedel na konia in od tedaj ni videl Sekol ne neznanca in ne kon;a, za katerega ie doMl 'e 200 Din. N:ipp poš^en^ pode?e'ane opozariamo in svarimo, naj ne nasedajo i..iudem. katerih ne poma;o nifi po impnu. Danes se klati žalibog tudi po Sloveniji vse po'no goijufov. Po?ar v Ilofa'' Okrog 1. ure v pondeVJek Tiiutraj ie slisal popestmik Karol Grašio v Spodnjih Hočah, da hndo stoka živina v hlevu. Ko gre pD^'edat v b^ev. zapazi, da je hlev poin dima in da gori s'ama. Z najvocjo težavo ?fa z ženo pogasila ogenj, manjkalo je le še par minnt. pa hi 7a- 6ela goreti tudi streha in nastal bi požaT, ki bi uničil tudi sosedna poslopja.Živine niso mogli rešiti, pet glav so morali zaklati. Kdo je zanetil ogenj, še ni pojasnjeno. Skoro gotovo je hudobna roka vzrok nezgrxle. Bila je sreča v nesreči, da je gospodar še pravočasno zapazil nevarnost. Razno iz Hof. Dolga \rrsta pogrebcev je v četrtek, dne 3. sušca, spremljala na zadnji poli g. Franca Lebe, trgovca in gostilničarja v Reki. Dolgo je že bolehal na hudi srčni napaki. Ko se je tej pridružila »španska«, je nenadoma, vendar še previden s sv. zakramenti, um-rl. Bil je vrl mož, spostovan od vseh, ki so ga poznali, mirnega in treznega značaja, izvrsten gospodar, dober o5e in soprog, miroljuben tako, da menda ni imel sovražnika. Zato je bil veličasten njegov pogreb. Pevska zbora sta pod vodstvom gosp. organista Sterleta na domu in ob grobu zapela po dve ganljivi nagrobnici. Blagi g. soprogi in vs©j rodbini izrekamo najsrčneje sočutje — Veliko zanimanje vlada za prizadevanje, da se naša postaja izpopolni v tovorno, kar si vsl gospodarski krogi silno želijo. Za uresničenje te želje so mnogi obljubili že lepe prispevke. Ko bi železniška uprava pokaza''a vsaj malo dobre vo'ije in naklonjenosti, bi se naša žei-ja lahko takoj uresniči^a — Metljavost, ki je v nekaterih drugih krajih grozno razsajala, se je dozdaj pri nas pojaviia sanio pii par posestniKih, enemu je pobrala pet glav. Ko se je začel rabiti »distol«, je prenehala. — Dne 17. in 18. marca se vrši v Hočah vinarski in sadjarski tečaj. Pri slabem vremenu teoietično v društveni dvorani, pri lepem vremenu pa praktično v vinogradu in sadonosniku. Možje in fantje, udeležite se polnoštevilno, ne zamudite lepe priložnosli, izpopolniti svo e strokavno znanje. Smrtna kosa v Cirkovcah. Dne 2. t. m. so spremili k zadn^emu poeitku ob mnogobrojni udeležbi bivšo posestnico Ano Za.fošnik iz Gornjih Jablan. Poko-na je sko7;i dolga dobo 22 !et kot vdova vzorno gospodarila na svojem posestvu. Bila je velika dobrotnica ubogih. Nobeno oko ai osta^o subo, ko je zemija zagrnila njene telesne ostanke. Posebno so ža'ovale mnogobrojne gospodlinje, katerim je bi'a ri jna krstna in tudi birmska botra. Bila je tudi večlet-' na naroenica »Gospodarja«. »Domovini« v ortgovor. »Domovina« št. 6 je prinesla od Sv. Trojice v S'ov. gor. neokusen napad na g. Rudolfa Ro^ko; doj:isnik »Domovine« je resnico tako zavil, da je sam sebe s tem osmpšil. Vsakemu domačinu je znano, kdo jp vsiljeval v posoji'nipki odbor »goiobovp« malcnkosti. G. Pojko sr ni nikoH vsiljeval, ne prpd šestimi Ipti, šp manj pa spdaj. Pač pa jp znano. da npkdo koprni po županskem stoloku ter se poslu/uje agpntov, da mu nagovariajo staro in mlado dasi jp lahko prppričan, aa mu bo imenitno izpod letplo. Bomo ^ideM. kdo se bo nazadnjp sme;al. Uboj pri Sv. Rupcrtu v SIov. gor. Dne 6. sušca vračal se je nakupfvalec perulninp Janez Ploj iz Splc s s^ojo ženo in sinom od kupčijp domov. Mpd potoma je v pijanosti dražil fante, ki so vasovali. Zacel se je prepir, v katerega poteku so fantje napadli Ploja in ga tepli s kolmi, da je obležal na licu mesta mrtev. Kot dozdevna storilca so privedli v zapor želarska sina Franca Greijfoner in Murko. Za spominsko ploščo Božidaru R.uču, ki se bode povodom lOOletnice rojstva vzidala v rojstno hišo na Žvabu, je na sedmini po pokojni Tereziji Kuharič na Lešnici pri Ormožu nabral g. Jožef Kuharič iz Ormoža med sorodniki in sosedi kot prvi prispevek 220 Din. Nadaljnje prispevke Raičevih častilcev sprejema in zbira župnijski urad Sv. Tomaž pri Ormožu. Pozor vsi obrtniki, kateri ste včlanjeni pri Skupni obrtni zadrugi v Veliki Nedelji, se opozarjate na okrožnico, katero razpošiljajo ormoški samostojni demokratje zadjiji čas nekaterim obrtnikom in jih vabijo za pristop v neko ormoško zadrugo, s sledečo grdo, lažnjivo in zvito vsebino, namreč da je velikonedeljska obrtna zadruga razbita ter da se naj obrtniki izjavijo in lastnorošno podpišejo, v katero obrtno zadrugo hočejo pristopiti, v Ormož ali Ptuj. To pa je grda laž, ker Skupna obrtna zadruga pri Vel. Nedelji ni razbita, še zmirom dobro deluje, akoravno so jo ormoški demokratje že razbljali sedem let, pa je raiso mogli razbiti, od sedaj naprej pa imamo upanje, da še bodo manj dosegli. Zadruga je imela dne 30. januarja 1927 letni občni zbor, pri katerem si je tudi na novo izvoHla načelnika in odbor. Torej toliko v vednost! — Ivan Posavec, načelnik. Zlobna roka? Dozdeva se, da je obeino Ižakovci pri Beltincih v Prekmurju zadela usoda nesrečnih vasi Gorenj ske, v katerih je teden za tednom razsvetljeval temne noči rdeč, strah vzbujajoč plamen in je budil speče žalosten plat zvona. Kar drug za drugim sfe vrstijo požari. Kako so nastali, kdo je bil krivec, nikdo ne ve. Najprej je gorelo pri Štefanu Žižek, potem pri Kotrovih in nato pri F rancu Poredoš. Vsi znaki kažejo, da gre za hotene požige in o kakih le slučajnih nesrečah skoraj niti govora ni. Najbolj znaeil- no pri celi stvari je, da so ti trije po-žari sledili natanko v presledku treh tednov in sicer je začelo goreti vedno v nedeljo ponoči okrog 11. ure, torej v času, ko Ijudje spijo prvi globoki san. RazunnLjivo je, da se }e prebivalstva lotil nemir. Saj nikdo ni varen in lahko vsak trenutek prieakuje, da bo tudi njegova hiša gorela. Strah je tem večji, ker ljudstvo ne ve, s kom ima opravka in od katere strani da pride nesreča. Noči so po'ne trepeta in mnogi sploh zaspati ne upajo, marveč čuvajo svojo domačijo. — Upamo, da se zadeva po'agoma razjasni in da krivec pride do zaslužene kazni. Kdorkoli je, toliko se lahko rece, da mora biti prava zver. Ižakovci so blizu Mure in je prebivalstvo ra7en drugih nezgod moralo lansko leto mnogo pretrpeti vsled poplav. Veiika nesreča za oelo Prekmurje bi biia, če loterija za Martinišče ne bi dosegla zaželjenega uspeha, kajti od te loterije je največ odvisno, se bo M moglo zidati ali pa ne. Preti nam nevarnost. Žrebanje bo že 1. maja, pa je še taka ogromna množina neprodanih srečk po celi Sloveniji. Zato se obračamo na vse. Kupujte srecke, agitirajte za našo dobrodelno loterijo. Rešuijmo na ta način našo ucečo se mladino, ako hočemo, da bo res narodu koristna. Taka bo, če bo dobro vzgo.ena. Dobro bo pa vzgo^ena le, če bo imela zavod, ki ima za glavni cilj strogo krščansko vzgojo. Tako bo Martinišče. Nikomur ne pide srefia sama v krilo, ampak si jo mora sam poiskati. To storiš, če kupiš za 5 DLn sreoko loterije v prid po povodnji podrtega stadiona solcavskega orlovskega odseka. Srečko dobiš pri g. župniku. Le hitro, da ne bodo nam nazaj poslali. Žrebanje je že 19. III. 1927. Tatvina y Ljutomcru. V noči od sobote na ncdeljo sta bilt ukradena v sobi hotela Zavratnik v Ljutomeru nekeiriu potniku dva kovčeka z obleko, vredno vač tisoč dinar- jpv. Tat je odšel nato peš iz Ljutomera proti Ormožu. V Ivanjkovcib je prebudil kolodvorskega restavraterja ter ga prosil za prenočišče, toda bil je odklonjen. Nadaljoval je nato pot proti Ormožu, kjer se je izgubila sle«l. Pomen'jva 301etn:ca v §t. Juriju ob južni žel. Dne 4. marca 1927 je minu'o 30 let, odkar je nastopil vlč. g. duh. svetnik Valentin Mikuš težko in odgovorno službo župnika