GOSPODARSKA REFORMA
ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA
ZAPISNIK
A IZRAČUN SPROŠČENIH SREDSTEV
izrednegu /.«sedanja centralnega delavskega sveta z dne tO. VII. Oòì s pričetkom ob H. uri v sindikalni dvorani podjetja na Ljubljanski cesti tft.
J. Dnevni red:
I. Ukrepi podjetja v zvezi z gospodarsko reformo.
Tovariš predsednik pozdravi navzoče'in obrazloži današnje zasedanje ter hkrati opozori na •PRIPOROČILO«: v zvezi z ukrepi gospodarske reforme, ki je izšlo v Uradnem listu SFRJ, št. 55/65, katero obseg:a delitev dohodka in osebnega dohodka v delovnih organizacijah.
Nova reforma usmerja delovne organizacije z novimi pogoji gospodarjenja k boljši izrabi delovnih sredstev oziroma dviganja strokovnih in produkcijskih sposobnosti proizvajalcev, ker tak princip napredka usmerja odnos in sistem notranje delitve ter ustvarja pogoje učinkovite stimulacije delavcev k večjemu in boljšemu gospodarskemu uspehu.
RAZPIS
GIP »Ingrad« proda na interni dražbi rabljeni in nekurantni material:
1.	material barake pri šoli v Zrečah, vrednost 84.205 din;
2.	material barake pri stolpiču v Zrečah, vrednost 50.712 din;
5. razne dele montažne barake, vskladi-ščene na Dečkovi cesti, 127.647 din;
4.	razni nekurantni material, vskladiščen na Dečkovi cesti;
5.	razni nekurantni material vskladiščen na sektorju Slov. Konjice.
Dražba za prodajo materiala pod točko 1, 2 in 5 bo 15. 10. 1965 od 14. do 17. ure v prostorih sektorja Slov. Konjice.
Dražba za prodajo materiala pod točko 5 in 4. dne 16. 10. 1965 od 8. do 12. ure v prostorih sektorja Celje na Dečkovi cesti.
Material, ki je predmet prodaje, bo na razpolago za ogled dne 15. in 14. 10. 1965 v prej navedenih skladiščih.
Taka gospodarska reforma daje posebno pozornost osebnim dohodkom ter razvojno vpliva, usmerja in vzpodbuja k povečanju produktivnosti dela.
DS je tudi obravnaval o zapisniku-s sestanka po vpraševanju OD in ukrepov gospodarske reforme, z dne 5. in 5. 8. 1965.
Predmet obravnave:
—	pridobljena sredstva iz prispevkov iz dohodka;
—	odstopljena sredstva iz OD;
—	vskladitev OD skladno s povišanjem življenjskih stroškov;
—	korektura tabele vrednosti DM in korektura cenika del;
—	kalkulacije (prodajna cena naj ostane ista).
Z gospodarsko reformo so nastali določeni premiki v tržnih razmerjih, kakor tudi v strukturi stroškov v podjetju. Povečani življenjski stroški bodo nujno zahtevali povečanje osebnih dohodkov. za kar bodo sredstva sproščena deloma iz. znižanih prispevkov, deloma pa jih bomo^ morali na novo ustvarjati z iskanjem in izkoriščanjem notranjih rezerv.
Bruto OD
(V	milijonih)
Po planu 1965	1.769
Zmanjšanje plana 10%	177
Korigiranje plana	1.592
Porabljeni OD — do junija	759
— V juliju	140
Ostane za VIII—XII	715
2. Prispevek iz dohodku	
(V	milijonih)
Doseženo I—VI	108	
Predvideno VII	22	150
Predvideno Vlil—XII	
(150:7X5+8% povečanje	100
Skupaj 1965	250
5. Obresti od poslovnega sklada:	
(V	milijonih)
Zmanjšanje od 6 % na 4 %	
znaša za čas VIII—XII	10
B — NAMENSKI RAZPORED	
1. Znižani prispevki iz osebnega dohodka se	
celoti porabijo za povečanje neto OD, kar znaša:	
	Prejšnji	Sedanji	Razlika
Bruto OD	715,000	715.000	
Prispevki			
— %	(44.15)	(57,09)	
— din	514,790	264.450	— 50,540
Neto OD			
- %	(55,85)	(62,91)	
— din	598,210	448,550	+ 50,540
2. Ukinjeni prispevek iz dohodka:			
Prvotni odstopljeni 50% del se še vnaprej razporedi v poslovni sklad (za osnovna sredstva).
Druga polovica prispevka se porabi delno za povečanje neto OD. večji del pa iz formiranja lastnih obratnih sredstev.
Predvidena višina:
din
Prispevek cloh. Vlil—XIII	100,000/m
50% za poslovni sklad (osn. sredstva) 50,000/m 25 % za poslovni sklad (obratna sredstva 25.000/m 25 % za povečanje neto OD	25.000/m
5. Znižanje obresti od poslovnega sklada
ki znaša 10.000/m. se nameni za povečanje poslovnega sklada (formiranje lastnih obratnih sredstev).
C - SREDSTVA ZA POVEČANJE OSEBNEGA DOHODKA:
Iz istih bruto sredstev ostane za izplačilo neto OD din 50.558/m. to je 12,6% več kot prej.
Iz odstopljenega prispevka iz dohodka se za OD nameni 25,000/m.
Z izkoriščanjem notranjih rezerv je za povečanje OD aktivirati din 25.000/m,.
Premiki v bruto in neto OD pokaže naslednji izračun:
Bruto osebni dohodki
	Prejšnji	Sedanji	Razlika
iz čistega dohodka	715.000	715.000	
del prispevka i/, doli. iz notranjih rezerv S k a p a j :	715.000	25.000 25.000 765.000	+ 50.000
Prispevki iz osebnih	dohodkov Prejšnji	Sedanji	Razlika
- %	(44,15	(57,09)	
— din	514,790	282,990	— 51,800
	Nadaljevanje na		7. strani
UKREPI PODJETJA
| V ZVEZI Z GOSPODARSKO REFORMO
1.	Zaradi zmanjšanega obsega del je prekiniti sprejemanje novih delavcev, oziroma je to lomejiti le na najnujnejše primere (TE Trbovlje). V kolikor bi nastopil manjko delavcev na posameznih sektorjih, je ta primanjkljaj nadoknaditi z daljšim delovnim časom v letni sezoni in s premestitvami delavcev iz sektorja na sektor.
2.	Kalkulirati in izvajati je dela z mehaničnimi sredstvi povsod tam, kjer je to mogoče in tako odpravljati še vedno odvečna ročna dela. Delitev osebnih dohodkov je prilagoditi temu principu.
5.	Poostriti je koriščenje delovnega časa, kar je posebej osvetlila analiza za prehod nn skrajšani delovni čas.
4.	Zaostriti je delovno disciplino na vseh nivojih.
ó. Odpraviti je delo po času predvsem v operativi in obratih, oziroma je režijsko delo zmanjšati na minimum. Organizacija delu naj omogoči dosledno delo po učinku.
6.	Nadurno delo se kot mezdni dodatek ne prizna, temveč se tudi delo v podaljšanem delovnem času vrednoti po količini in enoti cene.
7.	Za organizatorje proizvodnje je iskati še nova merila za stimulativni osebni dohodek, zaenkrat pa je uveljaviti posredni učinek. V zvezi s tem je potrebna stroga kontrola predvsem v obračunskem smislu.
8.	Razmisliti je, če se naj odškodnina za prevoze na delo in iz dela plačuje še naprej v taki obliki in višini kot doslej.
9.	Izključiti je dvojne vožnje z avtomobili v istem času v iste kraje s tem, da se potni nalogi za taka potovanju izdajajo centralno zaradi potrebne koordinacije.
10.	Obračunavanje in izplačevanje dnevnic za službena potovanja je podvreči kontroli, potne naloge pa izdajati šele na podlagi pismenega odobrenja direktorjev služb oziroma šefov sektorjev.
11.	Izdelati je sistemizacijo delovnih mest, jo primerjati z dejanskim stanjem zaposlenih ter po službah izdelati predloge za znižanje režije.
12.	Napraviti je revizijo normativov za delo po učinku in ugotoviti napor s katerim posamezniki ali grupe dosegajo mesečne osebne dohodke.
15.	Normirati je odvisnost osebnih dohodkov s kvalitativnimi pokazatelji zn vsa uslužbenskn delovna mesta in za režijske delavce.
14.	Sprožiti je akcijo v podjetju, bazenu in republiki za pravično spremembo normativov za fizična strokovna dela.
15.	V obrtni dejavnosti podjetja je zaradi zmanjšanja režije združiti obrate, kjer to diopušču tehnologija.
Nerentabilne obrate je ukiniti.
16.	Oddaja mehaničnih del naj se uvede s posebno pogodbo in sicer tako, da je izvajalec sektor CO. Vsa mehanska dela naj ta sektor opravi na podlagi predračuna.
17.	Tudi z izključenimi rezervami v kalkulacijah je doseči in dosegati konkurenco na tržišču in licitacijah. Vsa delu pa je izvajati kvalitetno in v pogodbenih rokih. Zn vse prekoračitve je najti opravičila vnaprej, nekvalitetne izdelke popraviti na lastne stroške.
IB. Poostriti je nadzorstvo nad trošenjem in zalogami materiala, zn kar je že nastavljen poseben kontrolor mnterialno-skladiščnegn poslo5ranja.
19.	Mehnnogrnfske stroje je treba popolnejše izkoriščati in sicer z delom v dveh izmenah.
20.	Uveljavljati je razlike v ceni materiala povsod, kjer so za to dani pogoji.
21.	Zaostriti je osebno odgovornost na vseh delovnih mestih in vseh nivojih.
22.	Izvršiti je revizijo izplačila terenskega dodatka.
25.	Zmanjšati je stroške zn telefonske pogovore nn podlagi že pod vzetih ukrepov.
24.	Zaostriti je kontrolo izkoriščanja boleznin. Izostanke zaradi nezgod pri delu in boleznin je zmanjšati kot je to pokazala analiza, izdelana k elaboratu zn prehod nn skrajšani delovni čas.
25.	Preko gospodarske zbornice, občine in ostalih forumov se je boriti za ustvaritev predpogojev za dobro poslovanje gradbene operative, (finansiranje), urbanizem, projekti, material, strokovna izobrazba).
26.	Vključiti se je v integracijske procese, kjerkoli imajo ti izglede zn uspeh in ki so koristni tudi za naše podjetje.
27.	Pripraviti je potrebne ukrepe zn slučaj, če ho podjetje primorano znižati realizacijo.
28.	Pri investicijah, kjer so dvomljiva finančna sredstva, je potrebna previdnost, istočasno pa pravilni odnos do investitorjev.
29.	Gradnjo stanovanj za tržišče je omejiti nn sposobnost lastnih obratnih sredstev in tržišča.
50. Pripraviti je konkretni predlog za prodajo družinskih stanovanj obstoječega stanovanjskega fonda v osebno lastnino stanovalcem. Določiti je prvi znesek zn nakupno pi'nvico in določiti odplačilno dobo anuitet (50 let).
VITAL MLEJNIK
GLAVNI DIREKTOR PODJETJA
1.	Predvsem je potrebno pri teh ukrepih, ki jih bomo podvze-li za izboljšanje gospodarskega stanja, čim bolj zainteresirati oziroma materialno podkrepiti interes, da se bo naš sistem nagrajevanja izpopolnjeval in razširil od sedanjega obračuna po EE na obračun do poslednjega delovnega mesta.
To je postavljeno zaenkrat teoretično, vendar je najti pot do takega kompletnega nagrajeva-t nja in se počasi približati k posameznim delovnim mestom.
Predvsem bo treba kot prvo odpraviti v naši miselnosti ostanke mezdnih odnosov in mezdne mentalitete.
Se danes se celo politično zgrajeni in intelektualno višje stoječi delavci ne morejo znebiti ugotavljanja osebnih dohodkov na podlagi množenja števila ur in osnovne tarifne postavke tako, da je ta oblika velika ovira pri uvajanju stimulativnejšega načina nagrajevanja, kjer se množi količina opravljenega dela z vrednostjo enote tega dela.
2.	Velik korak je bil napravljen že pred reformo v smislu iskanja rezerv za skrajšani delovni čas.
3.	Predkorak je bil tudi storjen z omejitvijo investicij v preteklem letu in strogim preganjanjem oziroma ustavljanjem tistih investicij, kjer ni bila zagotovljena dokumentacija (tehnična in finančna).
4.	Delo po času naj bi v celoti odpadlo, ali pa bi bil procent opravljenega dela po času minimalen.
Osnova za vsako oddajanje del naj bi bil dinar, ki je zajet v proračunu in za katerega smo se s kupcem naših uslug pogodbeno obvezali, da ga bomo opravili v roku in za določeno ceno. To naj bi veljalo pri oddajanju vseh del.
Zakaj ne bi v internem licitacijskem postopku uvedli enakih metod konkurečne oddaje del, kot to že izvajamo za obrtniška dela nazven?
Zakaj torej ne bi naše delovne in ekonomske enote prevzemale del po predračunih, odvajale predpisane dajatve, dohodek pa razdeljevale med člane svojih ožjih kolektivov?
Zakaj ne bi naprimer sedaj, ko smo vsa ročna dela, ki se jih da izvajati z mehaničnimi sredstvi, tudi v predračunih obravnavali kot taka, oddajali neposrednemu izvajalcu kot uslužnostno storitev SIP-u ali CO Ingrada, da bi tudi ti postali EE s svojim delovnim planom in gospodarsko zakonitostjo, ne pa da so te enote samo servis za posojanje strojev z nizkimi cenami dn visokimi obratnimi ter vzdrževalnimi stroški.
5.	Citiramo lahko tiste rezerve, ki izvirajo iz naših napak nepravilnega poslovanja.
Primer delovna sila.
Čeprav so rezerve še prevelike, smo lahko že do sedaj opazili, da število potrebnih ljudi ob istočasnem dviganju kapacitete pada, iz česar lahko sklepamo, da le raste produktivnost, čeprav ta ni na zadovoljivi višini.
Ta tendenca padanja je opazna že 10 let nazaj.
V notranji primerjavi države je naša storilnost mnogo boljša od drugih republik, primerjave z inozemstvom pa dokazujejo, da zaostaja naša storilnost za 30 % za državami z visoko razvitim gospodarstvom.
Kritike, češ, da naši delavci ne znajo delati ali pa, da se dovolj ne trudijo, ne držijo, ker je ravno storilnost teh v inozemstvu na višini.
Ta ugotovitev nam lahko potrdi dejstvo, da je vzroke iskati drugje, predvsem v organizaciji in pripravi delovnega procesa.
Prav iz tega stališča je potrebno poudariti (25. sklep), da vsi ti ukrepi, ki jih interno izvajamo ravno v gradbeništvu, ne bodo prispevali mnogo, če ne bodo končno že naprej ustvarjeni pogoji nekega planskega gospodarjenja, ki bo gradbeništvu zasigu-ralo daljšo perspektivo, če že ne dolgoročno pa vsaj srednjeročno pripravo dela.
Pod sedanjimi pogoji lahko naprej ugotavljam, da ni mogoče niti enega procesa proizvodnje organizirati tako kot bi želeli (niti na posameznih, niti na kompleksnih gradbiščih, kjer so milijardne investicije) ravno zaradi neplanskega gospodarjenja; (dokumentacija, finansiranje, materiali, komunalna ureditev, strokovna izobrazba — nivo zaposlenih oseb itd.).
»Naše gospodarstvo boleha na primitivizmu.«
6.	Kje so strokovnjaki, ki končajo študije?
Premalo dotoka v proizvodnjo.
7.	Posredni učinek je mogoče primitivna oblika nagrajevanja strokovnjakov v proizvodnji.
Strokovnjaki bi morali biti nagrajeni za svoje ukrepe in izboljšave na gradbiščih, tam kjer izboljšujejo startne osnove gradbišča. Predpogoj pa je, da bi morale biti osnove priprave dela tako kvalitetne, da bi morali biti naknadno uvedeni ukrepi tehnično visoko preštudirani. Za take študije pa bi lahko tvegali tudi visoke zneske (10%).
Vse druge oblike, kot udeležba na celotnem dohodku, so preveč meglene in ne vzbudijo zadostnega zanimanja.
Več bi se morala študirati razpoložljiva literatura — zasledovati napredek pri drugih narodih in njih izkušnje prenašati na domači trg; originalnost ni nujno potrebna, zadostuje že nenehno zasledovanje izboljšav drugje in pa da znajo strokovnjaki vsaj svojo šolsko znanje uporabljati.
Predvsem tu lahko opazimo, da se visoko strokovni kader preveč ponižuje na nivo navadnega administratiranja.
Najmanj kar bi lahko zahtevali in si čimer bi lahko zajamčili nagrajevanje po uspehu je to, da bi bili organizatorji proizvodnje istočasno tehniki in ekonomisti, ki bi položaj v celoti obvladali.
8.	Odnos do imovine in koristnost posameznih ljudi.
Ugotavljamo lahko, da smo se zelo razvadili in trošimo sredstva, ki jih je družba zasigurala. Odnos do družbene lastnine bi moral biti enak, če ne večji kot do osebnih dobrin.
Odnosa dobrega gospodarjenja skoraj ne poznamo in v svojem službenem življenju vlečemo za seboj mnogo nekoristnih ljudi, brez katerih bi bilo manj škode ali pa bi se nekje drugje mnogo bolje obnesli.
Ali skrivamo tu lažno socialo?
Sam poskus je pokazal, da lahko znižamo režijske stroške za najmanj 10% in zaradi tega poslovanje ne bo niti najmanj ovirano.
Ko ugotavljamo in nizamo vse te momente, si lahko istočasno postavimo vprašanje,, ali je bila reforma sploh potrebna, ali nismo morda že ves čas vedeli kaj je potrebno ukreniti, da pridemo do takih zaključkov.
Zaprosili smo nekatere člane našega kolektivu za mnenje o posameznih ukrepih (na prvi strani), ki jih je sprejel 1>S z ozirom na gospodarsko reformo. Zaradi pomanjkanja prostora smo le del odgovorov lahko vključili v današnjo številko, ostale pa bomo v prihodnji številki.
Uredništvo
Žagar Tilčka, dolgoletna družbe-no-politična delavka ter aktivna udeleženka NOB
Centralni delavski svet GIP »Ingrad« Celje je na predzadnji seji podrobno razpravljal o gospodarskem stanju našega podjetja in sprejel v zvezi z gospodarsko reformo 30 ukrepov.
Mogoče ne bi bilo odveč, če bi si ogledali bolj podrobno 4. toč-
TILCKA žagar
delavka na upravi podjetja
ko teh ukrepov, ki glasi: »Zaostriti je delovno disciplino na vseh nivojih.« Stavek je kratek, pomen pa obsežen.
Pod pojmom delovna disciplina spada vse, kakor tudi pravočasno prihajanje in odhajanje z delovnega mesta. To pa še ni dovolj in vse. Osebno smatram, da bi se moral sleherni član kolektiva od NK delavca pa do direktorja poglobiti vase in dobro premisliti, kaj vse bi lahko storil za boljši gospodarski uspeh našega podjetja. Sedaj je ravno pravi čas, da vsak izmed nas po svojih močeh prispeva k uresničitvi gornjega. Torej bi nam moral postati tuj izraz, ki se rad širi med kolektivom:	Ce bodo vsi živeli,
bom tudi jaz, bo že kako.« Brez vloženega dela in truda, bomo slabo živeli, to pa prav gotovo ne želimo. Kaj radi tudi prepuščamo vso skrb za boljše delo in gospodarjenje peščici ljudi, samo zato, da bi lahko bolj lagodno živeli. Zelo dobro pa znamo kritizirati in to za vogalom. Pravilno
pa je: kritiziraj javno in prispevaj istočasno boljše predloge za gospodarjenje.
V našem podjetju se kaj rado dogaja, da naši člani ne razumejo, da je značaj našega dela tak, da moramo delati tudi na oddaljenih krajih in da je zelo težko pripraviti delavce, da bi šli na taka gradbišča. Prav sigurno spa da tudi premeščanje delavcev v delovno disciplino.
Prav bi bilo, ko se podvzame-jo ukrepi za zmanjšanje režijskih delovnih mest, da to člani kolektiva zavestno sprejmejo. Veliko težav smo že premostili ob veliko manjši materialni bazi, ka smo obnavljali našo deželo. Premostili smo jih lahko zato, ker smo bili enotni in vztrajni. Sedaj nam ni treba drugega, kot da vsak izmed nas zavestno dela na svojem delovnem mestu, da delo kvalitetno opravi in da za njega tudi odgovarja. Vsak naj bi delal kot za sebe. Vse to smatram, da spada v pojem delovne discipline.
ROMAN AJSTER
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA
Ugotovljeno je, da bodo novi gospodarski ukrepi najbolj pri-zadali naš kolektiv v tem, da vsled znižanja investicijske potrošnje pri investitorjih oziroma popolnoma ustavitev del na nekaterih večjih investicijskih objektih, ogroža realizacijo našega plana, kar je bistvene važnosti za dober gospodarski uspeh, ob bremenu naših fiksnih stroškov režije in osnovnih sredstev.
Zato smatram, da je sklep delavskega sveta o izvajanju ukrepa, ki pravi, da je z izključenimi rezervami v kalkulacijah, kvaliteti del in izvajanju del v pogodbenih rokih ter doseči konkurenco na tržišču in si s tem zagotoviti dovolj dela, zelo pozitiven. V zadnjem času so bili vsi objekti na celjskem sektorju vsled močne konkurence ponujeni na licitaciji s povsem izločenimi kalku lacijskimi rezervami in kljub temu nismo bili vedno najcenejši ponudnik, kar napoveduje tudi v prihodnosti ostro konkurenco s strani celjskih gradbenih podjetij-
Zaradi močne konkurence so tudi investitorji bolj zahtevni pri kvaliteti del in pravočasni dograditvi objektov, čemur bomo morali v bodoče posvetiti več pozornosti in raje žrtvovati prevzem kakega novega objekta, da bo možna dograditev ostalih .prevzetih objeiktov v pogodbenem roku.
Iz dosedanje prakse je razvidno, da se je v slučaju prekoračitve roka gradnje skoraj vedno našlo opravičilo za zakasnitev roka in to največkrat na račun investitorja, vendar je ostal slab glas na našem kolektivu ker nismo pravočasno in sproti zahtevali podaljšanje roka, v primeru, ko investitor ne izpolnjuje pogodbene obveznosti ter imamo pravico obračunati premije kljub prekoračenemu prvotnemu pogodbenemu roku.
Vsled omenjene ostre konkurence bomo seveda morali iskati notranje rezerve, katerih je v našem kolektivu prav gotovo še dovolj.
Vodja kadrovskega oddelka tovariš Kos Zvone.
Vedno bolj se oddaljujemo od časa ko je bila uradno razglašena reforma, odnosno je bil postavljen temeljni kamen za stabilizacijo gospodarstva in nujno večje vključevanje v mednarodno delitev dela. Naše gospodarstvo je namreč v povojnem razdobju doseglo tak razvoj, da je postalo nujno, da se otresemo avtarktičnosti ter sc pričnemo vključevati v mednarodno go-spodarstvo.
Novi ukrepi pa so samo skupek možnosti za bistvene spremembe v gospodarstvu, ukrepi pa bodo morali še slediti. S preračunavanjem se je našlo le izhodišče, vrstni red, ki ga je določilu reforma. To pa daje tudi spoznanje in kažipot v možnosti, da spremenimo svoj položaj in začnemo-uspešneje gospodariti.
Tudi v naš kolektiv je prinesla reforma mnogokai novega. Po prvi presoji naših sil in možnosti se je pokazalo, da imamo še znatne rezerve, predvsem v stro-iih. v številu Hudi. v delovni disciplini. v stroških za neproduktivne delavce, v režiii. Prav v režiji, glede na zmanjšan obseg del. pa imamo največji problem, katerega se bomo morali lotiti čim prej in z največjo natančnostjo. Seveda ni naše podjetje osamljen primer ter gre za isto ugotovitev tudi v drugih kolektivih. kar nam dnevno potrjujejo novice iz drugih delovnih kolektivov. Tu ne gre za majhne zneske, temveč za milijone, ponekod celo za stotine milijonov.
V našem podjetju je za dela, ki jih imamo dovolj produktivnih delavcev, vendar nastopajo velike težave s premeščanjem kadrov na različna delovna mesta. Niso redki primeri, ko se
ZVONE
KOS
KADROVSKI PROBLEMI
upre kar cela skupina ljudi zoper prestavitev iz sektorja na sektor. Tako nastane večkrat potreba, (Iti zaposlimo nekaj novih delavcev, saj je večkrat prestavitev povod pri neresnem delavcu, da samovoljno preneha z delom in članstvom v kolektivu. Mislim, da bi s takšnim načinom upiranja premestitvam morali prenehati, kakor tudi z IjuUi-sumnim čuvanjem kadrov na sektorjih z bojaznijo, da iste sektor. odnosno gradbišče izgubi. Z več prožnosti in z razumevanjem za probleme drugega, bomo lažje reševali take ali slične primere. kur pa bo seveda povzročilo. da bomo delavce na novo sprejemali le v skrajnem slučaju.
Povsem drugače pa je z neproduktivnimi delavci, ki jih imamo glede na obseg del v letošnjem letu, preveč. Potrebno je, da ponovno preštudiramo naš poslovnik, ki je že zastarel in več ali manj neuporaben. Marsikatero delo, ki ga opravljamo v naši administraciji, je dvojno ali pa pa bi se dalo to delo opraviti lažje. Takšne študije in analize bomo morali napraviti čim prej, da bomo potem reducirali res tam. kjer se bo to najmanj poznalo, odnosno ne bo boleče. Marsikateri se bo pri tem vprašal, zakaj smo sprejeli še nove uslužbence, če je stanje tako kritično. Za te pa sledeče pojasnilo. Vse. ki smo jih sprejeli v tem letu. so bili naši štipendisti in je delovni kolektiv imel do njih moralno obvezo. Sicer pa kaže naša struktura zaposlenih, da imamo precej kadrov, ki niso strokovno usposobljeni za svoje delovno mesto. Kaže torej, da bo potrebno napraviti v tem pogledu precejšnje kadrovske premike, da bodo na delovnih mestih le tisti, ki bodo za to tudi sposobni. Vsega ne bomo napravili v tem kratkem času, sicer pa tudi gospodarska reforma ni kratkotrajna stviir. temveč ima dolgotrajnejši značaj, ki pa nam daje tudi možnost za sigurnejše in trdnejše ukrepanje. Anomalije kot so sedaj, si pač tudi v poklicih ne bomo mogli privoščiti. Marsikje so kadri iz trgovine, obrtnih poklicev in drugih v precejšnjem številu zaposleni v administraciji, medtem, ko na delovnih mestih, za katere so usposobljeni, delajo priučeni delavci. Vsako delo, pa je opravljeno dobro in strokovno le. če ga opravlja strokovnjak, ki je za to usposobljen.
SPORTIVE IGRE GRADRIMEV 65
V ORGANIZACIJI GIP INGRADA SO BILE 27.
Dragocen in moderno oblikovan prehodni pokal, ki ga je daroval republiški sindikat gradbenih delavcev za ekipnega zmagovalca ŠIG 65.
28., 29. AVGUSTA V CE~ LJU ŽE TRADICIONALNE ŠPORTNE IGRE DELAVCEV.
Po povorki so se športniki 33 gradbenih podjetij iz SRS zbrali na otvoritveni svečanosti na atletskem stadionu Borisa Kidriča.
Predsednik sindikata gradbenih delavcev SRS tovariš Lojze Capuder pozdravlja udeležence.
EimjiE
KONČNI PLASMAN PODJETIJ
					0)					•Si,	.2i		■K
PODJETJE	Odbojka žene	Odbojka moški	Mali nog.	Nogome	Balinanj	N. tenis žene	N. tenis moški	1 Kegljan j žene	Kegljan moški Streljan žene		Streljan moški	•C/}	Vredno: točk
Tehnograd Ljubljana		5			14		14		5		3	25 o	58 8 '
Gradbenik Ribnica													
Megrad Ljubi j ama		8									1 o 1-9	19	90
Slovenijaceste Ljubljana				7	9								12
Kraški zidar Sežana					12								
Begrad Črnomelj Stavbenik Izola				2	7				13		13	15 72 SOVs	
Vegrad Velenje											5	10	28
Velenje Gradis Ljubljana		10 12 •	3	6	11		16	6	15	11	25 g	22 o	124 ?4	'
Gorica Nova Gorica			5		13								
Rogaška Slatina			0								z		8 '
Gradnja Žalec												17	42
Primorje Ajdovščina					6								
SGP Grosuplje							9		8		L4	11	43
Grosuplje													5
Sava Jesenice Projekt Krairtj					0	4	n		10	5	22	14	80
Tehnika Ljubljana Zidar Kočevje Zasavje Trbovlje		7 13	7	4				3	17 4		8 10	45 ISVz 2972 0	
Bežigrad Ljubljana			2		8 4 10				q			1-3	46
Obnova Ljubljana Pionir Novo mesto Tehnik Škofja Loka Cementarna Trbovlje Konstruktor Maribor	2	6 11 4 9	i	0 3 5		1	5 12 6	5	20 12 16	9 6 2 8	21 0 23 9	21 12 7 5	100 22 68 59
Stavbar Maribor		3		1									
Pomurje Mur. Sobota			6								\2	3	18
Cevovod Maribor Nigrad Maribor					3		8 7		7	7	11 17	23	59 24 ‘
Teko! Maribor													
Gradnje Maribor /									1-8	3	1	4	28
Izolirka Ljubljana Ingrad Celje-	1	14	4		5	3	13	4	14	10	7	24	99
I
s
9.
29,—30.
17.
4.
28.
25.
10.
19,—20.
1.
21,—23.
27. 29,—30.
15.
14.
31.
5. 33. 12.
18.
32.
11.
2.
24.
6.
7,— 8.
16. 13.
26. 7,— 8.
21.—23. 21.—23. 19,—20. 3.
VRSTNI RED UDELEŽENIH PODJETIJ
1.	Gradis, Ljubljana 124 točk
2.	Pionir, Novo mesto 100 točk
3.	Ingrad, Celje	99	točk
4.	Slovenija ceste,
Ljubljana	90	točk
5.	Tehnika Ljubljana 80 točk
6.	Cementarna Trbovlje 68 točk
7.	-8. Konstruktor
Maribor	59	točk
7.-8. Nigrad Maribor 59 točk 9. Tehnograd Ljubljana 58 točk
10.	Stavbenik Izola 50 'h točk
11.	Obnova Ljubljana 46 točk
12.	Zidar Kočevje	45	točk
13.	Pomurje Murska S. 44 točk
14.	Grosuplje	43	točk
15.	Primorje Ajdovščina 42 točk
16.	Stavbar Maribor 35 točk
17.	Megrad Ljubljana 33 točk
18.	Zasavje Trbovlje 29 Vs točk
19.	—20. Vegrad Velenje 28 točk 19,—20. Izolirka
Ljubljana	28	točk
21'.—23. Gorica
Nova Gorica 24 točk 21.—23. Tekol Maribor 24 točk 21.—23. Gradnje Maribor 24 točk
24.	Tehnik Škofja Loka 22 točk
25.	Begrad Črnomelj 20 točk
26.	Cevovod Maribor 18 točk
27.	Rogaška Slatina	17	točk
28.	Kraški zidar Sežana 12 točk
29.	—30. Gradbenik Ribnica 8 točk 29.—30. Gradnja Žalec 8 točk
31.	Sava Jesenice	6	točk
32.	Bežigrad, Ljubljana 2 točki
33.	Projekt Kranj	0	točk
Vitul Mlejnik, glavni direktor GIP »Ingrad«-« je bil pokrovitelj ŠIG 65
Del športnikov na atletskem stadionu ob otvoritvenih besedah pokrovitelja športnih iger gradbincev ing. Mlejnik Vitata.
športne igre gradbincev - športne igre gradbincev
Končni vrstni red je
1.	Ingrad Celje
2.	Zidar Kočevje
3.	Gradis Ljubljana
4.	Pionir Novo mesto
5.	Vegrad Velenje
6.	Cementarna Trbovlje
7.	Slovenijaceste Ljubljana
8.	Tehnika Ljubljana
9.	Obnova Ljubljana
10.	Tehnograd Ljubljana
11.	Tehnik Škofja Loka
12.	Stavbar Maribor
ODBOJKA MOŠKI
I. skupina
Zidar Kočevje : Tehnika Ljubljana 2:0 (15:5, 15:8) Zidar Kočevje : Cementarna Trbovlje 2:0 (15:6, 15:7) Tehnika Ljubljana : Tehnik Škofja L. 2:1 (15:13, 15:10) Sava Jesenice : Tehnika — brez igre 0:2 Cementarna Trbovlje : Tehnik Šk. Loka 2:0 (15:5, 15:4) Sava Jesenice : Zidar Kočevje — brez igre 2:0 Cementarna Trbovlje : Tehnika Ljubljana 2:0 (15:7, 16:14)
Zidar Kočevje : Tehnik Škofja Loka 2:0 (15:7, 15:3)
Tudi pokali za zmagovalce posameznih športnih panog, plakete, kolajne, značke in zastavice so bile okusno Izdelane — po osnutkih našega projektivnega oddelka — v Steklarni Rogaška Slatina, Aureji Celje in Vezenina Celje.

II.	skupina
Ingrad Celje : Pionir Novo mesto 2:0 (15:1, 15:3) Ingrad Celje : Slovenijaceste Ljub. 2:0 (15:1, 15:8) Pionir Novo mesto : Tehnograd Ljubljana 2:1 (15:1, 14:16, 15:6)
Slovenijaceste : Pionir N. mesto 1:2 (15:11, 7:15, 2:15) Ingrad Celje : Tehnograd Ljubljana 2:0 (15:0, 15:2) Slovenijaceste — Tehnograd Ljubljana 2:1 (15:5, 8:15, 15:13)
III.	skupina
Vegrad Velenje : Gradis Ljubljana 0:2 (5:15, 6:15) Stavbar Maribor : Rogaška Slatina 2:0 p. p.
Obnova Ljubljana : Vegrad Velenje 1:2 (8:15, 15:11, 3:15)
Predstavnik Občinskega sindikata Celje in predsednik Občinskega sindikalnega sveta tovariš Cokan pozdravlja športnike — gradbince.
Gradis Ljubljana : Rogaška Slatina 2:0 (15:0, 15:1) Obnova Ljubljana : Rogaška Slatina 2:0 (15:8, 15:8) Vegrad Velenje : Stavbar Maribor 2:1 (7:15, 15:4, 15:2) Vegrad Velenje : Rogaška Slatina 2:0 brez igre Obnova Ljubljana : Gradis Ljubljana 0:2 (6:15, 7:15) Stavbar Maribor : Obnova Ljubljana 1:2 (11:15, 16:14, 10:15)
Gradis Ljubljana : Stavbar Maribor 2:0 (15:2, 15,1)
FINALE
I.—III. mesto
Zidar Kočevje : Ingrad Celje 0:2 (12:15, 11:15)
Ingrad Celje: Gradis Ljubljana 2:0 (15:6, 15:6)
Zidar Kočevje : Gradis Ljubljana 2:1 (15:10, 14:16, 15:9)
IV.—VI. mesto
Cementarna Trbovlje : Pionir N. mesto 0:2 (3:15, 9:15) Pionir Novo mesto : Vegrad Velenje 2:0 (15:9, 15:3) Cementarna Trbovlje : Vegrad Velenje 1:2 (14:16, 18:16, 8:15)
VIL—IX. mesto
Tehnika Ljubljana : Slovenijaceste 0:2 (0:15, 0:15) Tehnika Ljubljana : Obnova Ljubljana 2:0 (15:8, 15:9) Obnova Ljubljana : Slovenijaceste 0:2 (8:15, 9:15)
X.—XII. mesto
Tehnik Škofja Loka : Stavbar Maribor 2:1 (17:15, 8:15, 15:5)
Tehnograd Ljubljana : Stavbar Maribor 2:0 (15:2, 15:3) Tehnograd Ljubljana : Tehnika Ljubljana 2:1 (15:9, 8:15, 15:3)
ODBOJKA ŽENE
Cementarna Trbovlje : Ingrad Celje 0:2 (0:15, 0:15) Ingrad Celje : Pionir Novo mesto 1:2 (11:15, 15:7, 13:15)
Cementarna Trbovlje : Pionir N. mesto 0:2 (0:15, 0:15) Končni vrstni red:
1.	Pionir Novo mesto
2.	Ingrad Celje
3.	Cementarna Trbovlje
Sedaj, ko so za nami športne igre gradbincev 1965, naj mi kolektiv »Ingrada« dovoli, da vsem, sodelujočm tekmovalcem, tehničnemu vodstvu iger in organizacijskemu komiteju ter vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi prireditve — izrazim popolno priznanje.
Ugotavljam, da so bili poleg odlične organizacije tudi tekmovalni uspehi zelo zadovoljivi in da nam je edinole nesmiselni in vsega obsojanja vredni poizkus enega samega tekmovalca našega kolektiva, ki je s prevaro bolel doseči večji uspeli — odvzel
nadvse častno drugo mesto v skupni razvrstitvi in povsem stvarne izglede celo za prvo mesto. Naj nam bo ta primer v poduk in v svarilo za bodoča tekmovanja.
Ob tej priliki pozivam vse, zlasti pa mlade člane kolektiva, da se zgrnejo okrog našega sindikalnega športnega društva in mu z aktivnim delom ter vztrajnim, skozi vse leto trajajočim, vežbanjem omogočijo na prihodnjih ŠIG 1966 še večje uspehe. Celje, 30. 8. 1965
Glavni direktor Vitul Mlejnik, dipl. gr. ing.
CSCSCSCNCSCSCSCsCsCJCSCjCSCSCsC^SClCsCsCSCSQCSCSCSCSCvCsCsCsC^sCNCsCsCSC^SCSCsCsCSgsCSC;
'm
fl
m
i
I
1
I
I
i
p
p
p
p
p
p
*
p
p
p
p
m
I
Cf!
i
Končni vrstni red:
1.	Tehnika Ljubljana
2.	Pomurje Murska Sobot
3.	Gorica Nova Gorica
4.	Ingrad Celje
5.	Vegrad Velenje
6.	Bežigrad Ljubljana
7.	Pionir Novo mesto
8.	Rogaška Slatina
MALI NOGOMET
I. skupina Ekipa
Bežigrad Ljublj. Pionir N, mesto Tehnika Ljubljana Ingrad Celje
Točke Mesto
3.
4. 1. 2.
Bežigrad Ljubljana : Tehnika Ljubljana 0:0 Pionir Novo mesto : Bežigrad Ljubljana 2:1 Tehnika Ljubljana : Ingrad Celje 1:1 Pionir Novo mesto : Ingrad Celje 2:5 Tehnik Škofja Loka : Pionir Novo mesto 7:2 Ingrad Celje : Bežigrad Ljubljana 1:1
II. skupina Ekipa
Gorica Nova Gorica Vegrad Velenje Rogaška Slatina Pomurje
Točke Mesto
2
x
0
1
2
2
x
2
0
1
0
x
2.
3.
4.
1.
Gorica Nova Gorica : Rogaška Slatina 3:2 Gorica Nova Gorica : Vegrad Velenje 2:0 Pomurje : Rogaška Slatina 5:2 Vegrad Velenje : Pomurje M. Sobota 1:1 Gorica Nova Gorica : Pomurje M. Sobota 1:2 Vegrad Velenje : Rogaška Slatina 7:1
FINALE
Za	7.	in	8.	mesto	Pionir :	Rogaška Slatina 3:0
Za	5.	in	6.	mesto	Vegrad	: Brežice 4:1
Za	3.	in	4.	mesto	Ingrad :	Gorica 1:2
Za	1.	in	2.	mesto	Tehnika	: Pomurje 4:1
I
i
I
I
I
1
i
il
*
I
i
Ì
i
1
I
¥
M
p
P
f!
m
p
1

Končni vrstni red:
1.	Slovenijaceste Ljubljar
2.	Gradis Ljubljana
3.	Konstruktor Maribor
4.	Zidar Kočevje
5.	Cementarna Trbovlje
6.	Stavbenik Izola
7.	Stavbar Maribor
8.	Obnova Ljubljana
NOGOMET
I. skupina
Cementarna Trbovlje : Zidar Kočevje 1:2 (1:2) Obnova Ljubljana : Slovenijaceste 1:2 (0:0)
Polfinale
Slovenijaceste Ljubljana : Zidar Kočevje 4:2 (2:1) Obnova Ljubljana : Cementarna Trbovlje 0:3 (0:1)
Mesta
1.	Slovenijaceste Ljubljana
2.	Zidar Kočevje
3.	Cementarna Trbovlje
4.	Obnova Ljubljana
II. skupina
Gradis Ljubljana : Stavbenik Izola 5:4 (1:1)
(v regularnem času neodločeno — streljanje enajstmetrovke odloči zmagovalca)
Konstruktor Maribor : Stavbar Maribor 4:0 (3:0) Polfinale
Gradis Ljubljana : Konstruktor 2:0 (1:0)
Stavbar Maribor : Stavbenik Izola 0:7 (0:4)
Mesta
1: Gradis Ljubljana
2.	Konstruktor Maribor
3.	Stavlbenik Izola
4.	Stavbar Maribor
FINALE
Tekma za 7. in 8. mesto
Obnova Ljubljana : Stavbar Maribor 2:3 (enajstmetrovka — regularno 1:1)
Tekma za 5. in 6. mesto
Cementarna Trbovlje : Stavbenik Izola 4:1 (2:0) Tekma za 3. in 4. mesto
Konstruktor Maribor : Zidar Kočevje 13:1 (7:0)
Tekma za 1. in 2. mesto
Slovenijaceste Ljubljana : Gradis Ljubljana 4:2 (4:0)
Organizacijski komite ŠIG 65. Od leve: Vitanc Franc, Cučak Henrik, Maligoj Darko, Kulovec Stane, Pintar Jože, Čevnik Franjo, Lah Oto in Bezlaj Ivica. Tretji od leve v zadnji vrsti je dr. Orožen Janko, član častnega razsodišča športnih iger.
NAMIZNI TENIS - ŽENE
Slovenijaceste : Tehnika Ljubljana 1:3 Konstruktor Maribor : Ingrad Celje 2:3 Pionir Novo mesto : Tehnika Ljubljana 0:3 Ingrad Celje : Slovenijaceste Ljubljana 1:3 Tehnika Ljubljana : Konstruktor Maribor 3:0 Ingrad Celje : Pionir Novo mesto 3:2 Konstruktor Maribor : Slovenijaceste 1:3
FINALE
Ingrad : Tehnika 3:2 Pionir : Konstruktor 3:2 Slovenijaceste : Pionir 2:3 Vrstni red:
1.	Tehnika Ljubljana
2.	Ingrad Celje
3.	Slovenijaceste Ljubljana
4.	Pionir Novo mesto
5.	Konstruktor Maribor
Leto XIV št. 9
(Ilesilo kolektiva Itigrati
__________________:__=__________________________5
športne igre gradbincev - športne igre gradbincev
STRELJANJE MOŠKI
Štev. krogov
NAMIZNI TENIS - MOŠKI
I.	skupina
Gradis Ljubljana : Cementarna Trbovlje 5:0 Pionir Novo mesto : Nigrad Maribor 1:5 Gradis Ljubljana : Pionir Novo mesto 5:0 Cementarna Trbovlje : Nigrad Maribor 5:4 Gradis Ljubljana : Nigrad Maribor 5:0 Cementarna Trbovlje : Pionir Novo mesto 5:0
Zmagovalec I. skupine je Gradis Ljubljana
II.	skupina
Slovenijaceste Ljubljana : Tehnika Ljubljana 5:1 Tehnik Škofja Loka : Rogaška Slatina — brez igre Slovenijaceste Ljublj. : Tehnik Škofja L. — brez igre Tehnika Ljubljana : Rogaška Slatina — brez igre Slovenijaceste Ljubljana : Rog. Slatina — brez igre Tehnika Ljubljana — Tehnik Škofja Loka — brez igre
Zmagovalec II. skupine je Slovenijaceste Ljubljana
III.	skupina
Tehnograd Ljubljana : Projekt Kranj 5:0 Obnova Ljubljana : Tekol Maribor 5:4 Tehnograd Ljubljana : Obnova Ljubljana 5:3 Projekt Kranj : Tekol Maribor 0:5 Tehnograd Ljubljana : Tekol Maribor 5:2 Projekt Kranj : Obnova Ljubljana 0:5
Zmagovalec III. skupine je Tehnograd Ljubljana
IV.	skupina
Konstruktor Maribor : Gradnja Žalec 5:4 Grosuplje : Cevovod Maribor 5:4 Gradnja Žalec : Ingrad Celje 3:5 Konstruktor Maribor : Grosuplje 3:5 Konstruktor Maribor : Ingrad Celje 3:5 Gradnja Žalec : Cevovod Maribor 5:4 Ingrad Celje : Grosuplje 5:0 Konstruktor Maribor : Cevovod Maribor 5:1 Gradnja Žalec : Ingrad Celje 3:5 Ingrad Celje : Cevovod Maribor 5:0 Gradnja Žalec : Grosuplje 3:5
Zmagovalec IV. skupine je Ingrad Celje
FINALE
Gradis Ljubljana : Slovenijaceste Ljubljana 5:3 Tehnograd Ljubljana : Ingrad Celje 5:0 Gradis Ljubljana : Tehnograd Ljubljana 5:3 Slovenijaceste : Ingrad Celje 5:2 Gradis Ljubljana Ingrad Celje 5:0 Slovenijaceste : Tehnograd Ljubljana 5:2
1.	Gradis Ljubljana	778
2.	Gradnja Maribor	777
3.	Cementarna Trbovlje	726
4.	Tehnika Ljubljana	717
5.	Pionir Novo mesto	712
6.	Črnomelj	710
7.	Slovenijaceste	
	Ljubljana	705
8.	Pomurje	
	Murska Sobota	697
9.	Tekol Maribor	692
10.	Stavbar Maribor	681
11.	Megrad Ljubljana	674
12.	Grosuplje	672
13.	Stavbenik Izola	666
14.	Cevovod Maribor	663
15.	Nigrad Maribor	661
16.	Zasavje Trbovlje	659
17.	Konstruktor Maribor	654
18.	Zidar Kočevje	637
19.	Ingrad Celje	616
20.	Gorica Nova Gorica	613
21.	Vegrad Velenje	607
22.	Gradnja Žalec	601
23.	Gradbenik Ribnica	596
24.	Rogaška Slatina	592
25.	Izolirka Ljubljana	559
26.	Tehnik Škofja Loka	527
STRELJANJE ŽENE
Štev. krogov
Častno nalogo zastavonoše naše ekipe je prevzel predsednik sindikalne organizacije v podjetju tovariš Vrbnjak Franc.
KEGLJANJE MOŠKI
Štev. podrtih kegljev
1.	Pionir Novo mesto 819
2.	Primorje Ajdovščina 782
3.	Izolirka Ljubljana 767
4.	Zidar Kočevje	749
5.	Konstruktor Maribor 748
1.	Gradis Ljubljana	434
2.	Ingrad Celje	431
3.	Pionir Novo mesto	411
4.	Konstruktor Maribor	336
5.	Nigrad Maribor	328
6.	Tehnik Škofja Loka	319
7.	Tehnika Ljubljana	308
8.	Stavbar Maribor	294
9.	Izolirka Ljubljana	287
10.	Cementarna Trbovlje	285
6.	Gradis Ljubljana	741
7.	Ingrad Celje	726
8.	Stavbenik Izola	724
9.	Cementarna Trbovlje	661
10.	Slovenijaceste	
	Ljubljana	656
11.	Tehnika Ljubljana	645
12.	Obnova Ljubljana	645
13.	GP Grosuplje	637
14.	Nigrad Maribor	611
15.	Rogaška Slatina	605
16.	Gradbenik Ribnica	601
17.	Zasavje Trbovlje	596
18.	Stavbar Maribor	546
19.	Sava Jesenice	
20.	Gradnja Žalec	—
21.	Gorica Nova Gorica	—
KEGLJANJE ŽENE
1.	Gradis Ljubljana	403
2.	Pionir Novo mesto	332
3.	Ingrad Celje	324
4.	Zidar Kočevje	296
4.	Ingrad Celje
5.	Cementarna Trbovlje
6.	Tehnika Ljubljana
7.	Obnova Ljubljana
8.	Grosuplje
9.	Nigrad Maribor
10.	Tekol Maribor
11.	Konstruktor Maribor
12.	Pionir Novo mesto
13.	Gradnja Žalec
14.	Cevovod Maribor
IV. skupina Ekipa
1
Sava Jesenice	x	0:3	0:3
Tehnograd Ljubljana	3:0	x	13:8
Ingrad Celje	3:0	8:13
Sava Jesenice : Ingrad Celje 0:3 Sava Jesenice : Tehnograd Ljubljana 0:3 Tehnograd : Ingrad 13:8
V. skupina
Mesto
3.
1.
2.
BALINANJE
I. skupina
Končni vrstni red:	Ekipa	1	2	3	4	Mesto
1. Gradis Ljubljana	Gradis Ljubljana	X	13:5	3:0	1.
2. Slovenijaceste Ljubljana	Primorje	5:13	X	13:8	2.
3. Tehnograd Ljubljana	Izolirka	0:3	8:13	X	3.
Gradis Ljubljana : Primorje Ajdovščina 13:5 Primorje Ajdovščina : Izolirka Ljubljana 13:8
II. skupina
Ekipa	1	2	3	4	Mesto
Gorica N. Gorica Stavbenik Izola	X 10:13	13:10 X	13:12	
Pionir N. mesto Gorica Nova Gorica :	12:13 x : Stavbenik Izola 13:10			
III. skupina				
Ekipa	1	2	3	4	Mesto
Kraški zidar Sežana	X	13:5	13:11	i.
Grosuplje	5:13	X	2:13	' 3.
Slovenijaceste Lj.	11:13	13:2	X	2.
Ekipa	1 2	3	4	Mesto
Konstruktor Maribor x	13:5		13:7		1.
Obnova Ljubljana	5:13	x	13:4		2.
Nigrad Maribor	7:13 4:13	X		3.
Konstruktor Maribor : Obnova Ljubljana 13:5				
FINALE				
Ekipa	1 2	3	4	5
Gradis Ljubljana	x	13:2		8:13	11:13
Gorica N. Gorica	2:13	x	13:11	13:7	
Kraški zidar	11:13	X	7:13	
Tehnograd Ljub. Konstruktor	13:8	7:13 13:11	13:7	X	
Gradis Ljubljana :	Gorica Nova Gorica		13:2	
Kraški zidar Sežana : Grosuplje 13:5 Kraški zidar : Slovenijaceste Lj. 13:11
Člani naše kegljaške ekipe so zasedli izmed 21 nastopajočih moštev solidno 7. mesto.
Kraški zidar : Tehnograd Ljubljana 7:13 Gorica N. Gorica : Kraški zidar Sežana 13:11 Tehnograd Ljubljana : Gradis Ljubljana 13:8 Konstruktor Maribor : Gradis Ljubljana 13:11 Tehnograd Ljubljana : Gorica N. Gorica 7:13
Končni vrstni red:
1.	Tehnograd Ljubljana
2.	Gorica Nova Gorica
3.	Kraški Zidar Sežana
4.	Gradis Ljubljana
5.	Konstruktor Maribor
6.	Slovenijaceste Ljubljana
7.	Obnova Ljubljana
8.	Stavbenik Izola
9.	Primorje Ajdovščina
10.	Ingrad Celje
11.	Pionir Novo mesto
12.	Nigrad Maribor
13.	Izolirka Ljubljana
14.	GP Grosuplje
športne igre gradbincev - športne igre gradbincev
TEKMOVANJE ! POSAMEZNIKOV !
Ing. Cijnn. naš dolgoletni kapetan šahovske ekipe sprejema plaketo /.a drugo mesto v šahu.
ŠAH
I.	skupina E k ii p a
Gradis Ljubljana Zasavje Trbovlje Primorje Ajdovščina Obnova Ljubljana Rogaška Slatina Gorica N. Gorica Konstruktor Maribor Gradtoenuk Ribnica Stavbar Maribor Grosuplje
Slovenijaceste Ljublj. Nigrad Maribor Megrad Ljubljana
II.	skupina Ekipa
Pionir N. mesto Izolirka Ljubljana Stavbenik Izola Tehnika Ljubljana Cementarna Trbovlje Tehnik Škofja Loka Tehnograd Ljubljana Ingrad Celje Cevovod Vegrad Velenje Sava Jesenice Projekt Kranj Pomurje M. Sobota
FINALE
1—4 mesto
Gradis Ljubljana Niigraid Maribor Tehnograd Ljubljana Itngrad Celje
5—8 mesto
Megrad Ljubljana Slovenija ceste Lj. Pionir N. mesit o Pomurje M. Sobota
9—12 mesto
Zasavje Trbovlje Primorje Ajdovščina Tehnika Ljubljana Stavbenik Izola
13—16 mesto
Grosuplje Obnova Ljubljana Tehnik šk. Loka Vegrad Velenje
17—20 mesto
Stavbar Maribor Rogaška Slatina Cementarna Trbovlje Sava Jesenice
21—25 mesto
Cevovod Maribor Izolirka Ljubljana Konstruktor Maribor Projekt Kranj
26—26 mesto Gorica N. Gorica Gradbenik Ribnica
1	2	3	4	5	6
X	472	3	5	5
72	X	1	3	4
2	4	X	3	272
0	2	2	X	4
0	■1	272	1	X
				
1	1	1	2	3
1	1	2	2	2
1	3	3	272	2
172	3	472	3	4
2	3	5	472	3
1	5	372	2	1
1	2	3	4	5	6
X	4	3	3	5	5
i	X	2	272	2 1
2	3	X	2	4	2
2	372	3	X	4	1
0	3	1	1	x	3
0	4	3	4	2	x
5	4	4	5	5	5
3	5	372	4	5	5
2	1	3	172	3	2
1	2	172	1	2 2
0	3	4	72	1	3
2	5	3	2	3	3
X	3 1	472	672	4.
2	x 4	1	7	3.
4	1	X	4	9	1.
272	4	1	X	772	2.
X	1 0	2	3	8.
4	X	1	2	7	7.
5	4 x	3	12	5.
3	3 2	X	8	6.
X	i 4	272	772 10,—11.	
4	x 2	2	8	9.
1	3 x	3	8	12.
2 72 3	2		X	7 72 1 0,—11.	
X	272 2	3	772	15.
272	x 3	3	872	13.
3	2 x	3	8	14.
2	2 2	X	6	16.
X	2 2	3	8	18.
272	x 3	3	872	13.
3	2 x	3	8	14. ■
2	2 2	X	6	15.
X	1 1		2	23.
4	X		472	22.
4	472 X		872	21.
		X	~	22.-25.
—	X 		—	—	22.-25. 22.—25.
7	8
4
4
4
3
2
11
372
4	2	2
3	2	'h
3	27a	2
3	3	1
3
2
3
3V2
3
7	8
0 2 1 0 1 272
o
o
0
x
1 0 2
1
0
0
4
x
0
1
x
3
3
3
2
3
4 2
372
2
3
5 5 x
4 3
2
2
x
372	372
4	1
12	13	Točk Mesto	J		6. 7.
3	4	to	1.	i	: 8.
2	0	2272	5.-6.	i	
0	172	2272	5.-6.	J	
72	3	22	7.	1	10.
2	4	1972	10.	3	; 11.
		1872		12.
172	2		11.	4	:	is.
2	3	20	9.	j	;	i4-
172	1	21	8.	i	:	is.
172	4	3072	3.	1	16.
X	2	33	2.	i	!	17.
3	X	2572	4.	
				;	is.
13 Točk Mesto
l7s 0
0 172	3
4
3
372
4 3 3
3
4 1 x 1
5
2
1
472
4 2
272
5 2
4
x
3
0
2
3
2
2
5
372
37	3.
17 72 9,—10. 25	6.
29 72	5.
29	9,—10.
23	7.
47 72	1.
44	2.
2	1 7 72	9.—12.
1	2172	8.
1	19	9,—10.
x	30 72	4.
Ing. Čmak, predsednik organizacijskega komiteja izroča pokal in plakete prvoplnsiranim v odbojki. Na zmagovalni stopnici stoji kapetan našega moštva tovariš Žilnik Janko.
E [BUJ] [E
Tov. Veber Milena sprejema plaketo za osvojeno drugo mesto v namiznem tenisu.
Končni vrstni red		10.—11. Stavbenik Izola	1572
v šahu:	točk	12. Tehnika Ljubljana	14
1. Tehnograd Ljubljana	25	13. Obnova Ljubljana	13
2. Ingrad Celje	24	14. Tehnik Škofja Loka	12
3. Nigrad Maribor	23	15. G P Grosuplje	11
4. Gradis Ljubljana	22	16. Vegrad Velenje	10
5. Piiomir Novo mesto	21	17. Rogaška Slatina	9
6. Pomurje M. Sobota	20	18. Stavbar Maribor	8
7. Slovenijaceste		19. Cementarna Trbovlje	7
Ljubljana	19	20. Sava Jesenice	6
8. Megrad Ljubljana	18	21. 'Kiomstnuktor Maribor	5
9. Primorje Ajdovščina	17	22. lizol i lika Ljubljana	4
10,-11. Zasavje Trbovlje	1572	23. Cevovod Maribor	3
Streljanje — moški
1.	Ditmajer — Gradis
2.	Novak — Megrad
3.	Kos — Pionir Novo mesto
4.	Karlovčan — Gradnje Maribor
5.	Svečnikar — Rog. Slatina lič — Tekol Maribor nperle — Zasavje Trbovlje
dnik — Cementarna Trbovlje ner — Pomurje M. Sobota ninc — Stavbar Maribor din — Stavbenik Izola :er — Črnomelj gel — Tehnika Ljubljana rčkal — Vegrad Velenje iek Zidar Kočevje atnik— Konstruktor Maribor
Streljanje žene
1.	Pustov,rh — Gradiiis Ljubljana
2.	Gorenjak — Nigrad Maribor
3.	Perovič Zvonka — Ingrad
4.	Pogelljšek — Pionir N. mesto
5.	Gajizer — Komstruktioir Maribor
6.	Kreise Majda —Stavbar Maribor
7.	Vališ — Tehnika Ljubljana
štev. krogov
162
158
158
155
153
153
152
150
148
147
147
146
146
140
136
135
131
128
156
154
150
145
124
96
91
Kegljanje moški
1.	Kobal Evgen — Megrad Ljubljana 429
2.	Njegovec — Tehnika Ljubljana	427
3.	Hren — Pionir Novo mesto	417
4.-5. Fras — Konstruktor Maribor	410
4.—5. Kocjančič — Stavbenik Izola	410
6.—7. Bravnar — Stavbar Maribor	406
6.-7. Terbižan, Nova Gorica	406
8.	Jelen —	Gradis Ljubljana	405
9.	Radič —	Ingrad	401
10.	Lubej — Rogaška Slatina	400
11.	Zbačnik — Zidar Kočevje	391
12.	Virant — Grosuplje	381
13.	Mikanič	— Slovenijaceste	380
14.	Herman	— Primorje Adojvščina 371
15.	Bajde — Cementarna Trbovlje 364
16.	Valas — Zasavje Trbovlje	361
17.	Ileršič Jože — Obnova Ljubljana 353
18.	Zagorc — Izolirka Ljubljana	352
19.	Lebar Jože — Nigrad Maribor	342
Kegljanje žene
1.	Ščaip Tli'ika — Zidar Kočevje	381
2.	Erjavec — Gradis	351
3.	Oražem — Pionir Novo mesto	338
4.	Slamič Nada — Primorje	326
5.	Bezlaj — Ingrad	322
6.	Bajde — Cementarna	298
Namizni tenis — moški
1.	Schvarz Rudolf — Tekol Maribor
2.	Fašman Vili — Gradis Ljubljana
3.	Vaši Borut, Slovenijaceste Ljubljana
4.	Molan Željko — Ingrad Celje
5.	Špoljarič Drago, Obnova Ljubljana
6.	Lesničar Adolf, Nigrad Maribor
7.	Ošlaj Viljem, Tehnograd Ljubljana
8.	Zabukovec, Grosuplje
9.	Breznikar Milan, Cementarna Trbovlje
10.	Tomažič Franc, Tehnika Ljubljana
Namizni tenis
žene
1.	Uhi Marjana — Pionir Novo mesto
2.	Dernič Ivanka, Tehnika Ljubljana
3.	Dimic Barbara, Slovenija ceste Ljubljana
4.	Veber Milena, Ingrad Celje
5.	Fras Zofija, Konstruktor Maribor

ZASEDANJE DS
(Nadaljevanje s prve strani)
Neto osebni dohodki
Prejšnji Sedanji Razlika
—	din	398*210	480,010	+ 81,800
—	indeks	100	120,5	20,5
Kot pokaže izračun znašajo pridobljena sredstva:
—	iz znižanih prispevkov od
bruto osebnih dohodkov	50,340 din
—	ukinjeni prispevek iz dohodka
(prej odstopljeni del)	,	50.000 din
—	znižane obresti od posl. sklada 10.000 din
Posredni učinek:
Potrebno bi bilo dokončno formulirati določila glede izplačevanja posrednega učinka organizatorjem proizvodnje. Komisija je mnenja, da se ta del C)D ne more smatrati kot gibljivi del iz prihrankov, temveč kot sestavni del osnovnega OD. Ta oblika naj bi se smatrala kot začasna, ker je potrebno najti ustreznejša merila, ločeno za delovodje in posebej za vodje objektov. Posredni učinek pripada delovodjem, vodjem objektov, šefom sektorjev tistih enot. kjer izkazujeta sektor in obračunska enota pozitivne rezultate na OD in na prodajni ceni.
Zaradi osebnih dohodkov podjetje ne bi smelo dvigati cene storitev, po drugi strani pa moramo del novo pridobljenih sredstev razporediti tako, da si povečamo materialno bazo.
Kot kaže izračun bi lahko celotno znižanje obresti vložili v poslovni sklad za formiranje obratnih sredstev. Od novo pridobljenih sredstev iz prispevka iz dohodka, pa bi bilo potrebno porabiti polovico za dvig OD. dočim bi polovico lahko vložili v poslovni sklad za formiranje stalnih obratnih sredstev.
S takšno razdelitvijo bi pridobili 81,800/m din netto osebnih dohodkov s tem. da bi 25,000/m din prigospodarili z boljšim poslovanjem in boljšo štednjo (notranje rezerve). 'Pa sredstva pomenijo 20.5% povečanja OD. ki pa ne bi smelo biti niti proporcialno, niti po znesku enako glede na posamezne kvalifikacije zaposlenih.
Zaradi lažje obravnave v kolektivu, se predlaga 6 načinov, kako naj bi se gibalo povišanje OD v odnosu na kvalifikacije. Vseh šest načinov vsebuje razmerje med posameznimi kvalifikacijami. pri čemer je poudarek na nižjih kvalifikacijah.
D - POVEČANJE OBRAČUNSKIH POSTAVK
S tem, da bruto OD povečamo za del prispevka iz dohodka (25,000) in iz predvidenega koriščenja notranjih rezerv (25,000) pridobimo za 20,5 večja sredstva za netto OD.
Ta sredstva naj bi porazdelili po kategorijah delavcev po eni izmed naslednjih variant:
Sedanje stanje:
VK K P K JNKSK(I’)
Zaposleno 20. 7.
—	število	150	520	595	332	1.403
—	%	208	189	150	145	171.3
DOSEDANJE OBRAČUNSKE POSTAVKE
Variante povečanja:
L nova OP		250	227	187	174	205,7
povečanje —	din	42	38	31	29	34.4
povečanje —	%	20	20	20	20	20
11. nova OP		243	224	191	180	206,3
povečanje —	din	35	35	35	55	35
povečanje —	%	17	18	22	24	20,2
III. nova OP		250	225	190	180	207,2
povečanje —	din	42	36	54	35	35.9
povečanje —	%	20,2	19,0	21,8	24,1	20,9
IV. novu OP		240	230	195	180	210
povečanje —	din	32	41	39	35	38.7
povečanje —	%	15	22	25	24	22,5
V. nova OP		245	230	195	185	211,1
povečanje —	din	37	41	39	40	39,8
povečanje —	%	17,8	21.7	25,0	27.1	23.2
Pri povečanju obračunskih postavk v posameznih kategorijah bi bilo potrebno razmisliti tudi o oblikah za stimulacijo, ki bi jo morali dali za delo po učinku. To bi bilo možno na dva načina in sicer:
tako. da od razpoložljivih sredstev namenimo večji odstotek za delo po učinku, dočim bi za delo po času bil odstotek povečanja manjši, ali pa da se uvode progresivno plačevanje doseženega učinka.
Z ozirom na širok razpon postavk pri umskih delavcih, bi se bilo potrebno čimpreje odločiti za ustrezen način in razmerje povečanja obračunskih postavk ter sta tudi tukaj možni dve varianti .in sicer:
—	z razdelitvijo na štiri kvalifikacijske skupine, pri čemer bi uporabili najvišji in najnižji odstotek povečanja pri produktivnih delavcih, ali pa
—	sorazmerno povečanje z uporabo diagrama in z uporabo najvišjega in najnižjega odstotka produktivnih delavcev.
Komisija je tudi razpravljala o oddaji del po učinku za produktivne in neproduktivne delavce ter je ugotovila, da se je dosedaj premalo delalo po učinku, čeprav so bile za to dane možnosti. Apelira se na vse organizatorje proizvodnje, da bi se oblika dela dosledno uveljavila v operativi in prav tako je potrebno preštudirati ter postopoma uvesti delo po učinku tudi na vseh oddelkih neproduktivnih delavcev v upravi.
Komisija predlaga, da sc- neproduktivnim delavcem (kjer je uvedeno akordno delo) zaenkrat ne bi povišale akordne osnove.
Dnevnice in limiti kilometrin
Komisija predlaga, da bi ostalo to dvoje zaenkrat nespremenjeno, potrebno pa je bolj kontrolirati koriščenje limitov.
Cene hrane in stanovanja v lastnih menzah in naseljih
Za oboje se jc že ukrepalo skladno z novimi cenami.
Terenski dodatek in potni pavšal
Zasledili so se primeri neupravičenega izplačevanja terenskega dodatka in potnega pavšala, zaradi česar se predlaga, da bremenijo taka neupravičena izplačila OD sektorja. Tudi višina terenskega dodatka in potnega pavšala se zaenkrat ne bi spreminjala, predlaga pa se. da bi tudi to vrsto izplačila v bodoče vključili v enoto proizvoda.
Prav tako komisija predlaga, da bi se ukinil terenski dodatek samskim delavcem.
Skladno s povišanjem OD vsem kvalifikacijam delavcev, komisija predlaga, da bi se zvišale tudi nagrade vajencev in sicer v višini:
Za	I.	letnik	Stara 90	Nova KM)
Za	11.	letnik	105	125
Za	III.	letnik	125	150
Nadalje jc komisija obravnavala problem vajencev. ki zadeva njihovo praktično delo in je mnenja, da bi inorali biti podrejeni neposredno dobrim zidarjem in ne samo inštruktorjem, kot je to bil dosedaj primer.
DS je podrobno obravnaval vseh 6 variant o povečanju obračunskih postavk, ki jih je podala komisija in jih po širši diskusiji ovrgel ter se odločil za naslednje:
OD iz CD Prispevek iz ()1 ) Prispevek iz doli Znižane obresti
2 E	~-£ >	C	C C '
02	2-	X	
715.000	314.790	598.210	100
	— 50.340	+ 50.340	12.6
50,000	18.450	31,460	7.9
10.000	3.-10	6.290	1,6
287,380	486.300	122.1
Prejšnji CD	100 %
Prispevek iz OD v celoti na OD 12.6% Prispevek iz dohodka	4.0%	3.9%
Obresti	'	—	1.6 %
Stroški, ki so podjetju nepotrebni 4,0%
12.6%	5.5%
Na podlagi pregleda odstopljenih prispevkov je DS po širši diskusiji sklenil, da sc 12,6% to je odstopljeni prispevek iz OD v celoti nameni za zvišanje osnove OD in prav tako polovica odstopljenega prispevka iz dohodku, to je 4%. ostali del ter znižane obresti je namenil v materialne rezerve. DS je po daljši diskusiji osvojil sklep, da se za 15% zviša vrednost točke OD. ostalih 6% zvišanja OD se prenese v gibljivi del.
Gornji sklep DS se predlaga, da se prenese v obravnavo kolektivu.
Glede izplačane akontacije, ki so jo sprejeli člani kolektiva na račun povečanih življenjskih stroškov v višini 10.000 din se pojasnjuje, da je bil to sklep UO št. 50 in je to enkratna akontacija, katera se bo obračunala v roku do 5 mesecev pri OD oziroma gibljivem delu.
Delovodjem gradbišč se naroča, da pravočasno sporočijo mezdnemu knjigovodstvu o prekinitvi delovnega razmerja delavcev, zaradi obračuna izplačane akontacije.
Kvalifikacijske skupine ostanejo iste kot dosedaj in sicer NK. RK, K. in VK.
Soglasno se osvoji predlog komisije, da ostanejo dnevnice, terenski dodatek, potni pavšal in limiti tlo nadaljnjega v sedanji višini in sicer v skladu s pravilnikom podjetja.
Delavski svet je ponovno razpravljal o načinu obračuna posrednega učinka neproduktivnih delavcev in je sklenil, da se isti obračuna iz režije sektorja neodvisno od delitve gibljivega dela, toda pod pogojem, da je lastna cena sektorja in gradbišča pozitivna. Ta sklep začne veljati s 1. junijem 1965.	(Nadaljevanje na 8. strani)
CIJAN IVAN
GLAVNI ING. PRIPRAVE DELA
Ukrepi podjetja v zvezi z gospodarsko reformo
Točka 2)
Gospodarska reforma je postavila tudi pred gradbena podjetja nalogo, da začnejo intenzivnejše razmišljati o racionalnem gospodarjenju in iskanju virov za cenejšo in ekonomičnejšo izgradnjo objektov.
Zmanjšanje investicij v letošnjem letu jc že prisililo gradbena podjetja, da nastopajo na licitacijah s konkurenčnimi ponudbami in prevzemajo dela pod ostrimi pogoji, ako si hočejo zagotoviti delo. Lahko trdim, da za gradbeništvo že deluje tržni instrument ponudbe in povpraše vanju ter kolikor se bo to preneslo tudi na vsa ostala področja našega gospodarstva, bomo lahko rekli, gospodarska reforma je uspela.
Podjetja, ki si bodo znala prav v teh pogojih zagotoviti delo in prevzeta dela ekonomično in v redu izvršiti, bodo lahko tudi nadalje uspevala in se razvijala, za vsa ostala podjetja pa verjetno ne bo dela..
Kje so prav v gradbeništvu skrite velike rezerve5 Velik del teh rezerv je pokazala že izdelana analiza za prehod na skrajšani delovni čas. In da te rezerve niso majhne, govorijo več stomilijonske številke in težko bi bilo oporekati, da niso verodostojne.
Nuj navedem samo n ‘ka j teh rezerv:
a)	Kdo bi še danes kalkuliral in izvajal ročno večja zemeljska delu širokih stavbnih izkopov, ki se dajo izvršili strojno. Razlika v ceni ročnega in strojnega izkopa je tudi do 10-kratna.
b)	Pri betoniranju betonskih konstrukcij že dolga leta uporabljamo vibratorje. Normative časa pa smo do nedavnega uporabljali za kalkulaciic m obračun dela kot. da to delo izvajamo ročno.
c)	Za železokrivska dela imamo še na razpolago stroje, ki nam nosamez.no fazi' dela precej olajšajo. Z normativi prihrani i časa zaradi uvedbe strojnega dela so na verietno še nismo dovolj ukva riali.
d)	Analiza notranjega transporta za dviganje nam pokaže, da ie dviganie z žerjavi cenejšo od dviennja bremen s konzolcem ab pa Skip dvigalom.
To ekonomičnost dosežemo pa samo v primeru, če je čas uporabe žerjavu na objektu ekonomičen
e)	Na objektib. pred, sem na klasičnih je vedno precej dolb-Ijonja. Marsikatero takšno delo bi se dalo opraviti s strojčkom za dolbi ieri ie. Prihranki z. ozirom no količinsko velik obseg tega debi bi bil znatni.
f)	V podie1'n imamo stroie za ometavunie Ti stroji se nikakor niso obnesli, dosti ie voi-jelno bilo pri tem subrektivinb n '., ličkat pa tudi obiektivnih. Ročni ometi na obieklih so zelo zamudni in dragi. Ko bi uspeli te izvršiti strojno, bi dosegli s tem veli! finančni in ekonomski uspeh
5 gradbeništvu ie še proci'! posameznih del in faz dela ki bi se dala izvršiti stroino. Vsako ročno delo. ki se nadomesti s stroinan. nrinaša razen časovni-., 'ga Prisanka tudi ekonomski iev'i-nck Zato naj bi bil naš čili vključevati vdelo v čim večii meri stroie. ki naj nadomesti in težaško ročno delo.
Ako bomo vse zgoraj nakazane in nenakazante primere sorovedli 'udi skozi kalkulacijo in obračun izvršenega dela ter kalkub-rab i" plačevali samo tisto del ).
1 i ie bilo res vloženo v posamezne faze dela. potem je odveč bo-iazen. dn ne bi bili uspešni na licitacijah in. da ne bi bil /a"o-tovljen finančni uspeh izvršenega dela.
'Ročka 20)
Z izidom nove gospodarske reforme so bili dani na tržišču novi
pogoji za formiranje cen gradbenih materialov in gradbenih uslug. Za dela. ki so bila ponujena po izidu reforme, so dolžna podjetja kalkulirati po novih instrumentih in novih tržnih pogojih.
Za objekte, ki so pa hib pogodbeno prevzeti pred 26. julijem t. I. in se dela izvajajo še po tem terminu pa se postavl ja problem obračunavanja razlik z. ozirom na nove pogoje.
Jugoslovanski gradbeni center v Beogradu je 15. in 14. 8. t. I. organiziral konzulativni sestanek predstavnikov večjih gradbenih podjetij, na katerem so razpravljali o teh problemih in dali predloge. kako naj se enotno v okviru vseh gradbenih podjetij Jugoslavije pripravijo predlogi podražitve gradbenih uslug in predložijo investitorjem.
Podražitve pogodbenih del lahko izvirajo iz naslednjih elementov :
a)	cen materiala, h) transporta, c) osebnega dohodka.
Za razlike v ceni materiala in transporta je potrebno napraviti izvlečke materiala za tista dela, ki so ostala za dovršite v po zgoraj razpisanem roku. Na podlagi tega izvlečku materiala se izdela uproksimativen predračun podražitve materiala in transportov s tem, da se posamezne količine materiala pomnožijo s kalkulacij sko ceno materiala frank o gradbišče in novo povišano ceno materiala, vključno s 'ra ti športom do gradbišča. Razlika obeh cen predstavlja aproksiniativ.uo podražitev materiali,ih stroškov za posamezni objekt.
Dejansko povišanje materialnih stroškov se bo pa ugotavljalo mesečno oz. kvartalno, po dejanskih normativnih količinah vgrajenega materialu in pa dejanskih povišanj materiala in prevozov, ki liodo dokumentirane s fakturami.
Aproksimativen predračun podražitev je potreben investitorjem. da ga čimprej predložijo bankam ter si zasigura jo dodatna potrebna finančna sredstva.
Glede povišanja osebnih dohodkov je dan predlog s kotiziil-lativnega sestanka, da n tj gradbena podjetju predložijo investitorjem povišanje 30%| OD z. ozi- . rom na lanske kalkttlaei jske o-snove in to samo za one objekte, kjer to povišanje že ni vkulku-lirano \ ceni objekta. Povišan je 50% OD se naj upošteva v dohodku podjetja z. ozirom na bilanco za leto 1965 in izračuna procent povišanja gradbenih storitev zaradi povišanja OD.
V našem podjetju smo že pristopili k izdelavi aproksimativ-tjih predračunov zaradi podražitve materiala, prevozov in OD.
Podražitve vsled zvišanja OD bomo iskali samo pri tistih investicijah. katerih objekti so kal-kulirani s kalkitlacijskimi osnovami iz leta 1965 t. j. da so predračuni izdelani do konca februarja 1965.
Pristopili smo že k razgovorom s posameznimi investitorji glede podražitve gradbenih del. Iz razgovorov smo lahko razvicleli da je nesporna podražitev glede materiala in transporta, da pa nekako kritično gledajo na podražitev. ki je nastala z zvišanjem OD. V vseh gradbenih pogodbah je predvideno uveljavljanja razlike v ceni, ki je nastala zaradi sprememb osebnih dohodkov delavcev s tem, da se v tem primeru prizna razlika v višini dejansko povečanega indeksa življenjskih stroškov, ki ga ugotavlja republiški zavod za statistiko. Potrebno ho prepričevati investitorje, da je tudi gradbeni delavec upravičen, da se mu to povišanje prizna.
NAS CENTRALNI ARHIV
V letošnjem letu bo dokončno urejen naš centralni arhiv. Zaradi pomanjkanja prostora na direkciji podjetja, je dobil svoj prostor na Dečkovi cesti. Arhivski material je urejen po oddelkih in letih. V tem arhivu se nahaja skrbno zbrana vsa važna dokumentacija vseh združenih podjetij in sicer: Zidar Trbovlje, Gradbeno podjetje Slov. Konjice, Savingrad, Stavbenik, Cementnine, Graditelj in Beton. To so dokumenti do 1958. leta, od 1959. leta dalje pa do vključno 1964 pa od skupnega podjetja Ingrad.
Pri urejevanju arhiva je bilo potrebno pregledati okrog 32.000 kg raznih spisov tehnične, finančne in splošne službe. Pri tem je bilo izpraznjenih 1200 registratorjev, podjetju Odpad pa je bilo odprodanih 16.000 kg raznega papirja. Posebno težavno pa je bilo delo z arhivo, ki je bila 1954. leta poplavljena. Voda in blato sta dostikrat dokumentacijo tako močno poškodovala, da skoraj ni bilo mogoče razbrati niti naslova.
Največ truda in dela je bilo pri prevzemanju oziroma urejevanju arhive združenih podjetij ter razpuščenih sektorjev in gradbišč. Pripomniti moramo, da nekatera gradbišča ob likvidaciji oddajo takšno arhivo, da jo ni mogoče imenovati arhiva, ampak kup zmečkanega papirja (dnevniki, gradb. knjige, načrti, obračuni itd.). Med tako dokumentacijo se je n^šlo tudi že gnezdo miši. Imamo tudi primere, ko se ob zaključku objekta dokumentacija ne odda v naš centralni arhiv, ampak se prepusti investitorju, da ta razpolaga z njo. Naše podjetje ostane v takih primerih brez osnovne dokumentacije, kot so gradbena knjiga, dnevniki in načrti. Opozarjamo, da se v bodoče to naj ne dogaja.
Na splošno je ugotovljeno, da tudi oddelki na upravi podjetja ne oddajajo arhiva v shranjevanje po
določenih predpisih. V tehničnem oddelku se ne skoncentrira vsa dokumentacija. Zato se dogaja, da kalkulacijski oddelek oddaja svoje dokumente, planski oddelek svoje, obrtniška dela zopet svoje in to največkrat vsak s svojo označbo, čeprav gre pogosto za isti objekt. Imeli smo tudi primere, da se je že oddala arhiva od objekta, ki je bil še v gradnji. Pri sprejemanju finančne arhive pa je opaziti, da ponekod manjkajo računi, interni računi ali celo situacije. Dostikrat pa manjka tudi dokazilni listek s podpisom, komu je bil tak manjkajoči dokument izdan. Posebno pozornost pa je treba polagati na matične knjige in plačilne sezname. Dogaja se, da mnogi delavci iščejo podatke o svoji zaposlitvi za veliko let nazaj, čestokrat od posameznih podjetij pred združitvijo. Ako upoštevamo dejstvo, da je z vso fiuktuacijo šlo skozi naše podjetje ca. 13.000 različne delovne sile, si moramo priznati, da je treba s tovrstno arhivo, oziroma dokumentacijo res skrbno ravnati, ker ima skoraj trajen značaj.
Pri prevzemanju in urejevanju arhiva pa se opazi še razne druge pomanjkljivosti. Mnogokrat je opaziti nepotrebno trošenje (potrato) pisarniškega materiala. Dostikrat je v mapah le na pol popisan list z raznimi nevažnimi zapiski računanja, skiciranje itd., razne knjige, ki stanejo več sto dinarjev, so le na nekaj straneh popisane in odvržene v arhiv. Prav tako je tudi z raznimi tiskovinami, karbon in indigo papirjem. V smislu dobrega gospodarjenja naj bo ravnanje s pisarniškim materialom vestno in skrbno.
Za boljšo ureditev arhiva po naših gradbiščih in sploh vseh od-
delkih opozarjamo, da se je točno držati naše okrožnice številka 6287 od 25. X. 1964, ki se glasi:
V smislu Ur. 1. FLRJ, št. 8/1952 in 27/1955 uredbe štev. 70, 73 ter 276 izdajamo za urejanje in oddajanje arhivskega materiala naslednja navodila:
1.	Vse EE podjetja morajo svoj arhivski material vestno hraniti in ga zavarovati, da se ne pokvari ali uniči, oz. ne izgubi vse dotlej, da istega vročijo v centralni arhiv.
2.	Oddelki, ki delajo, oziroma imajo dokumentacijo, ki se vodi več let za isto delo ali objekt, naj jo vložijo v mape in registratorje po tekočih številkah. Tako bo odpadlo mnogo nepotrebnega iskanja.
3.	V primeru, da se ukine EE, oziroma gradbišče ali sektor, se mora arhivski material vestno in točno prebrati, zložiti in predati centralnem arhivu. Ločeno pa je urediti in predati (v zabojih) tudi arhivo, ki nima trajne vrednosti, kot npr. dobavnice — tretji izvod, razni koncepti dopisov itd.
4.	Tehnična arhiva naj vsebuje naslednjo dokumentacijo: lokacijo in gradbeno dovoljenje, gradbeno pogodbo, nalog za pričetek del, načrte s kalkulacijskim elaboratom, gradbeno knjigo in dnevnik, obračunsko situacijo, zapisnik o tehničnem pregledu in kolavdaciji ter ostale spise. Naroča se, da tehnične in kolavdacijske komisije pišejo zapisnike v enem izvodu več, da se ta dostavi centralni arhivi.
5.	Računovodska arhiva pa mora obsegati naslednje:
a)	FINANČNO KNJIGOVODSTVO
došle in izdane fakture, blagajniške priloge z dnevnikom, bančne
izpiske, vse interne temeljnice in vezano kartoteko, glavne knjige z dnevniki, bruto bilance, periodični obračuni in zaključni računi. Isto velja tudi za knjigovodstvo DUR in počitniških domov.
b)	FINANČNA OPERATIVA
fakturne knjige, interne račune,
situacije ter kartoteko kupcev in dobaviteljev z dnevniki, vse tožbe.
c)	MATERIALNO KNJIGOVODSTVO
prejemnice, dobavnice, interne temeljnice oz. račune, kartoteko in dnevnike.
e) NABAVNI ODDELEK
naročilnice, kupo-prodajne pogodbe, tovorne liste in vsi ostali dopisi.
6.	Splošna služba mora oddati naslednje:
a)	KADROVSKI ODDELEK
indeksi z matičnimi knjigami in
osebnimi kartoni, uslužbenske mape in mape zavarovancev, vse vrste odločb ter došlo in oddano pošto z delovodnikom.
b)	EKSPEDIT
indeks z delovodnikom, došle in izdane dopise, knjigo o porto blagajni.
c)	TAJNIŠTVO
zapisnike DS, UO, strokovnega kolegija, posveta šefov sektorjev.
ZASEDANJE DS
Nadaljevanje z 7. struni
Dosedanje analize kažejo, da bi lahko ostalo razmerje CD enako, kot doseduj. to je 88:12 " „ in se sklene, da se to razmerje definitivno ugotovi s korigiranim planom. Zadolži se strokovno komisi jo, da prouči in izdela do prihodnjega zasedanja DS novo plansko razmerje notranje delitve čistega dohodku na OD in sklade.
12. Prispevek iz doli. za federacijo H. Cisti dohodek (10/11/12)
14.	Del čistega dohodka za OD in neindustrijske izdatke
15.	Ostanek čistega dohodka za sklade (15/14/15)
Osebni dohodki (bruto):
55.864
714.508
714.508
DS soglasno osvoji predlog komisije o zvišan ju nagrade vajencev in sicer v višini:
Za I.	letnik	od	din	90	na	100
Za II.	letnik	od	din	105	na	125
Za III.	letnik	od	din	125	na	150
Zaradi zvišanja OD ne smemo zvišati prodajne cene. ker bi zaradi poman jkan ja investicijskih sredstev investitorji v tem primeru odpovedali gradnjo. Pristopiti je v stik / nasveti, kako znižati stroške gradnje z poenostavljeno izvedbo gotovih gradbenih elementov in opustitvijo raznih luksuznih izvedb opreme.
DS je prav tako razpravljal o ukrepih podjetja v zvezi z gospodarsko reformo ter je tovariša direktorja zadolžil za izvedbo II. in 27. točko sprejetih ukrepov v roku dveh mesecev, to je do 1. oktobru 1965.
Ukrepi podjetja v zvezi z gospodarsko reformo so priloženi k zapisniku.
Direktor gospodarskega računskega sektorja tov. Kulovec je podal obračun celotnega dohodka ter razdeditev dohodka za prvo polletje in sicer kot sledi (v (KM) din):
1. Realizacija gotovih proizvodov in storitev po izdanih fakturah s sal-
dom iz .prejšnjega leta	2.988.920
2. lerjatev od kupcev 50. 6.	845.188
5. Plačane realizacije (1—2)	2.145.752
4. Drugi dohodki	16.806
5. Celotni dohodek (5 + 4)	2.162.558
6. Porabljena sredstva	1.167.240
7. Neto produkt (5—6)	995.298
8. Obresti in drugi stroški	172.659
9. Vsega v breme celotnega do-	
hodku (6 + 8)	1.559.879
10. Dohodek (5—9)	822.659
11. Prispevek iz dohodku odstop-	
ljenega za poslovni sklad	52.287
1.	V nedovršeni proizvodnji in fakturirani, toda še neplač. realizaciji	275.602
2.	Vkulku M runi OD od I. 1. do 50.	6.	759.025
5. Vsega (1+2)	1.012.625
4.	V nedovršeni proizvodnji 50. 6.	50.694
5.	V realiziranih (fakturiranih storitvah 5—4)	’	981.951
6.	V plačani realizaciji 50. 6.	700.571
7.	V neplačani realizaciji	281.560
Osebni dohodki 50. (>. 1965
Po času	60,55%	444.526
Po učinku_______________59.67%	292,552
Skupaj brez zunanjih
sodelavcev:	100.00%	756,878
Za leto (965 je planirana eksterna realizacija v znesku 6.080,000.000 din. za razdobje do 50. 6. 1965 pa znaša plan po dinamiki proizvodnje 59.55 %. to je 2.404.700.000 din. Plan skupne proizvodnje (eksterne) ood jet ja je bil dosežen za prvo polletje 1965. 2.020.995.565 din ali 55,24%.
Eksterna realizacija storitev in gotovih proizvodov po izdanih situacijah in fakturah skupaj s saldom prenesenim iz preteklega leta je din 2.988.919.642, celotni dohodek pa din 2.162.558.198 — to je 55,27% letnega plana.
SKLEPI
1.	Posredni učinek neproduktivnih delavcev se •obračuna iz režije sektorja neodvisno od delitve gibljivega dela, toda pod pogojem, da je lastna cena sektorja in gradbišča pozitivna. Tu sklep začne veljati s 1. 6. 1965 ter z vsemi ostalimi določili pravilnika podjetja o OD.
2.	OD se v celoti zviša za 21% in sicer za 15% se zviša vrednost točke OD, za 6% se zviša OD v gibljivem delu.
5. Zadolži se tovariša direktorja za izvedbo 11. in 27. točke sprejetih ukrepov in to v roku 2 mesecev oziroma do 1. oktobra 1965.
č) OBRATOVND KNJIGOVODSTVO
mesečne obračune ter kartice z dnevniki.
d)	ODDELEK ZA OBRAČUN OD plačilne liste ali sezname označene po gradbiščih, grafikone, osebne kartone, odločbe o prejemanju otroških dodatkov, kartice o potrošniških posojilih ter izpisek za pokojnine in boleznine.
Vsi zapisniki naj bodo vloženi po tekočih številkah v posebnih mapah.
d) HTV SLUŽBA
Prijave in zapisnike o nezgodah.
Opozarjamo vse EE, da je vprašanju arhiva posvetiti vso pozornost in skrb, saj je po zakonitem določilu za neurejenost možno izvajati tudi sankcije.
Blaž Črepinšek
OBJAVA
V okviru Ljudske tehnike podjetja bo z 19. oktobrom v prostorih sektorja Celje na Dečkovi cesti odprta nova delavnica za vzdrževanje in manjša popravila motornih vozil članov podjetja. V delavnici bo na razpolago osnovno orodje in strokovnjak, ki bo delo vodil ali samo strokovno svetoval. Koristniki bodo plačali odškodnino, ki jo bo določal cenik.
Delavnica bo odprta vsak torek in četrtek od 15. do 18.
a re.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE SPORI’ IZ ST. 8
Slavec, košarka, talon, oa, start, apel. Asta. Ante, vaš, stavec, čik, bd. Kreta, IM, n. a. plen, nogomet. rokomet. Daki, r, 1. Ra, opera. Be, uši, cinija, Ben, resa, siva. Kati. avtor, to, peron, Nairobi. Bering.
IZŽREBANI SO BILI:
1.	MAKUC IVANKA — sektor
Cinkarna 1.500
2.	DAMSE JOŽE — sektor Cinkarna l.(MK)
5. VRANKAR JOŽE - uprava
8<H> din.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Glasilo »INGRAD«
Nukludn 1500 izvodov
Izdaja gradbeno industrijsko podjetje >lngrad« v Celju
Odgovorni urednik Franc Vitunc
Tehnični urednik Darko Maligoj
Urejuje uredniški odbor Tiska ČP »Celjski tisk< v Celju
LETNIK XIV, St. 9 OKTOBER 1965