Štev. 43. V Ljubljani, 24. decembra 1919. Leto LIX. Glasilo Jugoslovanskega uiitellstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učileljsega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne viačamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski TovariS izhaja vsako sredo popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20-— K pol leta .... 10-— , četrt leta ... . 5-— « posamezna številka po 40 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če te tiska enkrat . . 73 vin, , . . dvakrat. . 60 . . . . trikrat . . 45 . za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111. Poitna hranilnica it 11.197. Reklamacije so proste poštnine ¿a reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petu-vrsio. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo Z.iveze jugoslovanskega uči-teljstva ima s članarino tudi te plačano naročnino, torei ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. IVAN DIMNIK: Temeljna načela našega stanovskega u ledin jenja. Bližamo se udejstitvi našega stanovskega ujeuinjenja. UQ dveh nasprotujočih si obiik — centralizacije in leuerativne temeijne pouiage — je zmagala iueja centralizma. ^ouiago, ki se bo na njej centralizem laftko truno gibal, mu je uaia enotna ureuitev našega službenega razmerja za vso uržavo s tem, ua smo postali vsi učitelji v uržavi uržavni uradniki. Tega se moramo aobro zavedati in trdno uržatii ir-repreciti moramo, aa nam nikak pomični prevrat ne bo mogel tega ouvzeti; nasprotno, postati moramo me-rouajm tuui pri vsaKrsnem takem poizkusu prevrata m onramti moramo enotnost urzave, ua olirammo enotnost stanu m s tem inoc in vptiv ter končno samoouio-cevanje pri reševanju nasin staiiovsKin vprašanj. zavedati se moramo, da smo naravna organizacija, katere ueii segajo v vsak kraj urzave uo zauiije gorsive vasi. m za-rauitega ne smemo posiau urouje uržave, ampak biti moramo cinueij, aa bo morala urzava računati z njim. In ravno v tem tiči vzrok po zahtevi samo ene organizacijske ceiote, po pon-tisao luejni centralizaciji na pouiagi skupnega smotra m po upravni ueceiiiraiiza-ciji na temelju enotnih okrajnin organizacij. Izločiti moramo vse, kar nas loči in deli, in uobiti moramo osnovo, ki ne bomo od nje popustili, četudi bodo morda ob prilikah silita v ospredje vprašanja, ki bi nas hotela razcepiti. In ta temelj vidimo le v pravem pojmovanju strokovne stanovske organizacije: da si postavimo za bazo ujeetinjenja svoje materialne in pravne zahteve ter deiujemo za zakonito uveijavljenje svojih materialnih in pravnih zahtev. Vse drugo laiiko ocipade, v kolikor ni mogoč neprisiljen sporazum in kar ne sme imeti vpiiva na soueiovanje pri uaejstitvi teti naših glavnih zahtev. Naša fronta mora biti vedno trdna in enotna proti vsakomur, ki nastopi proti nam v teh skup- nih vprašanjih. To geslo mora obvezno veijati za vsakega organiziranega člana. Poleg materialnih in pravnih vprašanj nam je skupen tudi princip, da se moramo skupno z vso silo boriti za samo-odiocevanje ob reševanju naših stanov-skin vprašanj. Skupen nain je interes, da uveljavimo avtonomijo šolstva v polnem obsegu, ki bo ougovarjata dernokraški dobi: nobenega peuagosko-diuaktiškega vprašanja au važnejšega šoiSKo-organi-zatoricnega vprašanja ne smejo rešiti preivo OKrajnin in uezemin učiteljskih zborov (komerenc) au ceiO proti njim, kakor ne smejo nobenega materialnega in pravnega stanovskega vprašanja rešiti orez voije nase nove strokovne organizacije au proti njej! ¿-euagosko-didaktiška in šolsko-orga-nizatoriuia vprašanja moramo torej izio-ciu u svojin stanovskin organizacij in jih prepustiti okrajnim 111 ue^eunm ucueij-skuii zoorom uiornerencamj, brez katerui se ne Sme nobeno važnejše ta^o vprašanje rešiti — za kar se morajo oorni nase organizacije. v tem ieži življenjska moč naše nove orientacije, našega novega organiziranja! V tem moramo Uiti pou vsakim pogojem edini 1 j^iferencijacija v drugih vprašanjih lahko nastopi, kauar so zuiscipumraue vrste v len giavnm zantevan — a ta uiie-rencijacija ne Sme uiti na škouo stanu. ¿Namernega ooju v kuuuriiem naziranju se iie Dujmu, Ker nam razuiiiri pojme 111 nas povzmgne uusevno, ua ne zapauemo po pnsujem Kuiturm siogi stanovsm ietargiji. i\e ovirajmo svooounega razvoja nobeni iraivciji v stanu, in najsi gre nje smoter za uveijavijenje tega an onega svetovnega udiranja t Maj se giblje svobodno 111 išče kuuurnih privržencev in naj se vrši ves boj v mejan kritičnosti in lojalnosti 1 To je edina podlaga, da uspešno iztrebimo iz svojiii vrsi osebni boj, ki je uo-seuaj cesto previauovai v našem stanu in je škouovai stanovski celoti in našemu ugieuu, ker so urugi stanovi 111 stranke kovaie svoj kapital iz tega. Tuui v šoisko - poiitiških vprašanjih, glede šoiske organizacije in šolske zako- nodaje si nismo tako needini in so prevladovali dosedaj le vplivi izvenstanovskega politiškega privrženstva, da se je kratko-maio odobrilo delovanje strank proti interesom šolstva. Na ta rovaš moramo pripisati tudi needinost v stanovsko-politiških vprašanjih, v naših materialnih in pravnih zahtevah, ker smo v svojem idealizmu podvračali stanovsko-politiška vprašanja šolsko-politiškim ali celo popolnoma notranjim šolskim, didak-tiškim in pedagoškim vprašanjem in nismo znali ločiti teh vprašanj v dve skupini ter se dali tako zaradi svojega pretiranega idealizma izrabljati od politiških strank. Temeljna oblika se torej glasi: Ohraniti moramo popolnoma nepolitiški značaj strokovne organizacije; politiško prepričanje in kulturno naziranje pa moramo proglasiti kot zasebno vprašanje vsakega posameznika! Organizacija zahteva od njega le, da se ne odtuji od načelnih stanovskih zahtev, t. j. od skupnih materialnih in pravnih stanovsko-politiških zahtev, in da se ne odtuji od kulturnih šolsko-politiških zahtev, ki smo jih na podlagi neprisiljenega sporazuma določili kot skupne. S tem je vsakemu posamezniku prepuščena svobodna politiška in kulturna smer, ki misli po njej doseči zahteve svoje enotne stanovske organizacije! Naš položaj. Diaginja in n>»Se plače. — Vzroki draginje. — Sedanji družabni red. — Grozeča socialna revolucija. — Krščanski socializem. — Liberalizem. — Kapitalizem. — Učiteljs vo in kapitalistično-iinera ga tuui uo zamijega ni zapustha! kri/evin letin pouuciteijske siuzbe je bil imenovan leta le>y>). naduciteijem v Ma-kolah. Leta 19U2. je bil nameščen naduciteijem v Poijcanan. — best odlikovanj kidsi njegovo učiteljsko deiovanjei bii je ucencem in učenkam res pravi, ljubezni pomi oce! l-'estaiozzijev in Komeriskegu duh ga je navdajal! — Izraziti, kaj je bil svoji družini in rodbini, mi ni mogoče! j Primanjkuje, in ni besed! Ali nas zamore sploh kaj tolažiti? — Res je za telesni svet mrtvo to srce, ki je oklepalo v svojo ljubezen vse n-js, a neumrioč živi njegov duh v spoju vse-vesoljne ijubezni in v naših dušah do ■ kcnca naših dni! ke so spoznale nevarnost, ki se v njej nahajajo, ko se preminja sistem. Treba je bilo potegniti za seboj važen sloj: učitelj-■ stvo — in napovedali so regulacijo. Kar nepričakovano so nam obljubili enakost z državnimi uradniki ter nas omamili z najnižjimi petimi člnovnimi razredi. — Boj za krun ilobojevan, se je takrat razlegalo. — Pa minila je kritična doba in z njo tudi — navdušenje za učiteljstvo. Prav počasi, previdno so se množila znamenja: uradniške čine, obljubljene s tako velikodušnostjo, so kar na lepem ukinili. Za nas so postavili nove činovne razrede. Plače so osta.e pač enake z onimi 11.—7. čin. razr. orž. uradnikov. Učiteljstvo je osupnilo, pa navsezadnje se ne pulimo za činovne razrede, ampak za pošteno plačo — iu flo je takerekoč brez incidenta. — V Nar. predstavništvu so izdelali :iov načrt učiteljskih plač. Rekli so pač, da smo državni uradniki, a določili so za nas poseben plačilni sistem. In še nismo videli Kopita! S čudno slepoto nas je udaril Bog to leto. — Smo pač „baje" drž. uradniki z vsemi dolžnostim!, samo plačani nismo po istem načinu kot drž. uradniki. (Mimogrede omenim, da smo že čuli glasove, sedaj nas Imajo pravico prestavljati kot šahovske figure — tudi tisto naredbo o aktivi-tetnih dokladah imamo še vsi v spominu.) — Pa prite še lepše: pred kratkim smo čitali, da se izvede temeljita regulicija plač urauništva, obenem smo pa čitali: „Tudi učiteijstvu se bodo sedaj regulirale plače v zmklu § 2. zakona, ki ga je že sprejelo Nar. predstavništvo. Tako torej, mi dobimo plače, ki so bile mogoče v nekakem soglasju s prejšnjimi plačami drž. uradnikov, državni uradniki pa dobijo nove plače. In s tem smo tam, kjer smo bili pred prevratom. — Boj za kruh dobojevan! — Kaj še — začeti se mora iznova — od kraja! V še lepšo ilustracijo sistema naj omenim, da je višji šolski svet pred kratkim-ponudil — res kar verjeti ne morem — za vsako naduro — 2 K. Čudne pojme morajo imeii res o nas, če se upajo ponuditi za naduro kot kakšnemu cestnemu poba-linu — par cigaret. In to v dobi, ko delavstvo zahteva in tudi dosledno izvojuje za vsako naduro — dvojno plačilo. Seveda je pa delavstvo drugače organizirano kot smo mi. In učiteljstvo še ne Izpregleda, še ne vidi, da mu nečejo priznati polnopravnosti v uradniških činih, ne mogoče zaradi odpora posameznih ozkosrč;>ih uradnikov >smlh, ki nas ne vidijo radi v svoji sredi — je smešno to: certiiikatistov se ne branijo — ogromna večina nam pač gotovo privošči iste pravice — ne, ampak vzrok tiči v sistemu: učitelj se ne sme dvigniti, ker potem je nevarnost, da v svojem idealizmu ne dvigne tudi naroda, ki bi izpre-gledal ter nagnal svoje pijavke. Tako so vsi naši napori brezuspešni — brezupni. Tak je na delu liberalizem. Res, da se borijo razr.e struje proti njemu, res da tudi odlični pristaši liberalizma spoznavajo njega nevzdržnost ter revidirajo načela. Pošteni liberalci so izvečine že prelomili s čistim liberalizmom. Vojna je pač pokazala, da je liberalizem, četudi navidezno čudovito mamljiv, vendar v posiedicah krut, brezobziren, grozen. (Primeri odločni nastop veljavnih liberalcev v boju proti draginji v zadnjem času. /.a podoben nastop čistega liberalca ne boste dobili, in če tako nastopi, ni več cisti liberaiec. Ločiti je tudi med naredbo in njeno izvedbo. Naredba je lahko posledica položaja, izvedba se pa vrši po načelih. Nareobe proti draginji gotovo niso liberalne, so posledica neznosnega položaja. ce se tudi izvajajo, potem jih izvajajo samo ljudje, ki ne pripadajo več čistemu liberalizmu. Zanimivo bo sploh zasledovati to zauevo; takšne naredbe in predvsem njih izvajanje so precizen politiški barometer.) Listi liberalizem je zato danes premagano staiišce. popoma svoboda je nemogoča, ker človek še ni človek, ampak žalibog še vedno samo prav rafinirana zver. — Svobodo je treba zato omejiti z zakoni, ki preprečijo izrabljanje Slabotnega, ki nas silijo, ker pac še nismo zreli prostovoljno storiti, da spoznamo v človeku — brata. S tem pa smo že prestopili prag čistili socialističnih načel. tako vidimo, kako danes socialistična misel posega v vedno širše mase; vse pac v prepričanju, da je. dosedanji sistem zavozil v blato, iz katerega nas more rešiti samo še socializem. In proletarec, ki danes še ni socialist, pač ni zato, ker socializma še ne pozna; videl ga je samo skozi očala kapitalističnega časopisja, ki je socializmu seveda sovražno, ker se ga boji. Vemo n. pr. vsaj približno, da je biia korupcija v Rusiji že pred vojno strašna, vendar mase se še niso zganile, še niso biie zadete v živo. Le posamezniki so reagirali tem huje. Nihilizem ni bil nič drugega kot krik obupanca. Ko pa je padla vojna po Rusiji, je šele začel čutiti ruski narod, kam ga je pritiral kapitalizem, opri se mu je. Kerenski je hotel rešiti še Kapitalizmu pozicijo, a tudi njega je vzela nova doba. bociansti, ki so viueli grozno raziiko med bogatim in ubožnim, to neverjetno korupcijo, so takoj spoznali, da bi bii ves trud zaman, ce ne nastopijo iiajraoikainejše peti: da r 1 dajo niti več priiiKe bogatenju, .bogatinu so vzeli imetje ter obenem tuui izpourezaii možnost bogateti: tako je izkoriščanje nemogoče. In uuejstvovana je biia republika sovjetov ua komunistični pomagi. (z.a nas je zanimivo, kuj so storili ti „zloglasni boijsevi-m" z uciteijstvoiii? btanove so razuemi z ozirom na delov več razredov in v prvi razred so uvrstili oeiavce, ki težko uemjo, učitelje in zuravmke. — TaKO pojmi pac socializem učiteljevo deiol 'lo samo mimogrede, vrnem se k republiki covjetov!) meja je postala meso; in kapitalistični svet se je zgrozil, /.acutil je največjo nevarnost, ce zmaga iueja pome pravičnosti, in vrgu so v svet poročna o krvavih iz-greuin boijševikov — gotovo, biez krvi m sio — razpadli nevedne mase v srdu nad rdečimi gardami, ki koijejo otroke itd. Kapitalistična Angnja, rrancija in nmeriKu so posiaie svoje armade nad mla-uo repiisiuko, oz. organizirate armaue iz ouueikov vojnih ujetnikov in to vkijub siiiiini protestom lastnin državljanov — socialistov. Danes pa vidimo, da ona lačna, razurapana Kusija, prosimo gnezuo sumin krvavin bOljseviKOV, poui iz svojega ozemija vrio organizirane armade n-apitaiisiiuie Antante. — vojna stopa v novo tazo. ideja socializma zmaguje, Kupitanzem bo moral v grob. Gotovo se oo se branil, mogoče desetletja se, kdo ve, a ieu je prebit. biisan smo večkrat: „Škoda Rusije, da je prišlo tako, konko bi nam laiiKO pomagala v Parizu."* — Danes vidimo, ua Kusija ni zaman. Ona prinaša luc, rešitev ne samo nam, ampak vsemu človeštvu. podal sem tako samo nekaj misli, ki so večini itak znane, vendar v dobi, ko se vršijo tako omekosezne izpremeinbe, uciteij ne sme ostati ob strani. Ne pozabimo, da smo učitelji naroua. Razmišljajte o tem in izvajajte kuiisekvence! Najprej si moramo biti na jasnem o lastnem poiožaju, o naših prijateijin, o naših so-vrazniKih. Vsak uciteij si mora biti na jasnem, kaj hoče in tuui zakaj to hode, kaj oukianja in zakaj ouklanja. bicer nismo nic drugega kot ovce, ki gredo siepo za svojim pastirjem. V to pa ni dovolj naša strogo pedagoška stanovska izobrazba, treba je tudi strokovno politiske izobrazbe. Tovariši — in posebno tovarišice — v tein smo pa mi daiec za deiavskim prohetana-tom. in to nam ni v čast! Kes je, da cita vsak izmed nas časopise, da ima svoj „lajožurnai" ki nanj prisega, a to ni do-voij. Tudi organizirani deiavec cita, po-litiskega mogoče še več kot mi, in ven-dar ustanavljajo politiske šoie, diskuzij-ske večere i. ur. o emu? Gotovo za poli-tisko osamosvojitev, za dosego politiske Kritičnosti, i e n a m manjka, imamo pac društva, ki pa imajo danes še veliko zio: nimamo še piatiorme,1) ki bi naj združila res vse uciteijstvo v tesni strokovni organizaciji. Mi potrebujemo Cisto strokovne organizacije po zgiedu delavskega proietariata. Tudi mi smo proie-tarci. Kakor je izkoriščan delavski in kmetiški proletariat, ki po kapitalističnem zakonu ne dobi za svoje delo enakovrednega plačila, ampak samo toiiko, da živi, ravnotako smo izkoriščani tudi mi, ki dosedaj in — kakor kaže — tudi v bodočnosti, dokler bo v veljavi kapitalistični ustav, ne dobimo piuč.la za svoje delo, ampak samo najprimitivnejše živ-ijenske pogoje, da j ač moremo delati, zantevati vu>je plače je popolnoma brezuspešno. Škoda moii. Kapitalizem nam Drave piace ne da nikdar. z.ato pa je treba zastaviti boj pri koreninah: naš boj mora veijati — sistemu. Naš euin spas v tem boju pa je v tesni zvezi z ostalim prole-tarijatom, ki se bori proti istemu sistemu, ki izmozgava nas vse. Danes ne stavim nobenega konkretnega predloga. Prvo je, da razmišljujenu, potem bo predlogov kmaiu mrgoieio. Danes predlagam samo nekaj resolucij, ki so nacemega pomena, te so: Učiteljstvo celjskega okraja, zbrano dne 8. decembra 1919 na svojem rednem društvenem zborovanju, 1. izjavlja, da stoji zaradi današnje draginje vkijub „sijajnim" plačam pred gmotnim poginom; 2. vidi vzrok bede proletarijata v sistemu, ki se ne more odločiti, da bi po-rezal živce razpasieinu bogatenju; prepad ') Glej članek „Temeljna načela našega uje-dinjenja." Op. uredn. „V zemljepisnem delu naših beril ;r,ora ostati naša slovenska zemlja neoskrunjena, celotna, povečati se mora celo za beneško Slovenijo in mora obsegati vse dele, kjerkoli prebiva slovenski narod, in najsi leže v državnih mejah ali izven njih. Mejo slovenske zemlje tvori današnja živa slovenska jezikovna meja, to so zadnje koče, v katerih ima tirjati svojo pravico slov. narod, Od Devina po vznožju trdega Doberdoba, ob Soči do Brd, ob vznožju brdskih goric in po obronkih naše mučeniške beneške Slovenije do zareze Pontablja, Žila z našimi Zitjani — to je naša zemija, in vsak košček te zemlje mora naš šolar poznati z enako natančnostjo kot drugo slovensko zemijo. Kaudr govorimo o slovenski zemlji, ne smemo poznati državnih, mej! In morje nižje Devina, kjer živi danes naš jezik in ima tirjati naš narod svojih pravic — je naše morje!" „In naša zgodovinska knjiga ne sme poznati razcepljenega našega naroda: pripoveduje naj mladini, da bo vstal kraij Matjaž, ki bo s svojo vojsko osvobodil naše brate in zedinil vso našo zemljo .. „In siovenska pesem! — O ,Soci' naj bo na prvem mestu ... Naj ne izostane iz naših beru niti ena pesem, ki opeva naše neodrešene Kraje!" „Na ceiu naj jim bo naš ,Naprej'; opi-šimo v najlepših besedah, ki jih zmoremo, svetost našega boja; pridenimo jim današnjo nacionalno jezikovno karto naše ceiotne slovenske zemlje, da vsakdo grafično vidi izražen naš program — in podarimo to knjigo mladini od rodu do rodu, da bo iz nje črpala moč za bodočo borbo!" Prekrasne besede podpisujem z obema rokama. Vredne so, da jih tovariši-sestavljalci šol. lista, oziroma šol. knjig, upoštevajo v polni meri pri svojem delu. S knjigo in živo besedo stoj, slovenski učiteij, med mladino in kaži ji na zvezdo, ki mora zasijati tudi našim bratom onkraj demarkacijske črte! Odpri šolska vrata na stežaj — slovenskemu iredentizrnu! J. J.: Nove plače francoskega uči ei stva Francoski ljudskošolski učitelji so bili že mnogo *et pred vojno državni uradniki in piacani kot ostalo državno urauništvo. Oni so zaradi tega lanko živeli svojemu stanu primerno in jim ni bilo potrebno laapcevati na raziicmn straneh kot je bil siucaj pri nas. — iNjinove močne organizacije, ki delajo za skupne materialne in pravne interese uciteijstva v resnici skupno, (o njin bomo imeli priliko še govoriti), so dosegie sedaj, oa se uzakone predlogi gieue nove regulacije učiteljskih piac, ki so za ljuoskosoisko učiteijstvo siedece: pomožni učite iji-zacetniki prejemajo seuaj ietno dbUU ir., mesto 1200 franKov, ki so jin prejemali pred vojno. Leíinitivni uciteiji VI. piač. razreda imajo 40o0 frankov letne place in vsak nastopni razred po 500 frankov poviška (vsakih pet iet), kar znaša za 1. razred 6500 frankov, za one, ki služijo še nadalje in ne greao v pokoj 7000 frankov — brez raz-liKe na spol. — Nadaije obdrže še veano kra^vne doklade v mestih, ki imajo več kot lOuO prebivalcev; doklado od 200 frankov za „brevet supérieur" * in stanovanjsko doklado oni, ki nimajo prostega stanovanja, francoski parlament je sprejel za regulacijo plač uciteijstva treh kategorij sieoece vsote: za vseuciiiško učiteijstvo . 23,799.710 fr za srednješolsko učiteijstvo 53,391.170 „ za ijudskošolsko učitejstvo 340,845.875 „ skupaj . . 418,036.755 fr Francoskemu učiteljstvu je s tem dana možnost živeti v sedanji draginji svojemu stanu primerno. A pri nas se še vedno najdejo razni ljudje (ki žive sami v razkošju), ki se zaganjajo proti itak minimalni regulaciji plač uciteijstva. Slični gcspod.e so lahko sigurni, da so brez moči, ker ujedinjeno jugoslovansko učiteijstvo jim bo preprečilo s svojim delom najener-gičneje njihove načrte. Uč tel(sko giban|e za ure-cUe* učit 1 škili plač na Angleškem Celu Englesku zahvatio je silan učiteljski pokret da se učiteljske plate pove-čaju i sistemiziraju. Na sve strane sazi-vaju se učite,jski mitingi, na kojima se iznose zahtevi za povečanje i uredjenje učiteljskih plata. ciji. * Glej članek o meščanskih šolah v Fran- Udruženje engleskih učitelja, „National Union of Teachers", preko svoga organa, „The Schooimaster", ovako je for-i niuiisaio žalitev za uredjenje učiteljskih plata: 1. Učitelji sa ispitom: Pocetna plata 170 funti sterlinga, iii 4250 dinara, koja se automatski povečava svake gouine sa 15 f. st. ili 375 din. do maksimalne plate, koja iznosi 450 f. st. ili li.2o0 din. 2. Skolski upravitelji: Deie se u četiri kategorije. Oni imaju platu kao i uciteiji sa ispitom, i upraviteij-ski ciouatak, koji iznosi: za upravitelje 1 v. kat. 625 dinara za upravitelje 111. kat. 1250 dinara za upravitelje 11. kat. 1875 dinara za upravitelje . i. kat. 2500 dinara. Prema ovome plate škoiskin upravitelja sa uodatkom iznosiie bi: upravitelja Iv. kat. 12.500 dinara upravitelja 111. kat. ld.750 dinara upravitelja U. kat. 13.000 dinara upravitelja 1. kat. 15.^50 dinara. 3. otrucni učiteiji: tuciteiji za pojedine predmete.) Imaju piatu kao i uciteiji sa ispitom. 4. uciteiji bez ispita: (bez reuov struc. učit. spreme). Poletna piata iuU f. st. ili ¿ouO dinara, koja se povečava svake gouine sa 10 i. st. iu ¿oU uin. uo najvece piate od 270 f. st. ni 6/30 din. 0. ucueljski pomočnici: Pocetna piata ¿uu I. st. (5000 din.), koja se uvečava svake godine automatski za ¿0 i. st. (oOO uin.) uo najvece plate od ouO f. st. iii 12.500 din. Ucite.ji u Lngieskoj nisu državni či-novnici u punom smisiu, jer nisu pod ne-posreunom upravom uržavne škotske vla-sti, vec stoje pod upravom školskih odbora, koji i biraju i piačaju uciteije. Kako je sad pocetak skoiske gouine, to su učiteljski listovi prepuni stečaja za spopunja-vanje praznih učiteljskih mesta. Te stečaje iii konkurze objavijuju škotski odbori. u svakome stečaju naznaceno je, da je upražnjeno mesto upravitelja, iii struč-nog uciteija, iii uciteljskog pomočnika, pri kojoj škod, veiicina piate, pak prijave. U nekojim stečajima propisano je čak i starost kandidata. Naravno da engieski učitelji teže da se emancipuju od ovoga položaja, da žele da budu državni činovnici, ali se malo može verovati, da bi se u tome uspelo, zbog poznatoga konzervativizma državnih upravljača u Engleskoj, koji se odupiru svakoj reformi, koja menja stari poredak. Po „Narodni Prosveti". ■ -~-f~,nfenr»ri'»in*"-«vwtnTm,-mntt -r-i --mi m-m r -i • t;.- itri..... Gospodarske zahteve hr-Viitakeg^i ueitel stva. Upučuje se svo učiteijstvo, da energično i složno zatraži od svojih kotarskih (sreskih), županjiskih (okružnih) i zemalj-skih vlasti, da one pre zime osiguraju svoje učiteijstvo: 1. S potrebnom količinom žita ili bra-štia uz jeftinije cene, zbog čega ovo učiteijstvo javno protestuje i žigoše postupak, da se za najsiromašnije i najodanije narodne i društvene radnike nisu u ovomu smislu država i ostali pozvani faktori pobri-nuii pre, nego što se dopustio izvoz naše hrane našim neprijateijima i nemoralno bo-gačenje kojekakvim narodnim gulikožama i parazitima društva; 2. sa soli, petroleumom i šečerom, jer nije pravedno i po socijalnoj potrebi jed-nako razdelenje ovih artikla onima, koji plivaju u bogatstvu i onima, koji svoj trud naplačuju prema svojoj slobodnoj volji — kao i nama, koji nijedne te mogučnosti nemarno ; 3. ogrevom za sve bez razlike; 4. povišenjem nagrade za šegrtske škole, jer je pravo ruglo pravednosti, da samo učitelji rade za mirnodobsku na-platu; 5. naredjenjem opčinama, da dodatke na skupoču isplačuju sami redovnom ,me-sečnom isplatom, a tako da odmah isplate i dosad zaostale svote, dok ne stignu iz državne kase; ili nek se država pobrine dru-gačije za redovnu isplatu, jer ovako ti do-daci ne vrede ništa i učiteijstvo se sanio zavarava, da živi bez računa i da tako propadne potpuno; 6. da se ma kojim načinom isplate i učiteljstvu dodaci od marta do juna o. g., što ih je dobilo ostalo činovništvo, jer to zahteva i pravda i moralni rezon. Siallšče hrvatskega uciteijstva napram ncde!avnosti v organizaciji in k osnutki! šolskega zakona. Na skupštini uciteijstva „Uč. udez." konstatovalo se, da učiteijstvo naše države, naročito novooslobodjenih krajeva, ne shvača dovoljno važnosti svojih organizacija po sebe, kao ni njinu zadaču u kultur-nom i nacionalnom pogledu. Sa žalenjem se ističe, da se ža godinu dana nije gotovo ništa uradilo na tom polju, te nije čudo, da smo upravo danas mi najzapostavlje-niji stalež. Danas smo tako razcepkani kao nikad — ni pre rata! Za osudu je na pr. postupak uciteijstva avtonomnih srpskih osnovnih škola u Hrvatskoj i Slavoniji, ko-je se baš sad od ostalih drugova odelilo pravim kineskim zidom — kao nikad dosad! Izgleda, da je nastupila neorijentisa-nost i nehaj, kakav još ne bijaše medju nama. Zato nismo ništa ni postigli ... Molimo i pozivamo svo učiteijstvo Sr-ba-1 Irvata-Siovenaca, da bar sad počne s ozbiijnim radom svud tamo, gde toga dosad nije bilo. Pozivamo sve drugove, da porade prema intencijama ovoga udruže-nja, kako su ovde izložene, te prema našim rezolucijama od 15. maja o. g., gde je označen naš staleški i narodno-prosvetni za-datak u ovoj našoj slobodnoj Kraljevini troimenoga jedinstvenoga naroda. Uz ostali naš najprešniji rad nek se što pre prouče i rasprave „Načela o načrtu zakona za osnovne i učiteljske škole u Kraljevstvu", u kojima imade vrlo dobrih i naprednih ustanova, a nedostaci i pogreške nek se predoče na inerodavnim mestima, kako bi taj novi zakon bio pravo i istinsko oslobodjenje jedinstvene narodne škole od svih nepozvanih i štetnih uticaja, a od uciteijstva da se stvori ne-zavisan i opskrbljen, ali i svestan i odan nacionalni radnik, u koju svrhu da se posveti pažnja naročito dobrom i nacionalnom učiteljskom obrazovanju i Ha se to ne uzme nikako kao stvar od kompromisa. Mgg^ipsafr^pM.^fuitM. paarei s vetu. Iz čehoslo.aš^e republike. —c Na češkoslovaških šolah je pouk Krščanskega nauka obligatno vpeljan za vso tniadino do 14. leta. izjema se dovod k ra posebno prošnjo staršev, ki morajo iziricati, ce so res brez konfesije, ali-pa I. Ipadajo drugemu veroizpovedanju kot encci. Na Slovaškem je verstveni pouk b-ez izjeme obligaten za^ vse razrede sploh in za vse konfesije. —c Nemec ostane Nemec. V Stoolni pri Žatcu so otvoriii Cehi svojo šolo. S poukom so pričeli 6. vinotoka 1919. Par minut po 8. uri, ko so bili zbrani že vsi učenci, učitelj in katehet, so vdrli v šolo tamošnji Nemci, oboroženi s puškami, sekirami in drugim podobnim orožjem. V naglici je učiteij zaprl šolsko sobo, toda divjaki so tudi v to vdrli, razbili vrata s sekirami in ob huronskem vpitju napadli deco, učitelja in kateheta. Učitelja so do krvi pretepli, ga vrgli po stopnjicah, kjer je dobil smrtnonevarne rane, enako se je godilo katehetu, ki so ga vrgli divjaki iz prvega nadstropja. Tudi ta je smrtnone-varno ranjen. Šolske otroke so pretepli neusmiljeno, enega so ubili. Ves napad je bil dobro pripravljen in kaže le, da se Nemec ni spreobrnil. In pri nas? Lahko se tudi kaj podobnega zgodi. Z Nemci po • stopajo naše oblasti kakor z dragocenimi jajci, ki se ne smejo razbiti. Rokavice nikakor niso na mestu, zakaj Nemec ostane nasilnež. —c Socializiranje šolstva z ravno-pravnostjo na izobrazbo. Češki listi pona-tiskujejo resolucijo „Francoske lige za izobrazbo", ki je imela pred kratkim svoje zborovanje. (Jlasi se: „Liga za izobrazbo žeti: 1. Vsi otroci naj imajo enako pravico na izobrazbo, zatorej naj se pripušča vsakdo brezplačno na srednje in višje šole, to pravico omejuj le nadarjenost in zmožnost dijakova. 2. Število strokovnih šol naj se pomnoži, da zamorejo sprejeti vse dijake, katerih zmožnosti se nagihljejo k poljedelstvu, obrtniji in trgovini." Liga za ljudsko izobrazbo je že leta 1913, stavila podobno resolucijo, kateio je pa uničila svetovna vojna. —c Čudne manire — poštena občina. Tešinski vikarijat je suspendiral Franceta Bražina, kateheta na meščanski šoli v Mihaikovicah, zato ker je p o r o č i 1 duhovnika Stibova z njegovo nevesto. Cerkev je s tem dejanjem pokazala, da je v 20. stoletju ista, kakor je bila v srednjem veku; brani se z vsemi štirimi ri;'orm, in hoče prav tako kleti onega, ki se predrzne prestopiti ne božjo, toda ljudsko, postavo, zakaj celibat duhovnikov vendar ni cerkvena dogma. Ce bi imela moč, gotovo bi oba duhovnika kot „verska h ijskača" sežgala na grmadi, toda hvala bogu, časi so drugi. Občinski odbor v Mihaikovicah je katehetovo zadevo prevzel nase in ni priznal njegovega suspendiranja, zakaj on vzdržuje šolo in obvestil je šolske in cerkvene urade, da bo učil dalje, kot je doslej. To se pravi — moška beseda. —c Trgovske šole na Češkem. Lani je bilo na Češkem 10 trgovskih akademij in 20 dvorazrednih trgovskih šol. Letos pa je narastlo število akademij na 14 in dvorazrednih trgovskih šol na 31, torej se je pomnožilo število trgovskih šol za 50'/--. Toda s tem razvoj trgovskega, šolstva še ni zaključen, saj skoro vse sili ravno v trgovske strokovne šole. Zaključena pa seveda tudi ni bojazen, kam z ogromnim trgovsko izobraženim naraščajem, ki si hoče na lahek način služiti kruh. Opozoriti treba tu na dvojno nevarnost. Zgoui se lahko, da pade na ta način nivo splošne naobražbe, zakaj absolventi letih šol, dobe za enkrat še lahko krasne službe in jim niti na misel ne pride, da bi se posvetili šolski karijeri na trgovskih šolah, ki bodo skoro ostale brez učiteljev, zakaj ti, ki so sedaj, ne zmorejo vsega dela, •lovih ni in pri ustanavljanju novih šol si šoirki faktorji pomagajo, kakor si morejo. Za strokovne predmete nastavljajo nest rt kovnjake. Po tem se ravna seveda tudi pouk, uči se, sam da se izpolni ure. — Stavka ljubljanskega uciteijstva. V znak souuarnosti z urzavnim uraumstvom je skienuo ijuoijansko učiteijstvo one 18. ueceuiora t. i. spiosno stavko, učiteijstvo je ou ueseti uri uopoione zaKijucno s po-uKom m ousio na snod uržavne&a urauni-stva. Ljubljanskemu uciteijstvu se je pri-uruzno tuui uuieijstvo iz okonce, v koii-kor je pravočasno hiio obveščeno o stav-ki. ¿araui poznega oovestua, ni buo mogoče izvestiti ostaiega uciteijstva. — Priviesti nasm ourajiua društev. Radovljiško ucitedsKo urustvo nam je po-Siaio sieueci protest: „učiteijstvo rauov-ijiSKega okraja, zuano na sestanku 14. decembra t. l. v uescan se sonuarno priuru-zuje protestu ijuoijanskega uciteijstva, da nastopi z vso rnocjo proti nameravani uvrstitvi uciteijstva v kategorijo U. — 4u vmaiiev za e« tuiumeter, določa višji šoiSki svet nagraue za one uciteijice zen. roenin uei, ki poučujejo tuui na so-ian izven svojega uraunega seueza. lako je rmveueno v razpisu siuzo za uciteijice zensitin ročnih uei. uuuimo se, ua se v ua-riHSiijiu časni spion ne sramuje oblast navesti tako potnmo v razpisu, ne-ie, ua ceio piacuje pot po tej cenil Jrricakujemo, ua se ta^neuostatek za uanašnje čase oopravi m se tarn tuui za tovrstne uokiade uredi času primerno. — Vse ljubljansko učiteijstvo, ki imsii poučevati na uuiiao-iiauaijevainin ^uian, vuuim na Vaz,en sestaneK v poue-t-.eijuiv, uue uecemuia t. i. od lo. uri uoiJ^une v zooiuico l. mestne d. ij. š. tjufcumaj — SKiicateij. — Spisate.je slovenskih šolskih knjig in vse tov., ki se zanimate za slovensko ireuento, opozarjamo na uanašnji cianek i,Zasedeno ozenuje in naše šoiske knjige," ki bo vsakomur siužil za boaoco orientacijo pri pouku in za vnanje deio spioh. — Izpopolnitev uredništva pri našem listu. Za zaseueno ozeinije smo dobili pri našem listu posebnega souiedaika, ki bo imei v eviuenci gibanje na šolskem in stanovskem poiju našega neodrošene^a o-zemija. S tem smo napravili v naši notranji upravi korak naprej in smo se približali k realizaciji sklepa „Zavezine" delegacije gie^e i:eouresenega ozemlja. Opozarjamo tov-ariše na tozadevna poročila. — L»osedaj smo imeii stalnega poročevalca za gibanje češkega in francoskega uciteijstva in šolstva. Kakorhitro bodo razmere dovoiLe, se izpopomi redakcija tudi z ozirom na druge urzuve in naroue. Ud višjega šolskega sveta smo pre-j;ili sleiieci tJuziv. Uiasom poročil s Pri morske je pomanjkanje učiteljskih moči na Goriškem in v istri silno veliko. Okupacijska oblast v 'Irstu je zastopnikom poiit. uruštva „Edinost" izjavila, da mnogo šoi ne more oupreti radi pomanjkanja učiteljskih moči in da se oodejo prošnje tistih učiteljev, ki bi se hoteli vrniti v zasedeno ozemlje uvaževale. Na to obljubo se opozarja učiteijstvo, ki se je preselilo iz zasedenega ozemlja, s pozivom, da se čim stevimeje priglasi za službovanje na Primorskem. Preskrbelo se bode za to, da tisti, ki se vrnejo, ne bodejo imeli sitnosti. Pravilno opremljene prošnje naj se naslovijo na civilnega guvernerja v Trstu ter pošljejo čimprej višjemu šolskemu svetu v Ljubljani. — Višji šolski svet je izdal gori navedeni odlok. Na drugem mestu p/inašamo ccpis, ki je izšel iz kroga uči-teljev-beguncev, oziroma izseljencev iz Primorske. Mi se držimo stališča, ki ga je „Učit. Tov." zavzel v 24. štev. t. 1. v članku „Apel na deželno vlado za Slovenijo". t — Proti hujskanju zoper šolski zakon. Okrajni predstojnik v Djakovu, Mi-trovič, je na brzojavni ukaz Virovitiškega velikega župana poslal občinskim poglavarstvom nalog, naj takoj ustavijo pobiranje podpisov proti novemu šolskemu načrtu, v kolikor se vrši v javnih šolah. Podpisne pole naj se šolski mladini od- med bogatim in ubožnim slojem postaja vedno večji; 3. razumeva težki položaj vsega pro-letarijata, duševnega, delavskega in kme-tiškega, ter s simpatijami spremlja njegov boj za višje prejemke; 4. spoznava pa, da tudi zvišani prejemki ne odstranijo naše bede. Odstranil jo bo šele pravičen družabni red, ki bo : zasigural poštenemu delu pošteno plačilo — onemogočil pa nezaslužene dohodke. »■■--..... ...... .......... .11 .m.-«.-»-- m :r-i-irf I I '• 11 »mr Minister prosvete Favie Mamino vic. Prišli so i pri nas ljudje na krmilo, ki so taiioj ob prevratu prioezaii in zasedli važna mesta v naši upravi, beuaj seue in zanašajo reakcionaren uun v našo upravo, pourejene ijuui sprejemajo osau-no, z neko prepotenco, nastopajo oblastno prou posaiiiezuiKom, ceiou se uooriKajo ui po saoiom avstrijSKega biroKraiizuia oc postavljajo na visoko staiisee, ces, „trn smo viaua, ueiiu vam bomo uobroie, cc uoueie prium, uuogijivi m — mirni.' L/mec proc ou ueuiOKracije vodijo našo urzavno upravo. Kes je, uemokra-cija je najtežja omika vtauaiija, a tieua na vouniia mesta cutecin ijuui — in sio boue i l. aosoiuusti procl £>eograjSKa „iNarouna Prosveta" prinaša pou naslovom „u. favie Mari u k o v i c i uciteiji" sieuece poročno: Glavni odbor „Učiteijskega Udruženja" je D il pnmoran obrniti se osebno in neposreuno na g. ministra prosvete, da resi „učiteljski L»om", ki ga je urzava začasno poraona za stanovanje visokošoi-cem in ki se zaradi nereua, ki viaua v njem, ruši in upropašca. Moralo se je čimprej preprečili upropašcanje zgraube same, ki ie za učiteijstvo- zivljensKega vprašanja; z uruge strani se je moraia ou-locno zautevati vrnitev zgraube, ki jo ur-žava ekspioatira brezplačno za orugo potrebo, meutem ko mora učiteljska ueca — in posebno sirornasna — prekinjati šolanje zaraui materialnega in stanovanjskega pomanjkanja. Moralna uoiznost napram „Udruže-nju", ki ga reprezentirajo, in napram svojim urugom-uciteijem iz notranjosti zemlje, je prmioraia ciane glavnega odbora, da gredo osebno k ministru prosvete in zahtevajo njegovo intervencijo in pomoč v tej zauevi. Na urugi strani je zakon o učiteljskih plačah še veano na papirju. Učiteijstvo je v tem pogiedu pozabljeno kot brezpravni stan, oakar ni vec v ministrstvu prosvete g. Ljube Daviaoviča. oetuui je zakon o piačan stopil v veijavo že 2b. avgusta, t. j. ôd dneva, ko je bil objavljen v „Službenih Novinati", vendar se še ua-nes postavljajo novi učiteiji s plačami 60 uinarjev mesečno! Glavni odbor je hotel vprašati za obvestila o vsem tem. Ta obisk ni uonesel one koristi, zaradi katere je bil napravljen; donesel je pa korist v drugem pogledu: dal je možnost, da se v vsej luči m pied vsem javnim mnenjem nase nove domovine pokaže demokratizem g. Pavla Marinko-viča, ki danes seui na stolu ministra prosvete v kraljevini Srbov, tirvatov in Slovencev! Skoro 20 se nas je uvrstilo v sobi ministrstva prosvete. Minister nas je, stoječ poleg svoje mize, molče opazovai. Nikogar od nas ni pozdravil, nikomur ni podal roke. Na vse je padal prezirljiv pogled, v katerem se je čitala neka vrsta skrajne apatije, utrujenosti, dolgočasnosti, prezir-ljivosti in začudenja, zakaj ga nadlegujemo ! Občutili smo takoj, da ni nič skupnega med nami in njim in da je tu vse zaman. Dva popolnoma si različna sveta sta si stala drug drugemu nasproti. Predsednik „Udruženja" D. J. Soko-lovič je razložil zahteve, da naj se vrne „Učiteljski dom" „Udruženju" in naslikal v kratkem stanje, ki vlada v „Domu", in ki je dovedlo do upropaščanja tako lepe in dragocene zgradbe. Na ministra ni napravilo to nikakega vtiska. Izgledalo je, kakor da se je hipoma zamislil v nekaj drugo. Sele po daljši pavzi je odgovoril z nekim neodločnim glasom: „Dobro, videl bom!" Izgledalo je, kakor da mu je že dovolj razgovora z učitelji in da želi, da odidemo čimprej. Toda ko so ostali člani Glavnega odbora podkrepili zahteve predsednika Sokolo-viča, je odgovoril minister kratko: da se rekvirirajo za javne potrebe celo privatna stanovanja in da z ozirom na to nimamo ničesar protestirati. — Ako se mora rekvirirati, je odgovoril podpredsednik „Udruženja" C. To-dorovič, potem naj država rekvirira za študepte zgradbo kakega belgrajskega milijonarja, in ne, da vzame zgradbo, ki je namenjena učiteljski deci: — „Pa tudi vi ste milijonarji," je odgovoril minister. „t\ai nočete vi? Vi ste naučili svet, da vpije ua nekake milijonarje. Vi ste oni. Ki ste uoveuii uo takega stanja, da se danes pretresa poeumeu, koiiKo sob ima v lastni UisL — Nosite posledice, Kateriu sto sami vzrok .. Na naše nadaljnje vprašanje o novih učiteijskin plačan je govoril minister približno tako-ie: ¿akon o plačali je bil do-nesen na dobro ene korporacije, da se zadovolji vsaj nekdo; toda, ni se pomislilo pri stvari tedaj, ko Je bil zakon predložen, na materialna sredstva, ki so potrebna za izvršitev, ¿ato tudi sedaj manjkajo točni poaaiki o potrebni vsoti za izvedbo, ki se morajo najprej uravnat'. iz njegovega govora s* je videlo, da ui najraje vrgei ta zakon v koš, ako bi stvar zaviseut samo uu ujegove vuije. a viueio se je tuui, ua ou uirna niti malo volje in razpoloženja, ua ga izvrši, in ua se mu tozauevuo prav me ne muui. ra kaj urugega ot tuui mogel g. ravie iuarmtvo-vic, ni je se v letu i>Us pripravlja: projekt, po Katerem naj oi bua začetna uci-»eijsfca piaca »u uiuarjev mesfcvuui uo-uivo je ku^jA/u Maftuttuvic pozami, da uanes ui vec 1901 leto, u j. cas osebnega režima, uego m*, leto; ou Kaze, ua se v času 16 tet m prav me upreiueml.,. U unevmeau uciteijev v osiann po-krajiuan: v vojvoumi, v Hrvatski itd. spiou m note! ničesar sušati. — l\aj čakajo novega zakona, ki bo veljal tuui za nje — samo toiiko je ougo-vorii. Ko je Milan Popovič, član Glavnega odbora, izpregovoru o uegrauaciji uciteij-Ske izobrazbe na uateijisciu uu 4 na o letu, je mm. vprasai porogljivo Giavni odbor: „Kdo vam daje navico, da opozarjate muustrsivo na njegove posie r v i nimate za to uoi>ei>e pravice... vi lanKO prasne samo za Kaj oset-ue^a in ue ua se meoaie v zaueve ministrstva. Njemu je bno neKaj popolnoma novega, Kar je .ui o znizanju učiteljske iz-omazbe oa 1 na o leta, 111 se manj je vedel o tem, da je to preKucano za osiaie po-Krajiue m oa veija samo za stare meje brinje: bplou se je vmeio iz hiejjove&a v ura, ua m orientiran mu o uajaKiuai-uejsui stvaren v svojem uinuairatvu, ui ua mu je ceio iezko misuti o tem. izgieua, ua su za ujeta vsa piu&vema vprašanja preveč luaieuKostna. Mo, venuar pa je 011 uiro uouer, ua je raziozu svoje napreune nazore o uuteijski stamosti. b tonom, v uaitiem je zareia oua s ura mrznja proti ncneij&tvu, je nam povedal, ua so mu meje iiiacedomje prazne v pogleuu učiteljev, ua mina luao^cr, ua ga tam nastavi m auho ugieuajo uciteiji s svojo stai-uostjo Kot popovi s svojimi paruhijaini, Kauur ua smo dobili „i.ene sindjeuje", uebo uu»mnuo pr«vn.u ua pv. edina mesta. Viueio se je, ua mu je jako zal, ua ne more po starm inetouau m po svoji volji premeščati uciieuev. Uušii smo iz pisarue brc- pozdrava. Gredoč po stopnicah se me je polastil srd in sramota. Sramota zaraui tega, ker smo biii z ouisKom, Ki smo ga morali napraviti zaradi nastalih razmer, ponižani; srd, ker smo dočakali, da nas danes — v eri svobode in demokracije — muči človek, ki ni dal nikdar in nikoli nikakiii žrtev niti za svobodo, niti za demokracijo in ki je od svojega rojstva nadalje od države in naroda — samo jemal. On se vede danes tako proti predstavnikom našega stanu, ki je doprinesel za politično in nacionalno svobodo toliko žrtev! Sedaj je na vrsti edino izredna „Učiteljska skupščina", da obračuna o vsem in da pokaže g. Pavlu Marinkoviču, da se danes nihče ne more igrati z dostojanstvom in pravico učiteljstva — in najma-nje on! ¿¿cZ*. MtaBSE-^IBS "--T-MBlf—M—1 Zasedeno ozemlje in naše šoiske knjige. Letos sta izšli v založbi Jugoslovanske knjigarne dve knjigi — zemljepisne ozir. zgodovinske vsebine — namenjeni naši ljudskošolski oziroma srednješolski mladini. V dno duše me je zazeblo: našemu zasedenemu ozemlju ni posvečena v obeh knjigah ni jedna beseda, kaj še-le berilni sestavek! Ravnatelj H. Schreiner in Fr. Fink sta izdala svoje „Zemljepisne in zgodovinske slike", kjer na dolgo in široko opisujeta znane in neznane jugoslovanske kraje, njihovo zgodovino, šege in navade naših novih jugoslovanskih sodržavljanov. To vsakdo odobrava od prve do zadnje črke, nista se pa spomnila ozemlja, kjer ječi nad pol miljona bratov in sester najzavednejšega dela našega na- roda. Res, da Je knjiga le prehodnega pomena, a nekaj strani iz žitja in bitja naših Primorcev bi dalo knjigi večjo vrednost in „Slike" bi bile v tej obliki popolnejše in celotnejše. Tako pa nekaj manjka. O tem in onem se pripoveduje, ničesar pa o naših ljudeh v zasedenem ozemlju, kakor da bi jih tam več ne bilo in vendar: „la mali, a krepko boreči se rou naš mui je doin, v njem vrli naš rud, zaganja vanj suno se morje tujine, požreti ga v svoje želi giobocme." ta. Uregorčič). ue ¿e ne drugega, bi bilo ua mestu par izbranib Gregorčičevih biserov in naioga bi bila — recuno — tudi rešena! „Nas narouni dom", „boči", „L>omovini" ah „Naš coinič otmimor* bi bue kakor naiasc za tako zbirko primerne pesnitve in Gregorčičeve sklepne beseue: „Jaz vržem se v morje, naj tuli vihar, ¿.a mano, za mano, kecor je piavari biouarjem poiuoci nesimo, nas comic pogube otmimor bi ueiovaie nepopisne ua mlada srca šolske uuauine. L/ruga knjiga, ki nas istotako kakor prva zatajuje m se vec, ki nas naravnost prouaja, je bajk-Krzisnikov „z-emijepis za sreunje šoie" 1. uei. iNisem spiou m-koii mism ziniti beseue o tej knjigi, zakaj prepričan sem bn, ua ne bo ououiena ou nase naucne uprave vsaj tako uoigo, uo-Kier ne izvrši prireuueij v knjigi potreo-um poprav, brez katerin si vsaj uanes knjige namenjene nasmi srednjim šotam mu misiiu ne morem. A moje pricaKovanje je šlo po vodi. Stev. ioo. urauiiega usta naroune viaue za biovenijo z une ¿0. novembra lyi9. prinaša naieubo poverjemstva za uk in oogouistje z une 11. oktoora 1*1*. št. s Katero se gorumeriovam „zemljepis" Krauvouiaio j>oujuje m uovOijuje njegovo uporaoo na uasiii sreuiijin soiaii. iiikuo ne bi imel ničesar prou temu, ce ui se izvrstno Knjigo Kakor jo je spisal pok. pror. rajk na novo lzuaio in potr-uho; proti gotovim in prezgodnjim popravam, ki jm je izvrsu v raj-kovi knjigi proi. KrzisniK pa mora biti vsaK narounocuteci biovenec. KrzisiiiKov tne rajiv.ov ¡> „Zemljepis" ima isto neoopustijivo napaKO KaKor ocnreiner - ruiKove „Slike", namreč: rreviunostno mcici o našem slovensft.ein po iiaujamu zaseuenem ozeimju, kakor ua m ireoa vec slovenskemu srednješolcu veueti, ua bivajo uon ob Auriji ou ru-ija uo 1 rsta in uaije preko Krasa 00 i-re-uiiovin višin najzaveunejsi njegovi bratje, ivi so stoietja branin SiOvensKO zemljo proti tujcem — zemijeiacnun. Nanos, c.neznik, ucka so po ivrzisnikovi knjigi zauiiji gorski grebeni, preko katerih bi se ne smei povspeti uun siovenskega sre-unjesoica, kakor da bi onkraj ten grebenov ne nneii več svojega uavna, Mrzav-ca, Grmade, Sv. Gore, Krna, Matajurja in neste-.o drugih! Krka, Neretva, L»rim so pisatelju euine omembe vreune jugoslovanske reke proti jugu in zahodu — vipava, Idrijca s boco so se mu v svo-jtn strugan popolnoma izsušite! In vendar nas toiiivo lepin m prijetnih spominov veže baš na to Gregorčičevo in našo ljubljenko 1 Tako se v osvobojeni domovini in kar je najt.alostneje v šolski knjigi upošteva oni del slovenskega ozemlja, ki nam je dal od Sebastijana Krcija in dalje mimo o. Janeza bvetokrižkega do današnjih dni znamenito vrsto duševnih velikanov, s katerimi bi se znal ponašati marsikateri večji narod nego je naš jugoslovanski. — Naravnost veleizdajstvo pa je, če se meče v italijansko nenasitno žrelo ogromne kose slovenskega domovja in se pita mladino našo s takimi zemljepisnimi aksiomi kakor: „Kraljevina Itaiija obsega Apeninski polotok, Padsko nižino, porečje Adiže v tirolskih Alpah, Kanalsko dolino do Trbiža in večino Primorja z Vipavsko dolino" (str. 72). In druga nemanjša napaka je, da se najde slovensko poverjeništvo za uk in bogo-častje, ki je lahkim srcem sankcijoniralc to sramotno prodajo najzavednejšega dela narodovega telesa. Ce bi se knjigo količkaj pazno pregledalo, bi vendar ne moglo priti do takih gorostasnosti! V Parizu ima naša mlada država že leto dni cel zbor diplomatov in strokovnjakov, da rešijo za Jugoslavijo, kar se sploh rešiti d¿; tiskajo se doma in drugod vsemogoče knjige odnosr.o brošure, ki skušajo prepričati diplomate v Parizu o upravičenosti naših zahtev v Primorju. istočasno pa imamo v Sloveniji na krmilu ljudi, ki odobrujejo knjige, ki so v diametralnem nasprotju z delovanjem naših mož v Parizu. Doma v Sloveniji smo tako daleč, da mešamo že po šolskih knjigah | glave nadebudni mladini z naravnost ' antipatriotskimi pojmi in to še predno Je izrekla pariška konferenca svojo zadnjo beseuo 1 iako zelo se nam mudil K taki sramotni prodaji naših primorskih krajev pred mirovnim zaključkom ne sme moicati nobeden zavedmn biovea-cev, zlasti ne omh iz zasedenega ozemlja, ki vedo ljubiti roduo svojo grudo, ko ' bi tam doh na jugozapadu vedeu o poce-] t ju bratov v osvobojeni domovini, dvigni-i U bi se, če bi ne bm tako v spone zaKo-vam, kakor eden mož ter z vsem svetim i ognjem domo- in rodoljubja energično protestirali proti takemu brezdomovin-skemu pisanju. l'a vzemimo slučaj, da bi pariška konferenca pogazila naceia pravičnosti in samoodločbe ter bi, kar se tiče okupiranega ozeimja, ne odločila nam v pruog; tuui v tem slučaju bi se ne smelo najti slovenskega mteiigenta, ki bi truil, ua spada siov. ozenuje onkraj itai.—jugoslovanske nesrečne meje pod Italijo, da to ozemlje torej ni našel ireba bo pribiti urbi et orbi enkrat za vseiej ; Medna-; mi v osvobojeni Jugoslaviji in našimi krvnimi brati, ki bi bili res tako nesrečni, da bi prišli pod kruto laško pest, ne priznamo nikdac nobene državne meje! b trpko boiestjo bi nam bilo sicer vzeti na znanje krivičen skiep pariških dipi., a pri tem ne obupa-vati. L misujo na neodresene brate bi vstajati sienerno jutro in z ravnoisto mi-snjo bi legaii zvečer k počitku, dan pa bi posvečevati neumornemu deiu za celokupno domovitio. Mladini bi bilo vcepljati ljubav do začasno izgubljenih rojakov ter ji slikati, kako je zemijeiacna itaiija izvršita na našem narodu rop naj-mzkotnejše vrste in netiti med njo ogenj maščevanja ter tako prav sistematično gojiti med našim mladim rodom ireuen-tizem uajstrupenejse vrste, ki naj tu med njun uotie, da bo našemu narouu poravnana vnebovpijoca krivica. „Mi snio rainerjil — zarili smo v rove gnev in obup in vse misli gorjupe. Vse svoje sanje in naae in upe skrili pred soincem smo v črne domove... Dol pod Dalmacijo, Istro, pod Krasom, solncnimi brui. Vipavsko dolino, gozaoin trnovskim in so&ko kotlino pesem minerjev s proroikim gre glasom. In že pod Trstom In solnčno Gorici», Puljem m Reko in zadnjo vasico svet se zaziblje, ves hkrati zamaje, vse z dinamitom poženemo v zraki" To Grudnovo „Pesem iredentistov" (Slov. Narod z dne ¿6. junija 1919, št. 150) bi trebaio razmnožiti na tisoče izvodov in io spraviti med narod v zadnjo slovensko gorsko kočo. Pa nazaj k predmetu! Štiri dni pred odobritvijo Kržišniko-ve knjige, 10. oktobra, je izdal prejšnji naš poverjenik za uk in bogocastje odredbo pod štev. 4358, v kateri opozarja učiteijstvo širom slov. domovine na njegovo narodno dolžnost napram bratom in sestram v okupiranem ozemlju ali z drugimi besedami povedano: Kako vzgajati uciteljstvu iredento med šolsko mladino. Neverjetno, a resnično: Štiri dni za to odredbo se najde ravnoisti poverjenik, ki odobri Kržišnikove dodatke In poprave k Pajkovemu „Zemljepisu" ter vrže z enim mahom celo zasedeno ozemlje v žreio nenasitnemu tujcu----kakor za zgled ali navodilo, kako naj učiteijstvo praktično izvaja naredbo o gojitvi iredente!!! Večje doslednosti in državniške modrosti si človek res ne more več misliti! Dobrohotna usoda je pa hotela, da je mož, ki je zakrivil gori opisano odobritev „Zemljepisa za srednje šole", kmalu za tem svojim činom prenehal biti poverjenik za uk in bogočastje. Na novem poverjeniku pa je, da „Zemljepis" kratko-malo konfiscira in odredi novo izdajo, ki bo odgovarjala zavednosti in čuvstvova- iiju vsega našega naroda. » * » Predno končam, bodi mi dovoljeno, da Izpregovorim še dve ali tri besede o nameravanem šolskem listu, odnosno o bodočih naših ljudskošolskih čitankah. Na Zavezinem delegacijsken, zborovanju meseca septembra se Je razpravljalo o novih knjigah, ki naj se izdajo za ljudske šole v Sloveniji. Poverilo se je sestavo našim priznanim tovarišem: Cr-neju, Fleretu in Rapetu. Ne maram izkušenim tovarišem dajati navodil, kako naj poverjeno jim delo izvrše, rad pa bi jih pri tej priliki opozoril na krasni uvodnik, katerega je prinesel „Učiteljski Tovariš dne 4. junija t 1. št. 23 pod naslovom „Pred novim položajem — slovenski ire-dentizem", kjer med drugim stoji do-slovno: vzemo in pošijejo s poročilom tekom treh ani okrajnemu preustojmstvu. T rvavuaieij vintor ue^ck. Prepričani smo, ua bo ta veut presii.ua vse tovariše in tovarisece, ki so ga poznan, t-o-znan mož mea vsem ucite»jvvom, ce ne oseouo, pa po svojm ueiim juoigoieUu uu-ševm vouiteij sio venske metcuiivt m pe-uagogike. /.vest in iskren suurug SiOven-skemu uciteiistvu, v katere*uruzci se je čutu prijatelja med prijatsin in jstren uruzabuiK mcu uciteijstvom. lemeijit m uosicucn v svoji stroiu je neizi.iosno korakal po svoji začrtani poti — z delom naprej! lztrgaia gaje iz nasin vrst tragična smrt! L.e/.ek je bit teme.iit peuagosKi pisatelj, fiiOiOg in kritik, /.araui svojega povsem mouernega stansca koi peuasositi pisateij je užival meu učiieijsfvoiu mnogo ugieua. L>ii je tuui uoigoictm uieunik „i_j. Zvona". z.a uanes javijumo tovariscn m tovarišicam samo to kratko tragično vest in oujavimo v pniiouriji steviiKi mozu oo-stojnejsi spomenik. — belokranjsko šolstvo. Ta inizerni naslov se bo še večkrat ponavljal, i-ov-darjain, da mso mogoče raui osebne kaprice, ampak le nujna potreba, ki mi ne aa nuru, ua se pecain še nauaije z mizeri-jo belokranjskega šoistva. Na zadnjem zborovanju smo culi toiiko pritožb, da bi latiko napolniti ves list. Naša srčna želja je, da se slednjič le zganejo oblasti in urede razmere, kajti &;cer moramo odkloniti piav vsako odgovornost tako glede vspeiiov pri pouku in odgovornost giede na škodo pri šol. poslopji«. Kaj pa je krivo vsemu? V ijrvi vrsti gluha ušesa naših oblasti žalostne preteklosti. Med te spadajo seveda nadzorniki, ki se v strahu za svoj stolček niso upali sitnariti okoli predsednikov okr. šol. svetev. Leto za letom se ponavljajo sledeči slučaji. Pri šoli je treba popravila. Vodstvo se obrne do krajnega šol. sveta, ki nima za take stvari nikoli smisla. Ko to ne pomaga, zaprosi vodstvo pomoči pri okr. šol. svetu. Ta ukaže kr. šol. svetu izvršiti popravila, šol. vodstvu pa poročati, če so se izvršila. Popravila se ne izvrše in treba je prositi vnovič pomoči. Kr. šol. svet dobi vnovič ukaz, ki pa ostane brez moči. Stvari se vlečejo v neskončnost, in šola trpi, razpada. Oblast brez eksekutivne moči ni oblast! Ko vidi učitelj, da ga oblasti ignorirajo, začne ignorirati še on. Veselje do šole in kraja gineva in hajdi drugam! V kak prid šolstvu so take razmere, vemo. Zato je edini lek vstrajati pri delu in moledovanju, dokler niso zadeve urejene. V naši dižavi se ne smejo take stvari več goditi! Ce bi se pa hotelo kje kaj sličnega dalje počenjati, bomo nastopili z vsemi sredstvi proti takim razvadam. Sram nas zaradi tega ne bo, ker ne deiamo iz kakih sebičnih namenov, ampak nam je mar edino le napredek našega naroda, katerega učitelji in vzgojitelji smo. Za danes konstatiramo samo, da se niso razmere pod jugoslovansko vlado še prav nič izpremenile. Nujna potreba bi tudi bila, dignnana se je vrnila domovi. D/e leti je trte'a hude bolečine. Njena duša pa se je kljub temu še trdno oktepala nade, da skoraj zopet pohiti med ljube otročiče vzgajati u: učiti. V tem je vi-deia svojo bodočnost, svojo edino srečo. Ni ji privoščila usoda te sreče. Strte so ji bile vse uade in upi. Iskieno je želela delovati za miadino in naro.l - a morala je za-tisniti oko, izdihnila je svojo preblago dušo v 27 letu s\oie starost. Z vso čisto nedolžno ljubeznijo so se je oklepaii otroci. Vse koleginje in kolegi, ki so poznali to zna-čajno dekle, so jo spoštovali in ljubili. Zdaj počiva v hladnem grobu, jhih njen pa živi in bo živel med potrtimi koleginjami. Koleginje. — V uvaževauje višjemu šolskemu svetu. (Iz krogov učiteljev beguncev.) Pripeti se v zadnjem času, da potrka na vrata višjega šol. sveta kak učitelj iz zasedenega ozemlja, ki želi priti v Jugoslvijo in poprosi za nameščenje tu. Ako je bil prejšnje dni zopet kak zastopnik Slovencev iz zasedenega ozemlja pri imenovanem uradu, tedaj ne naleti na dobro. Sprejem ni preveč prisrčen in tovariš odhaja užaljen, ker ga pode nazaj v sužnost! Da ne bo nepotrebnega prerekanja ir. nesporazitmljenj — opozarjam višji šolski svet, da imamo svoj klub, ki je naš zastopnik in na katerega se je obračati po informacije. Drugič — konstatiram, da prihajajo na višji šolski svet večkrat taki elementi delat razpoloženje, ki bi jih mi nagnali „s palico", ako bi bili navzoči. Učiteljstvo zasedenega ozemlja ve brez vsiljivih „varuhov", kaj je njegova dolžnost napram narodu! Omogočite našim otrokom študij na tukajšnjih šolah z izdatnimi gmotnimi podporami! Zagotovite učiteljstvo, da ima tu zaslombo v moralnem in gmotnem oziru v slučaju preganjanj in uver-jeni bodite, da ne bo prihajal sem nihče, ki ni prisiljen zapuščati domače grude po nevzdržnem položaju. Ce pa prosijo sedaj nekateri za nameščenje radi družinskih zadev, ne zavračajte jih brezpogojno ln jim ne žalite duše, ki tako silno trpi zaradi nesreče, v katero so prišli zaradi okupacije. K sklepu pripominjam še, da nisem napisal tega iz nikake osebnosti. amDak edino v namen, da opozorim pristojne oblasti, da si ni treba pustiti vplivati po nikomur glede nas. Učiteljstvo in duhovščina iz zasedenega ozemlja imata skoro brez izjeme čisto vest in ponosno lahko trdita, da sta izpolnila svojo narodno dolžnost; česar marsikateri „informator" viš. šol. sveta ne more trditi o sebi, ker se je spomnil nanj šele, ko je nastalo okoli njega sumljivo prazno in so morali najboljši pobegniti, da so rešili — glavo. — Orbtna nadaljevalna šola v Ljubljani. Osrednje društvo kovinarjev je napi avilo letošnjega leta 3. marca vlogo na poverjeništvo za uk in bogočastje, v kateri poživlja, da naj se vendar že enkrat po petih letih te šole zopet otvorijo. Nato je goriimenovano poverjeništvo odgovorilo, da se šole vsled tega ne otvorijo, ker občina ljubljanska noče prispevati tega kar ii pritiče. Občinski svetnik sodrug Mihevc je nato v predzadnji seji občinskega sveta župana interpeliral. Nato je v zadnji seji iobil odgovor, da se obrtno nadaljevalne šole z novim letom prično. Tedaj šlo je za borih 8300 kron in teh občina celih pet let ni imela za uboge vajence. — „Selbsthilfe der Lehrerschaft Steier-marks". Uprava društva nam javlja: Od zadnjega opomina v septembru sta dva nova smrtna slučaja i. s. 177 in 178. Umrli sta: 19. sept. učiteljica Marija Schöpfer in oktobra voditeljica Roza Labres. Vplačati je po štiri krone v smislu društvenih oravil. Opozarjamo učiteljstvo, ki je še prizadeto, na sporočilo uprave. — „Glasbena Matica" v Ljubljani je izdala v svoji zalogi klavirski album za dovensko mladino od profesorja Pavčiča Ta album obsega vse najlepše slovenske narodne pesmi prirejene za klavir ter se uporablja tudi lahko v svrlio pouka. Izvod stane 16 K in se dobi v zalogi „Glasbene Matice" v Ljubljani, Gosposka ulica šl 8. Naša zemlia — ire-denta. § Tovarišem onkraj demarkacijsk« črte! Morua zicze pričujoč?, številka „tovariševa" z vsem štraiiom boijim preko črte in najde mirno zatišje pod streuo tega aii onega ljubega nam tovariša, ce teuaj uospe nas list na ta svoj olj. prosimo vse orage tovariše in tovu.isice or.tiraj črte, ua se nas blagovolijo včasih spomniti s kako notico: v vsakcrn utuštvu je k::j novega, v vsakem kraju kaj posebnega. L>o-brouošia bi nam zusti poroda zoomvanj uciteijskin urustev, iz vsega ¿asedinega ozemija: beur.e torej, spisiie ter ouuajte poročno kakemu sv jjemu znancu, Ki od-naja k nam v domovina svobooc! Veseiejše in srečnejše No.o leto želi vsem onkraj nesrsčnj črte I P. P. Dostavek: Gornji apel velja tudi tovarišem in tovarKscem iz iaseuenega ozemlja, ki bivajo danes tostran pre-inirne črte. Prosui bi jin, .!a važne novice, zauevajoce šolstvo in uciteijstvo v zasedenem ozemlju, sproti spo»tčajo na naslov „Uč. Uovariša"! § MaaiiesiaciisJd shod visokošolskega dijaštva. Dne 14. L m. se je vršil v Ljubljani shod visokošolskega dijaštva, ki je bil v prvi vrsti naperjen proti ogroženju naših krajev ob Jauranu in proti okupaciji našega ozemlja po itajianin. Med drugimi sta bui sprejeti tudi sledeči dve prav krepki resoluciji: 1. Najodiočnejše protestiramo proti poizkusom odtrgati naše Primorje, Gorico, Trst, Istro, Reko od živega telesa enotne domovine in se bomo v imenu prava in kulture z vsemi silami borili proti takim napadom na obstoj naše kulture in razvoj našega gospodarstva. 2. Obračamo se na kulturni svet in predvsem na avantgardo nacijonale in so-cijalne misli, na akademsko omladino celega sveta, s pozivom, da čuje glas obupanega ljudstva ob Adriji in prepreči v interesu kuiture in človečaristva, da ne nastane nova Alzacija—Lorena. Veseli nas ta energični nastop naše akademske cmladine. V tem svetem boju stoji za njo enodušno vse slovensko učiteljstvo 1 § Ciril-Metodova družba kliče vsem, ki imajo smisel in voljo delati nesebično za rešitev naših bratov: ,.Skrbite in pridobivajte gmotnih sredstev, da uresniči Družba svojo zadnjo, a najtežavnejšo nalogo 1" Pred nekaj dnevi smo čitali, da se misli resno ua otvoritev družbine šole pri Sv. Jakobu v Trstu. Sedanji dohodki so veliko premajhni. Vsi sloji našega naroda naj tekmujejo pri nabiranju gmotnih sredstev, da podpremo naše brate in sestre zlasti pa njihovo deco, da nam ne utone v morju tujinstva. Potreba je velika, zato vsi na delo! g Pouk o neodrešenib pokrajinah. Vsled razpisa poverjeništva za uk in bogočastje z dne 10. oktobra 1919, št 4358, naroča višji šolski svet, da naj posvečajo ljudske in srednje šole v Jugoslaviji pri pouku posebno pažnjo neodrešenim pokrajinam in da naj skušajo vzbujati v mladini zanimanje za te kraje. § Pričetek pouka ua ljudskih šolah v slovenskem delu goriške dežele je bil 1. oktobra t. 1. Civilni komisarijat v Gorici je razposlal ob začetku šolskega leta na vsa šolska vodstva okrožnico, v katerih naznanja, da je staršem na razpolago, aii hočejo svoje otroke še nadalje pošujati k verouku li ne. Verouk je tedaj neobligaten predmet in se ima učiti v času izven šolskega urnika. Starši, ki nočejo, da bi jim otroci zahajali k temu pouku, naj kratko-malo obveste šolskega voditelja. § Slovensko učiteljišče v Tolminu. Dne 4. novembra se je zaključilo šolsko teto pripravnice za učiteljišča v Tolminu, ki je začelo 1. junija in trajalo tedaj 5 mesecev. Gojencev je bilo okrog 40- Večina je bila s tolminskega okraja. Učenci so bili preskrbljeni z vsem brezplačno v kon-viktu „trancesco Scodnik", ki je nastanjen v poslopju tolminske ljudske šole. Ker je bilo v poslopju premalo prostora, so skrčiti ljudsko šolo na tri razrede. Zunaj zavoda stanujoči dijaki so plačevali za hrano do 4 lire dnevno in sobo do 40 lir mesečno, kar znaša z drugimi potrebščinami do 200 lir mesečno. „Goriška Straža" z dne 20. novembra piše k temu: „Koliko staršev bo zamoglo žrtvovati na leto za svoje otroke po 2000 lir?! Bojimo se, da se zgodi potem tako kakor na gimnaziji v Idriji, da se bo dalo našteti število učencev na prste. Učiteljev manjka v deželi tretjina! Šolske razmere so take kot pred 50 leti! Kaj je narodu šola, ve danes vsak izmed nas." § Razi las civilnega komisarijata v Tolminu: „Dne 30. novembra se vnovič otvo-ri zavod „Francesco Scodnig". Spr^eti bodo gojenci in gojenke pripravnice in prvega slov. tečaja za učiteljišče, ki so dosegli 14. leto in niso prekoračili 17. leta. Za revne in pridne gojence in gojenke bo v konviktu nekaj brezplačnih in polovičnih mest. tlačilo znaša mesečno 120 lir oziroma polovico, fri sprejemu se piaca taksa 5 ur." — Tako se ustvarja uciteijisce v 1 oiminu, kjer m prostora za tak zavod, ki spaua edino ie v Gorico. 8 dauuiiiiiov kouvini v Tolminu. Ker je 1 ounui popoinoma porušen in m uobiti V lijem blauuv«tuj ¿a uijan.e, je iash.a oUiuSt usianovua v ionmnu za gojence m gojeu-Ke biuvensKegu uciteiji^ca zavoa „i ran-ccico scoumg". kuo pa je u za mater iiuiijU tOiiKu zaslužni moz: rranc Skoumk je un rouom Siovenec ter je leta io-*o. ue-zciuirti u uvsinjshe vojske in stopil med uaiijttuSKe prostovoljce, v reum luuijaiiiKi v ic jc povspei uo času generalnega majorja m umri icta lo/o. v iviiuuiU. iuft.o se uanea sveti uue tega slovenskega juin-carja ua zavouu, ki uaj vzgaja Moveusivi UcneijsM naraščaj v zaseueneui ozemiju! Kavnaieij zavoua m preieKiinja sta naii-jaua. tvaKseii namen unata, kaze uue zavoua 1 ,; S lioj za slovenske šole na Goriškem. „Gorica £>tra/.a" je priobčita preu i.thaj uue vi uaneK, v katerem piše ineu urugnu: „cujte 11*111 nazaj uabc soie, katere smo si tetvOiU no lei orio^ri. m t.a:ere so torej naoei i^ajie nam ijuus>.e, nauaijevuuie, uunne, sauKovi.e, mi ctijske, si cunje in spiou vse nase soie j'tj te nam nazaj, ker iiii nočemo auaiiauetov, ml biiio uarou, ki uuce uSiati, ziveu in napieuovatil brez šoie in napreuka! Kuor ne napreuuje, mora naz,auovaii, a kuui na/auuje, mora polagoma pt-gmiti. A naiii -c noče življenja, itn nočemo živeti, zato pa — dajte nam šol!" § Otvoritev deželne kmetijske šole v Gorici zamevajo goriški biovenci. „uo-riah.0 kmetijsko urustvo" je povzelo po-treone horawe na pristojnem mestu. £>o pa imeio kaj uspeua, pokaže btiznja bodočnost. ¿a goriško kmečko prebivalstvo je otvoritev nujno potrebna. 8 otvoritev slovenskih šol v Trstu? Brzojavka iz Kima lo. uecemira poroča, ua se je ijuuski poverjenik za rrunorje iz-reKei za zopetno otvoritev slovenskih šol v Irstu. Vajeni smo bm na take izjave od laške strani, zato si nc obetamo uosti od njiti. § Novi šolski nadzornik. Italijani kaj pridno pometajo z našimi slovenskimi nauzormki. rred kratkim časom so odstavni ou nadzorništva rrana iivca v Gorici ter imenovali na njegovo mesto za goriško okonco prav rmauega gimnazijskega supienta bonesa, ki m vreden, ua ouveže cevije svojemu slovenskemu predniku! r^a saj Lahom ni do tega, da sedi na nadzorniškein mestu strokovnjak; giavno je, da je novi mož njihov pnga-njač! § Edina slovenska lista v zasedenem ozemiju sta tržaška „Edinost" ter na novo ustanovljena „Goriška btraža", ki izhaja vsaki četrtek v „Narodni tiskarni" v Gorici. bos.ej je že izšio 12 številk tega lista. Tretji sicer slovenski, a v italijanskem dunu pisani list je „Goriški Slovenec". V Pazinu iziiaja hrvatski „Pučki prijatelj", katerega tiskarniške prostore so pred nedavnim časom napadli laški banditi ter prizadjali listu nad 1U0.0U0 lir škode. Književnost in umetnost. Engelbert Gangl: „Vinski brat". Zbrani spisi za mladino v. — V Ljubljani 1919. — Založba: „Društva za zgradbo Učit. konvikta". — Cena vez. knjigi 7 kron. Martinek, sin - edinec belokrajinskih staršev, študira v Novem mestu. Prevelika popustljivost in vzgojno neuinevanje staršev ga že prvo leto študija počasi navajata k strasti pijančevanja; zakaj „ob nedeljah in praznikih je prihajalo na mizo tudi vino iz očetove kleti ki je napajalo ješče ljudi pa tudi Martinka." Tudi denarja je imel si:i vedno dovolj. Dajala sta mu ga oče in mati za priboljšek „nerada sicer, ali tako je hotela imeti Martinkova razvada in materina zaslepljena ljubezen." (Str. 15.) Martinek zaide v mestu v slabo tova-rišijo. Gorja, ki se je iz tega redilo, ni bilo mogoče^ več udušiti. Postal je tako vajeti vinu. „2e doma ga je pil, pa tudi pri gospodinji ga je dobil vsak večer po kupico, ker je bilo tako domenjeno med očetom in gospodinjo. (Str. 21.) Zapeljivec Ploh še podžge v Martinku strast do alkohola in nikotina. Nič ne pomagajo nasveti profesorjev, tudi ne opomini — z Martinkom gre navzdol. Usodni večer — predvečer ravnate-ljevega godovanja — zapiše v knjigo Mar-tinkovega in Plohovega življenja vest o izključitvi iz zavoda. PloH odide s cirku som Fumagalijem med komedijante, Martinek izstopi iz šole. Se bi bila dana prilika Martinku poboljšanju pri trgovcu Hrani-lovicu, toua stara navada pijančevanja ga ne zapusti tuui ob strogi vzgoji gospo-uarja. iviartmeK propaua vedno ooij. vsied zaiosu nad ugumjenim sinom jame oce hirati, dOKier s»euujic ne onemore. Vsa iviariuiKova nrav, vse njegove misli se utopijo v aikouoiu. In ko se sirasua resnica uvigue tuui pred iiiaicrinuiu očmi: „i~uinemu svojemu sinu m vec resuvel imkoiI vec ne ostane i" U>tr. ivu.) ta&rat luui ona z ooicMjo ieze k počitku. j^euic iviaruu posutue iiotoricen pijanec. „ireba je vsaho jutro krepucga po žirija zganja, ua tuu je kil zai^raia po zi-iau, ua je ou zopet moz na svojem mestu! in zvečer je buo treba tudi zgane pijače, da je mzje unreje zaspal, meu jutrom m večerom pa kauarivoii, samo, ua je buo grio mokro." U>ir. IU2.J be imad, toua ves izpit in izmozgan najde marini sieunjic siurt v vaiovin j\ol-pe. v največjem siromaštvu Konca tudi noh. — motiv, ki ga je sprejel Gangl za vodnika svoje p-jvesu, m nov. strast pijančevanja in njc^a posieuice srucujemo v vec povestih 310venske literature; tuui v iniauinsh.ni sptsm. vprašanje pa je: vko-liko vsi uose.'.:a,iji spisi z isto vsebino res ougovarjajo namenu, ki ga imej knjiga — jaK'*j veiike važnosti je v kakšni obniii je snov pouaaa; uu je sprejemljiva za srca, K.OJ1111 je pisani, in to je umetnost imauin-sivc^a apisai vs~ka imauiiiSKa knjiga, oj-uisi tuui razveseljivega značaja, imej kot končni ciij: vpnv pouanega boui skriven kazalec k opiemenitvi nravne vzgoje či-tateijeve. uaiigi posega v življenje, ki mu je dodobra znano: uijaška leta, beiokrajna, Siaba vzgoja, štaba tovarišija itd. ¿ato se m čuditi, ua se vse dejanje in vse slike pestro, živo in jasno vrstijo pred čitate-ijem! 1 oiiko resnice in življenja je v povesti, da ni mogoče dvomiti nad končnim vzgojnim usp^uom knjige. Povdarek pisateljev leži na posieuicah slabe vzgoje doma, slabe tovarišije in na demom al-kotioiu. in bas to je ono zlo, k« ga ravno po prestali vojni srečujemo vsepovsod. Zato bo knjiga dobrodošla v prvi vrsti šotam, pa tuli oni mladini pubertetne dobe in staršem samim. Jezik je b< gat, poln besednega zaklada (str. 6, 11, 29, 83), kar najdemo že pri vseh prejmjih Ganglovih spisih. Siike so vestno izdelane v tehniki, toda slabo uvrščene in tupatam za mladino malo nejasno začrtane (str. 48—49). Tone Gaspari. „Jugoslovanski učiteljiščnik" je naslov listu, ki je pričel izhajati ob prevratu kot glasilo našega naraščaja. V prvi številki prinaša ped naslovom „Naša organizacija" pravila organizacije učiteljiščni-kov in učiteljiščnic v Ljubljani. Izšlo je dosedaj šest številk. Ta nov pojav je zelo razveseljiv in je toplo pozdravljati, ker je izdajanje glasila za naš naraščaj že zdavna potrebno. Tiska se sedaj v 500 do 600 izvodih. Opozarjamo učiteljstvo na ta list in poživljamo hkrati naša društva, da podpirajo gibanje našega naraščaja. — Prijave sprejema tudi naše uredništvo. Dr. Jernej Demšar: „Spolne bolezni". Z ilustracijami. Zbirka političnih, gospodarskih in socijalnih spisov lil. zvezek. V Ljubljani 1919. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 6 K. — Po pošti 50 v več. Spolne bolezni pri nas pred vojno niso bile bogve kako razširjene. Vojna pa je v tem oziru napravila ogromne škode. Zanesla jih je v zadnjo gorsko vas in tisoč» našega naroda sedaj trpijo na njih. Ne samo sedanji rod, v še večji meri je vsled njih v nevarnosti naše potomstvo. Zdravnik strokovnjak opozarja v pravkar izišli knjižici nanje, jim napoveduje boj in skuša njihov pogubonosen vpliv čimbolj zmanjšati. Nevednost, alkohol in prostitucija so največji pospeševatelji spolnih bolezni; zlasti nevednost in nepoučenost sta jim največkrat vzrok. Napačno je o spolnih boleznih molčati. Dr. Demšar skuša vse to s svojim spisom doseči. V lepi in deli-katni obliki razpravlja v posameznih poglavjih o kapavici, o mehkem čankarju in o sifilidi ter pojasnjuje postanek in potek boiezni s 14 slikami, ki so že same na sebi v stanu, da povzročajo bojazen in s tem varovanje pred boleznijo. V nadaljnih poglavjih razpravlja strokovnjak o tem, kako naj se varujemo pred spolnimi boleznimi, kako se iste zdravijo in kaka navodila so potrebna za bodoče zakonce. Knjigi je pridejanih 14 slik, deloma med besedilom največ na posebnih priloženih polah. Knjigo prav toplo priporočamo vsem onim, ki se nevarnosti hočejo obvarovati pa tudi vsem staršem, da poučijo odrasle sinove in hčere. Knjižica se naroča v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. brinarjeva »Čitanka za meščanske šole«, I. del, je izšla. Cena vezani knjigi 14 K. Najnovejše vesti. Poročilo našega od^oslauca iz Belgrada. Že v bivši Avstriji se Je borilo učiteljstvo dolgo vrsto let za podržavljenje ljudskega in meščanskega šolstva in priznanje učiteljstva za uržavne uradnike. 1 a boj se nadaljuje sedaj tudi v naši mladi državi. Ko je bil sedaj veljavni novi šolski zakon z dne 26. jui. 1919 sankcioniran, smo mislili, da je dobojevan ta boj, ker člen omenjenega zakona jasno govori, da so učitelji in uciteljice državni činov-niki. Toda, ko je viada predložila pred nekaterimi tedni načrt uradniške pragmati-ke, ki uoloca uradniške plače in jih uvršča v činovne razrede, so nas popolnoma prezrli. zaveza je v soglasju s hrvatskim Sa-vezorn in s srbskim Učiteljskim Udruže-njem odločno zahtevala, da se uvrsti učiteljstvo v uradniško praginatiko, a vlada nam ni ugodila, ker tudi uradniške prag-matike ni mogla uveljaviti naredbenim potom. Jasno je bilo sedaj, da se bo moral naš zakon z dne 23. jul. t. 1. izvesti. Ker je pa v tem zakonu mnogo netočnosti, nejasnosti in pomanjkljivosti, je bil zavoljo tega potreben neposreden razgovor na merodajnem mestu. V to svrho sta šla dne 16. t. m. predsednik Zaveze L. Jelene in poročevalec v upravnih zadevah pri višjem šolskem svetu za Slovenijo gosp. dr. Skaberne v Beograd, kjer sta imela v ministrstvu prosvete razgovor o izvedbi za kona. V prvi vrsti sta zahtevala, da mora zakon stopiti v veljavo od dne 1. sept. 1.1. A v tem pogledu nista dosegla ničesar. Vlada prizna, da govori zakon v prilog učiteljstvu, a iz finančnih ozirov se to ne da izvesti. Zakon se izvede od 1. dec. 1.1. v dinarjih, izplača po valuti v kronah. —-Sami pravijo, da nam je odprta pot pritožbe na parlament in državno sodišče. Daije je bil razgovor glede stanarine in kuriva. To plačujejo v Srbiji in na Hrvatskem občine, ¿a Slovenijo se bo sku-šaio doseči s posebno naredbe, da prevzame te stroške začasno država. S posebno naredbo se bo izkusalo doseči zvišanje draginjskih doklad in uredba plač mešcan-sko-soiskega in drugega strokovnega učiteljstva. Uciteljice ženskih ročnih uel, ki jm zakon tuui ne omenja, se uvrste v iste piačiine vrste, kakor otroške vrtnarice. Doseglo se je, da se učitelji in učiteljice takoj po usposobljenostnem izpitu uvrste v piačiino vrsto; učiteljem vojakom, ki zaraui vojne službe niso mogli napraviti v pravem času usposobljenostnega izpita, se 00 štel zamujeni čas v pokojnino in v napredovanje v plačilne razrede. Najvažnejše za nas je pa zagotovilo, ki ga je dobil naš odposlanec in zastopnik vlade v ministrstvu za prosveto in v ministrstvu za konstituanto, da se v prihod-¡lio uradniško pragmatiko zanesljivo uvrsti tudi učiteljstvo, in sicer v kategorijo B. Slednjič smo se sporazumeli tudi glede našega zastopnika in poročevalca v na-učnem ministrstvu. To vprašanje bo rešeno v najkrajšem času. V zavesti, da je bilo marsikaj doseženo v korist učiteljstva, je zapustil naš odposlanec Beograd. Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr«n M aro lt. Last in založba „Z*veze jugoslovanskega Uf-iteljitva*. Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. • ■»■•.»■■•■■■•■■■■■»■.■»■■■■■■■■■aaaaaaa.na, : s Naši himni: * j 1. Lepa naša domovina. I i 2. Bože pravde. I Dvoglasno s sprem jevanjem har- ; ; monij* za šolsko mladino irirtdil ■ I Fran M rolt Cena 1 krona. Naro- ■ ■ čila sprejema lr Učiteljska t skarna • Ženitna ponudba. Uradnik na deželi, 50 let star, vdovec, išče 35 do 4 ' let staro družico k trojimi majhnimi otroci. Slika s pismeno ponudbo naj se pošje pod fct. 520 poštno-lež» če Zgornje Trušnje via Veli ko vec (Koroško). Naš denarni zavod. Geslo t Kur plodonosno naloiirn, v pomoč I»* sehi podarim. Hranilnica In posojilnica „Učitelj* skega konvikta" v Ljubljani reyistrovnnH /.artruu» i omHcmrn |nm«'vnm. Promet do 30 nov. 1919 K 309.510 78. Uradne ure: Vsak četrtek in vxaku soboto od '/»>.. do 126. ure popoldoe. Vsakovrstne šolske zvezke lastnega izdelka priporoča Učiteljska tiskarna,Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. S Nalvecla slovenska hranilnica! IE1A lili LlLll. Ljubljana, Prešernova ulica 3V je imela vlog koncem leta 1918 . . K 80,000.000-— rezervnega zaklada........ 2,500.000 — Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima uvedene lične domače hranilnike. Hranilnica je pu^iiarno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrekovanju in obligatnemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. 3