Tri smrtne obsodbe^ so padle ena za drugo, najprej v Zagrebu, potem v Tuzli in. končno v Beogradru, V Zagrebu Aliagič, ki je ubil ministra Draškoviča, v Tuzli neki Keroševič, ker se je" udeležil boja med žandarji in nezakonito preganjanimi rudarji ter baje sam v tem spdpadu ubil žandarja, v Beogradu pa Stejič, ki je poskusil atentat na regenta. Vse tri razprave, ki vodijo do vešal, so marsikaj razkrile, ter tudi proti raznirn oblastnikom izrekle težke obtožbe. Zadeva prvega atentatorja Aliagiča vodi celo daleč navzgor v visoke politične kroge. Minister Pribičevič je javno obdolžen zveze z atentatorjem Hercigonjo, ki je Aliagiča nagovoril k uboju. Minister še ni stopil pred sodišče, da se ta stvar izčisti, Aliagičeva smrtna obsodba se je pa v sredo zjutraj — izvršila v Zagrebu, če ni mogoče v zadnjem hipu prišla kaka druga odredba od vladarja. Aliagičev zagovornik Dr. Politeo je zastavil vse sile, da izposluje pomiloščenje. Bil je prepričan, da je Aliagič čisto političen delikvent in da kot tak ne sme biti usmrčen, ministrski svet pa je porabil kraljevo odsotnost, da potrdi smrtno obsodbo in ko so šli nekateri narodni poslanci h kralju, da prosijo za Aliagiča, so zopet poskrbeli, da se je prošnja odbila. >:3 - ,-j Koj na to je prispel vliapore zagrebškega sodKšča rabelj Seifert iz Sarajeva, rodom Dunajčan, ki je po preokratu že okrog 80 ljudi obesil, da pripravi vislice. Zagovornik se je. še enkrat obrnil do vladarja brzoiavno za pomilostitev ali vsaj zato, da se Aliagič, če že ni drugače, ustreli in ne obesi. Istočasnoje zborovala akademična omladina vseh strank — brez demokratov in fašistov seveda, ki so hoteli zborovanje preprečiti, — ter istotako poslala brzojavno prošnjo vladaiju za pomiloščenje. V torek ob 9. uri dopoldne so v zagrebški sodnijski dvorani Aliagiču prebrali smrtno obsodbo ter naznanili, da se drugi dan ob 6. uri zjutraj izvrši. Aliagič je to poročilo mirno in zbrano sprejel ter se trdnimi koraki zopet podal v svojo celico. Poklical je svojega zagovornika ter ga prosil, naj skrbi, da se po usmrtitvi obleka in vse kar ima proda ter izkupiček odda odboru za pomoč gladni ruski deci. ?%s« -*^ Kak odgovor so dobili braniteljTTn dijaki na svoje brzojavne prošnje, nam ni znano in tako bodemo o končni usodi Aliagiča prihodnjič *spregovorili. Omeniti moramo še to-Ie: Pravi izvor zarote proti Draškoviču še ni razjasnjen, Aliagič je bil samo izvršujoča roka in ko bo že davno trolinel v grobu, si bodo še ministri podtikali smrt svojega tovariša. Aliagič je videl v svoji žrtvi samo neko nevarnost za gotove narodne sloje, vodila ga je ideja in dokler se bo ene atentatorje iz političnega nagiba proslavljalo, se od drugih ne bi smela zahtevati glava. Ta misel je vodila branitelja, poslance in pa dijake, da so prosili za njcgovo življenje.