Leto. VII, št. 62.
Pollnlns platana v f»«!«awlnl.
V liubljasus, v siede jo 18. marža 1923. Posem. št. 1 Pfiii
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslaviie.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Kdo bo zmagal?
če po vrsti prekličeš vse laži do tiste	telja« Golouha »potrjena« od nezmotlji-
prve male lažice. ki si mislil, da ti bo po-	vega papeža. In to za gospodo okoli »Rde«
Volilna prerokovanja so v sedanji	magala. Kratko: prav dobro je vedel da	čega prapora« veliko pomeni, čeprav ve,
demagoškf dobi popolnoma nesmiselna,	namen m in ne more biti nikdar tako	da tisti Paoez še m imel časa dati si po-
CTuasosKj	reči	cedaniemu	svet. da bi posvečeval slaba sredstva m ročati o kandidaturah na Slovenskem, kaj
X? M “m	Ih . tem MM v dobra - Tak i6. da bi bil sklical potrebno seio.
venskem posebno odkar so še radikalci mož. ki je postal na temelju te ideje pri-	Kdo more vedeti, kam bo padla ta
zanesli balkanski agitacijski sistem na	iatelj omenjenega tretjega poslanca. Je	kroglica? Vsako prorokovanje je nesmi-
naša tla ki so bila že tudi prej precej po-	Dostavil vse svoie ideje na glavo zaradi	selno. kajti šele zadnji trenutek bo padla
gnojena'za bujno rast dema.goških cvetk-	neke male nepremišljene demagogije,	odločitev v boju med vestjo Ln med trmo,
V političnem smradu se marsikdo sploh	(Demagogija ni popolna laž. le polovična:	s katero skušajo naši ljudje opravičiti svo-
ni hotel več zanimati za politiko, češ. da	do navadi je v glavnem resnična, le iz-	je nerodne korake, ker nimajo dovolj
je in mora biti umazana — in tako je	puščeno je kaj bistvenega, tako. da po-	moči. da bi možato izjavili, da je bil tisti
nctala lihrvrn nolitika še bolj navezana na	stane tista resnica neresnična v očeh	jn tisti korak napravljen v trenutni
umazane demagoge Končno smo morali	vseh tistih, ki niso dovolj poučeni). Ker	zmoti...
še celo v reviji čitati. da je demagogija ni imel dovolj moči. da bi preklical tisto	yj pa hočete prerokovati o vseh slo«
  potrebna! Kmalu nato smo doživeli,	prvo malo demagogijo, je zagazil v večjo	venskih glasovih? Saj niti ne veste, koli"
da ie neki poslanec obiskal drugega po-	in večjo in končno je prišel tako daleč,	j.p jjjj pojde volit. To pa veste, da 80%!
...	.	da de,la naravnost proti vsemu tistemu, ...................
slanca. ki ga je smatral za lopova in se
našega ljudstva niti ne pozna vseh strank.
z njim dogovarjal, kako bi ubil tretjega za kar je nred kratkim še ne le trdno j.j grredo v volitve. Ogromna večina bo poslanca, ki ga ie smatral za poštenjaka, stal, ampak tudi govoru, pisal in delal.	volila po svojem zaupanju, ki ga ima do
Nato se je prijatelj tega poštenjaka naj prej zgražal in hotel napraviti takim lo-
Ta mož bo jutri tudi volil. Kdo ve, kai bo volil? Na izbiro bo imel Kisovca
povstvom konec na svoj znani kirurgični in Makuca. Oba pozna dobro, prvega po-način potem — potem — no. potem je pa zna za vztrajnega, resnega delavca, ki
mu manjka samo eno, to namreč, da bi
gosp župnika, župana, gostilničarja, tr-« trgovca ali kakega drugega, ki ima »svoje ljudi« na vrvici. Vsi ti ljudje pa imajo svoje glavno agitacijsko geslo v obljub"
nevedno ljudstvo za njim drlo, kakor za lianju gotove popolne zmage: »Mi bomo
Makucem. Drugega Pa pozna za demagoga. ki je postal komunist samo zato,
zmagali na vsej črti!« »Zmaga je žago« tovljena-« S tem mislijo dati korajže svo«
obupal nad zmago poštenosti in se pridružil tistim, ki priporočajo demagogijo, češ, da ljudstvo še ni zrelo za odločen boj proti krivici.
Mož, ki je znal tudi v praksi priporočati resnico, ker je vedel, da ni nobena	.	#	.
laž dobra, ampak da škoduje tudi taki at, novski social,patriot. Naš mož to ve, na brisan in premeten, kdor bo bolj kričal to
- - - -	-	shodu	je	govoril	o	tem.	na	tistem	shodu,	’-J—	i
ker mu Tone Kristan ni dal podpore — jim backom, s tem mislijo ostrašiti backd če bi mu io bil dal bi bil še zdaj krista- svojih nasprotnikov. In kdor bo bolj pr©"
kadar misliš, da koristi, mož. ki je pred ljudstvom razlagal., da se ne sme lagati niti v malem, ker povzroči tudi mala laž, da jo moraš pozneie z novo. večjo lažjo opravičevati in da tako zaradi malenkosti lahko zabredeš v gosto mrežo laži, iz katere se ne izkoplješ več drugače, kakor —-mi—t gaaa—
O C E.
(Dalje.)
mače trate in gozdove, ko so me pozdra-Taka zastrupljajo naše šole mlada	vile	stare znanke — smreke ln bukve in
bitja bodoče člane človeške družbe —	sem	se zavedal, da se ne bo treba vra-
in sejejo razredno sovraštvo in zaničeva-	čati	več tja, kjer so mi očitali, da je moj
kdor bo plačal več agitatorjev, da bodo kjer je bil Makuc tako neroden, da je sam	niega hvalili, nasprotnike pa blatili, kdor,
izblebetal to visoko politiko. In zdaj bo	bo plačal več smrkavcev, da bodo kradli,
stal pred skrinjico, pa ne bo vedel, ali	ropali in trgali nasprotnlške letake in le"
ima voliti oo svoji vesti, ali po svoji za-	pake. kdor bo imel daljšo palico, da bo
oeljanosti- In če bi bil na Štajerskem, bi	več backov prepričal o svoj moči ln zrna-*
mu bilo še težje, ker tam je lista »prija*	gi. tisti bo imel več glasov —- od backov.
_.iiul.11ipi n i m ii i ii	 r~	~n--------r—irimii i it..r~iirn----ir~.....i.....mn mr t------it~tttt
kako mi rasto peroti. kako se pretaka	njegova znanost obstojala v rožnem
po žilah mlada kri, ko sem zagledal do-	vencu, litanijah in pridigah, ki jih je po-
slušal vsako nedeljo v farni cerkvi Sest novih Uudi na koščku zemlje, ki jim ko* maj zadostuje za vsakdanje potrebe. »Premalo je zemlje, otroci,« je dejal nie preorostega človeka tam. kjer so tla	oče kmet in neroda. Ostal bi bil med nji-	včasih in senca skrbi mu je legla na čelo.
najbolj plodovita. Ni čudno, da prihajajo	mi. ki v potu obraza, zaničevani in po-	»Po svetu boste morali, star sem in kma*
iz teh šol ljudje, ki so strogo ločeni ne sa-	zabljeni. nevedni in nesrečni z edino to-	lu ne bom mogel skrbeti za vas- Ne bojte
mo po poklicu temveč tudi po naziranju.	lažbo o nebeškem veselju orjejo zemljo	se. bo že kako. Bog skrbi za ptice pod
Zato pa iste šole prav pridno skrbe. da	in pridelujefo ljudem vsakdanji kruh, da	nebom in ribe v vodi. tudi vam bo po«
zna otrok, ki se še niti ne zaveda, da je	ni hotela usoda drugače. Oče. ki je bil	magal v življenju.«
človek, vse molitve, smrtne grehe, lita-	vzor poštenjaka in se je pokoril brez ponije in drugo nepotrebno ropotijo na izust.	misleka človeškim in naravnim zakonom,	sem mu ugovarjal včasih. »Poglej, tam
da zna našteti vse svetnike in svetnice,	je spravil na svet trinajst otrok. Sedem	doli pod našim hribom je obširna, rodo-
vse posvetne in cerkvene mogotce in da	}ih je vrnil zemlji še prej predno so spo-	vitna planjava. Pašniki, njive in gozdovi
pozna vs lastnosti Boga. ko sam nima še	znali živlienje. šest oa jih je redilo nje-	se razprostirajo na , nepregledni daljavi,
pojma, kaj je sploh človek. Na mlada Pie-	govo siromašno posestvo. Kaj bo z nami,	žito raste človeku čez glavo, smreke in
ča navale naše zaostale šole ogromno	ko smo rasli kakor hrasti v polju, kje in	jelke so dan za dnem večje, samo hiše ni
kako bomo služili kruh, o tem v svoii pri-	daleč naokoli nobene. Čigava je ta zem-
orostosti ni nikdar mislil. Pa tudi mogel	lja in zakaj ni razdeljena tako kakor v
ni. saj mu n! nihče povedal kako je ure-
»Kako je to. da je premalo zemlje,«
breme, ki ni vredno za vsakdanje življe nje — če odštejemo strogo učne predme te — piškavega oreha
naši vasi?«
Natovorjen kakor vsi drugi sem se jena človeška družba, kaj je potrebno
(Dalje prih.)
vrnil v očetovo hišo tudi jaz. Čutil sem, človeku v borbi za obstanek, saj je vsa
Volilci, ki se zavedate svojih pravic, vrzite kroglico due ?S. m^rca na Štajerskem
v 8. skrinjico na Kranjskem v zadnjo, ki je tudi 8!
Razsodni ljudje bodo pa volil j po svojem prepričanju. Tisti, ki se jim dobro godi. bodo volili kapitaliste, ki hočejo sedanji sistem neumnosti in nasilja ohraniti, da se jim bo še nadalje dobro sodilo. Tisti pa. ki se jim ne godi dobro, ki trpe pod sedanjim nasiljem bodisi telesno bodisi duševno, bodo volili našo listo, bodo vrgli svojo kroglico v 8. skrinjico na Kranjskem in na Štajerskem. Žal. da ne vsi. Dokaj je še razsodnih ljudi, ki trpe. oa nas vendar ne bodo volili —- ker nas ne poznajo. Bodisi nimajo denarja, da bi sl naročili naš »Naprej«, ki ie predrag, dočim so vsi drugi listi cenejši, bodisi sploh še niso slišali, da se je stranka od leta 1920- popolnoma prenovila, popolnoma izčistila- Da, mnog! nas še zdaj sovražijo zaradi Kristana, ker znajo nasprotniki tako grdo lagati, da še zdaj očitajo stare grehe tistim, ki so te grehe iztrebili in poskrbeli za to, da se ne morelo več ponavljati. Se več! Komunisti, Zarjanl, Golouhovci. dr. Korunovi prapornlki, Prepeluhov! avtonomisti itd., vsi tl so delali z vso močjo na to, da se naša stranka ne bi otresla starih grehov, danes na no ve* liki večini delajo proti konsolidirani naši stranki — vsi ti bodo volili tisto, zaradi Česar pravijo, da so proti nam. Posebno komunisti! Zaradi gnoja so pred 3 leti stranko razbijali, zdaj na bodo volili tisti gnoj. prav tisti gnoj! Tudi razsodni linije, ker sl Je ta gnoj znal preskrbeti denar, da izdaja 6 »socialističnih« časopisov. ki naj bi ubili »Naprej«. Niso, ga in ne bodo ga ubili, toda marsikdo izmed razsodnih ljudi ga zaradi teh 6 časopisov niti v roke ni dobil, ga torej niti ne pozna in bo na volilni dan mislil o nas tisto, kar je gnoj o nas pisal...
Toliko glasov bomo imeli, kolikor je na Slovenskem razsodnih ljudi, ki nas -r-poznajol O številkah bomo govorili ds po volitvah. Takrat bomo govorili tudi boJj natanko o podganah, ki prenašajo »svojo« slanino z ladje na ladjo.
Govorili bomo orecei i&sno, bolj nego »mo dozdaj. ki nbmo hoteli, da bi kdo mislil, da so naše besede samo volilna B«itaclia, Kajti če hočemo, da zmagajo Izmed razsodnih ljudi tisti, ki trpe. ni za to nobene druge poti. nego le dobre m močne organizacije. Kajti tistih par naših poslancev, ki ilh bomo imeli, bo mnogo več lahko naredilo, če bodo imeli močno organizacije za seboj prav ničesar pa
ne. Če bi organizacij ne bilo. Zmagale bb-do organizacije!
Polltilne vesti.
+ Velikansko sliko svojega kandidata dr. Periča prinaša zadnja »Zarja« na prvi strani. Pomislite, če bi pri naši stranki na takšen način delali reklamo za advokate-kandldate! Za osebe! Vse koc« murjanstvo bi imelo za par tednov gradiva, s katerim bi napolnjevalo svoje prazno glasilo. Se nekaj: Ob priliki štiridesetletnice Marksove smrti se »Zarja« niti s črkico ni spomnila nanj. To je nazadnje še pravzaprav pošteno, ker bi ne bilo večje blasfemije, nego če bi se tako »ljudstvo«, ki se je že zapored poskusilo v enotnih frontah z vsemi buržuji, bahalo z marksizmom. Pomen med proslavljanjem dr, Periča s slikami in negiranjem Karla Marksa le povsem jasen: dr. Perič potrebuje 18, t m. glasov, Marks pa ne — kajne, »Zarja«?
K radikalcem jo je potešil iz »enotne fronte« nje apostol Emil Stefanovič. Na Dunaju je še on »kuriral« komunizem, na Slovenskem je pa komunizem njega, ker se ne da več kar tako omamiti prav z vsako formulo, ki mu jo prinašajo demagogi, čeprav 50 te formulo »enotnofrontarske*. Kakršen apostol, takšni so apostoliči. Fabjančič je pred radikalnim ministrom to že dobro vedel, Sedaj pa še bolj, ko se z drugimi apoRto* liči zopet zaljubljeno gleda g klerikalizmom.
+ Za »svobodo, enakost, bratstvo«
pravi »Jutro« z velikimi črkami, da pojdejo volit obrtniki, kmetje, delavci in nameščenci (podjetnike in bankirje je iz previdnosti izpustilo), ki bodo danes volili za jugoslovansko demokraško stranko. Ja, ja, kaj vsega ne počno ljudje, ki sede na — žeriavici!
-f- Pogajanja zaradi Reke, Sušaka In Baroša so se ustavila. Dospela so do kritične točke — vprašanja skupnega upravljanja teh krajev po laških in jugoslovanskih kapitalistih. In na tej kritični točki je smatrala naša delegacija kot potrebno, da počaka z zadnjo besedo do — Izida naših državnozborskih volitev. Gotovo, ne bi bilo dobro, če bi v zadnjem trenutku naprtila novi greh na rame aedanie radikalne vlade! Reko, Sušak in B&roš bodo itak lahko 8® prodaji v ponedeljek
ali ^ATlena, bivša črnogorska kraljica, je v francoskem letovišču jAntlbesu umrla.
q- Mussolini izda v kratkem odlok,
3 katerim namerava odpraviti 8urni de* lavnik in uvesti 12urni.
4- Stavka rudarjev na Češkoslovaškem* 12. marca so stopili rudarji v Moravski Ostravi v stavko. Kapitalisti so zavlačevali poteklo kolektivno pogodbo in ni prišlo do nove pogodbe. Hoteli so rudarjem znatno znižati mezde, kar rudarji niso bili voljni sprejeti, Stavkujočlh ie okoli 40-000.
POSLANCL
»Rdeči prapor« piše:
»Po vojni imamo ljudi, ki si mislijo: Za delo sem prelen — živeti pa hočem vseeno dobro, zato bom skušal postati
poslanec.	,	,	,
Tl ljudje so bacili, ki razkrajajo vse stranke.
Ako nočemo, da bo vzrasel iz te anarhije Mussolini, moramo s takimi ambicijami brezobzirno obračunati,
Povelmo odkrito; to je tudi za socialistično stranko v Sloveniji konsolidacij« skl predpogoj. Vse, ki to vidi'o In čutijo, prosimo, da zastavijo svoje sile v naslednjih smereh:	±	,	,
Gledajo naj. da postanejo poslanci uradniki stranke, Poslančevanje mora biti vsal v teh težkih dneh preporoda orel breme kakor sredstvo za brezskrbno življenje.
Poslancev naša stranka ne voli zato, da bi reševala socialno vprašanje kandidatov ampak zato, da rešuje ž njih PO” močjo vprašanje vse družbe.« Tako
»Rdeči pranor«.	............
Do sedal oa so se ti ljudje okoli »Rdečega pranora« in žnjimi tudi tisti bivši poslanec, ki je »Rdeči prapor« njegov. ravno nasprotno zavzemali in tudi delali. Čitatelji si oa lahko, ker jih dobro poznajo, sami sodbo naredijo. Po delu jih boste spoznali.
Dnevne vesti.
Danes 18, marca naj npben zaveden sodrug ne ostane doma! Vsi na volišča odločat o svoji nadaljnji usodi! Ne pozabite vzeti kak dokument s seboj, da se lahko izkažete pred volilnimi komisijami, ki vam bodo prav gotovo rad vašega socialističnega prepričanja delale ovire! Ne pozabite, da tvorijo socialistične kadre najzavednejši in najbolj prosvetljeni — —...................................—tar"
JANKO TELBAN-
Je pa davi. elanca padla«..
Je na davi Manca n&dla. na zelene travnike, te vso trav’co pomorila, v«e te žlahtne rožice..* Narodna.
Kolikokrat smo peli to pesem, sredi čarobne mesečne noči! Dofgo je že tega, bilo je pred davno dobo. še predno le smrt kosila po mrtvaških poljanah in pokosila tudi brezskrbne pevce onih dni.
Vendar se ta pesem ponavlja. Vsak dan, ko sem korakal čez Mirje, po Pru-lah, v Zeleni jami, mi je prišla na misel, v Mestnem logu sem io slišal in pod Rožnikom je nje odmev objemal temne smreke.
Cvetke so ležale po tleh — vse druge evteke nego jih razmeče Vesna po doleh, žlahtne cvetke svetlih, jasnih oči, nežne usteča, nabrana na Jok, smeh. na čelu pečat zgodnjega trpljenja- Krai ceste ie ležalo zavito v raztrgane cunje, de-
kletce. nežno, tako majhno, tako srčkano, da bi io pritisnil na srce in poljubil na rdeča lička,
Mati pa. je s sklonjenim hrbtom nabirala pod zelenimi jelkami suhljad, da na večer ogreje svojega ljubljenčka v ozki. zadohll izbi. kjer so šipe polepljene s pa* pirjern. Tam je mra*. Druga le z rjavim nožem vrtala 00 zemlji, nabirala regrat, da s® vsai enkrat na dan nasiti in podoji malega črvička —- ali ga more? Na zeleni travi pa je ležala slana in se vlegala na drobna lička, na te nedolžne oči •— cvetke sredi slane — bodoči rod proletarcev.
Mnogi so šli mimo, zaviti v tonle obleke dragoceni prstani so se jim bil-ščali na prstih, na njih ni bilo slane, ozki čeveljčki so se prestavljali oprezno, da se ne oplazijo ob travo, cvetlice so jim gledale koketno iz gumbnice, izza pasu, prijeten duh dišečih rož. pomešan s parfumom. se le razširil naokoli. A še lepše, žlahtnejše cvetke ni videl nobeden, nobena se ni ozrla nanjo, ki jo ležala sredi
slane, ni je pač bite - proletarska cvetka. ki io ni gojila roka skrbnega .vrtnarja, ki se ni rodila na mehki, pernati blazini, ter lo materne prsi niso mogle dojiti 5 sladkim mlekom, ker ga same niso impte življenje je pretežko. Vse so cvetki viseli, samo enega niso mogli — materine ljubezni.	,	.
In tudi ti sl Šel mimo. proletarec, pa nisi videl svoje krvi, ki je ležala sredi slane, nisi se pripognil in poljubil bele ukori« z nedolžnih oči, nisi materi pomagal zvezati, zadeti butaro suhljadi na glavo. Te je bilo sram?
Šel si mimo — kam? V zaduhlo sp* bo. kjer demoni nabadajo proletarske duše na vile in jih mečejo v žrelo kapitalizma.
Obrni svojo pot, poberi cvetke tvojega rodu iz mrzle slane, vlii jim v srca nauk o solncu in svobodi, zbiraj, izobražuj svoj bodoči rod. da že v mladosti spozna krivico, storjeno tebi, njemu, prepoji ga z rdečo ljubezniio da mu kdaj zasije boljše življenje — brez slane.*.
v narodu! Pojdi miren, odda] mimo svojo kroglico na vseh voliščih v osmo skrinjico in se mirno odstrani. Svojega prijatelja in znanca, ki ga srečaš na cesti ali obiščeš ta dan doma, opozori na njegovo dolžnost 1
Zborovanje Izvršilnega odbora udru-ženja vojnih invalidov, vdov In sirot
dne 11, marca v Ljubljani je sprejela sle* deče resolucije: 1. Načelnik oddelka za socijalno politiko dr. Goršič se naj odstavi, na njegovo mesto pa naj pride človek, ki bo bolj socialen In ki bo upošteval zastopnike organizacije, 2- Zahtevamo, da se nastavljajo uradniki pri oddelku za socialno politiko po sposobnosti in ne po politični protekciji. 3, Zahtevamo, da se uzakoni takoj načrt Invalidskega zakona, ki so ga sprejeli in pretresali naši zastopniki i bivšim ministrom dr. Žerjavom meseca septembra 1922. 4. Protestiramo proti ukinjenju brezplačnih voženj za naše udruženje. Zahtevamo, da se takoj poveri tA pravica udruženju nazaj, 5. Zahtevamo redno in točno izplačevanje pokojnm 1° doklad. 6. Zahtevamo, da omogoči država šolanje vojnih sirot po zavodih. ?■ Bolnica za tuberkulozne invalide se mora takoj ustanoviti in tuberkulozni spraviti iz invalidskega doma v Celju, 8. Prireditve v prid vojnim žrtvam nal se oproščajo vseh državnih taks. 9. Invalidom učencem in dijakom po zavodih se morajo izplačati polne učne doklade, 10. Invalidom naj se da pravica brezplačnega zdravljenja tudi za vse bolezni, ki niso v zvezi z vojno odškodnino- U. Brezplačne Obleke se morajo izdajati vsem revnim invalidom in ne samo onim, ki so po zavodih v državni oskrbi. Tudi revnim vdovam in sirotam se mora podeljevati brezplačna obleka. 12. Da se vse trafike podelijo samo vojnim žrtvam, pa tudi državnim uslužbencem. 13. Zahtevamo za upravitelje in-val. domov vojne invalide. 14. Vojnim žrtvam trafikantom se morajo odstotki dobička zvišati na 10%. 15. Izvršilnemu odboru se morajo dati primerni uradni prostori 10. Ortopedska bolnica se mora takoj otvoritl in dograditi ambu-latorij na Mirju. 17. Vse pogodbe s kino-podjetniki se morajo organ zaciji še nadalje omogočiti in jih ne sme zabramti.
Podporno društvo že 1 uslužbencev v UtibUanl javila na temelju skleo* občnega zbora svojim članom upokojencem, dg le mesečna članarina od L aprila t, !• povišana na 3 Din. Odi. mala t. I. se izplačuje za vsak smrtni slučaj 2500 Din-Občni zbor dovoljuj« članom upokojen-oem. da olačuicia dosedanjo članarino 3 Din, in Hm za to orltiče oodpora v znesku 1500 Din. Vse uookojene prosimo, da najkasneje do 1, Julija t. I. zaneslllvo anoro-če društvu, katero članarino žele v bodoče plačati. Obširnejša letna poročila so razobešena na vseh postajah. — Odbor.
15, marca s« je začasno opustila po* ita Dovje, Obenem se pridem kraji Dovje, Belica in Sedečnik pošti Mojstrana. Dne 16. marca se uvede pri pošti Mojstrana dostavljanje poštnih poš Ijk po sel-$kem p'«’ •'""šj v kraju Dovje. Dostavljal bo vsa1 >zen ob nedeljah.
Jubljana.
V Ljubljani smo zgubili volilno pravico zaradi verolomnosti ljudi okoli »Rdečega prapora«, ki so agitirali proti naši listi takrat, ko Jo je bilo treba podpisati, tako. da je marsikateri naš človek ni hotel podpsati, da smo Jo morali vložiti s samo 102 podpisi, med katerimi so . bili 4 ovrženl. Zdaj pa se tepejo za naše glasove in govore o izdajstvu, če bi jih ne dali — nasprotnikom! Mi da bi volili
demokrate? Ali pa klerikalce? Kdo nas
ima za tako podle? In kdo nas ima za tako naivne, da bi volili Šušteršiča? Mi ne pozabljamo tako hitro! O nar, socialistih niti ne govorimo, ostane samo enotna godlja. Predvsem ne moremo In ne bomo nikdar volili nobene godlje, proletarski boj mora biti jasen! Dalje ne pojdemo s komunističnimi voditelji, o katerih vemo, da so komunisti samo zaradi beganja in lovenja mase. Najprej se morate odreči 21. točkam in organizirati se, da bomo vedeli, s kom imamo opravka! Dokler se boste pa družili samo z izgnanimi generali lažnjivega socializma, ne bomo niti govorili z vami. In dr. Periča ste postavili za kandidata! Lep delavec, še lepši proletarec in še lepši poštenjak, ki mu verujete na besedo vi, ml pa ne!
Res je, da morajo iti socialisti v vsake volitve — zato smo tudi šli, postavili smo listo. Ko so nam jo pa zopet vzeli, nas ne more nihče prisiliti, da volimo saj to ne bodo ožje volitve, da bi izbirali med dvema nasprotnikoma. Tako je gledalo na to vprašanje naše pokrajinsko načelstvo, ko je sklenilo, da se smejo ljubljanski godrugi pri teh volitvah odreči soodločevanja, tako gleda na to vprašanje tudi naše zavedno članstvo, ki pripravlja za jtitr lnji dan izlete, ne enega, kar več Jih bo. Niti enega ni bilo med člani, ki bi se bil izjavil za volitev, Videti je, da se bo tudi Ljubljana počasi po* zdravila i* težke bolezni, Ko bo zdrava, bo imela tudi močnejšo organizacijo, upamo celo, da bo dosegla toliko članov, kakor jih ima velemesto Celje-
IZDAJALEC SI TUDI TEDA.I, KADAR MIRNO SEDIŠ V SVO.IEM ŠOTORU, KO SOVRAŽNIK NASKAKUJE TVOJO ARMADO OD VSEH STRANI. SODRUG. IZDAJALEC BOŠ. CE 18. T< M. NA DAN ODLOČILNE BITKE MIRNO OBSEDIŠ V SVOJEM ŠOTORU, KER TI JE DANA PRILIKA USTRE-LITI S TOPOM 8. SKRINJICEl
Po
Preseljevanje v Amer'ko tekom Januarja. Tekom januarja je prišlo i? Jugoslavije 1« 301 priseljencev; jugoslovanska kvota se torej letos izčrpava prav počasi. V prvih sedmih mesecih tekočega fikgftlnega leta je prišlo vsega skupaj iz Jugoslavje 6,274 priseljencev, dočim znaša vsa letna kvota 6426. Zadnji ostanki kvote prihajajo počasi, in 13. februarja je še vedno manjkalo 69 priseljencev do dopolnjenja vse letne kvot*; ko se to zgodi, bo priseljevanje iz Jugoslavije ustavljeno do konca letošnjega jun’Ja. Mnogo drugih držav je že izčrpalo svojo letno kvoto, med niimi Italija, Češkoslovaška, Grška, Ogrska, Rumun-ska itd. Tekom meseca januarja ie prišlo v Združene Države 17452 priseljencev.
Delavec brez delavskega časopisja Je kakor voiak brez puške. Zato naročajte InJTrltešvoieelas^_________________
POZORI
Organizacije in zaupniki naj takoj sporoča izid volitev telefonično kjer bo le mogoče. Organizacije in zaupniki v kranjskem volilnem okrožlu: pismeno na naslov: Ljubljana, poštni predal 168: telefonično: štev. 312. brzojavno na naslov: »Naprej«. Ljubljana. — Organizacije In zaupniki mariborskega voljnega okrožja na na naslov: Okrožno ta'ništvo SSJ in KDZ v Celju, Gosposka ulica 3, brzojav-
no na naslov: Koren. Celje. Gosposka ulica.
ČUVARJI SKRINJICI
V soboto, dne 17. t- m. ob 15. tnora biti vsak naznanjeni čuvar navzoč na volišču pri sestavljanju otvoritvenega pro-tokola. Tudi če ni bil pozvan od občini skega urada naj bo od določeni uri na mestu, čuvarje, ki so nam jih organizacije in zaupniki naznanili do 20. februarja, smo naznanili, zato so upravičena biti črn* varji naše skrinjice in morajo orispstvo« vati sejam volilne komisije. V soboto torej vsi čuvarji na volišče!
Klerjkalni shod na Ježici, ki se je
vršil v petek, ie bil precej dobro obiskan in to, od vseh strank. PoročaJa sta gg. Stanovnik in dr. Brejc. Razlagala sta avtonomijo Slovenije in g. Brejc se je obregnil tudi ob razne stranke, ker je naletel na hud odpor. Padali so razni medklici, kako so delali klerikalci takrat, ko so bili oni na vladi, potem o Zaloški cesti (ki je delavec ni in ne bo pozabil), in kaj jo Storil Korošec za ljudstvo. Na vse to g. Brejc ni mogel odgovarjati. Tudi Koroščevih »strumfpantelnov« »parfumov« in »modercev« ni hotel pojasniti, ki so bili tudi na račun delavca in kmeta kupljeni. Dobil je besedo generalštabni oficirl »enotne fronte« g, Fabjančič, ki ie priplaval v klerikalno juho, Začel je odbora-vatj taktiko reakcionarnih klerikalcev, Tako je povdarjal, da bodo skupno roko v roki korakali. Ne »strinja« se pač povsem z njimi, a vendar jim obljubljal pomoč. Je pa človek, ki je navajen poslužiti se vsega samo da bo neslo. Ne bo dolgo, ko bo ta »oficir« prišel v, vrste klerikalcev kakor Jože Nachtigal in Miha Koren v radikalne. Odpustim« mu, saj dobro ve, kaj dela. K Fabjanči-čevim izvajanjem se je g, Brejc ponovno oglasil in pojasnjeval tisto, s čimer se Fabjančič i. dr. ne »strinjajo«. Glede kapitalistov, ki jih zastopa klerikalna stranka, je izjavil, da gredo žnjim samo iz človekoljubja in to z geslom: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. (Poglejta Človekoljubnega Pollaka, kako ljubi samega sebe bolj nego delavca). Kot zadnji se je oglasil k besedi s. Bohm, ki pa ni mogel priti do besede, ker mu Je Brejčeva »lajbgarda* z medklici, žvižganjem, tulenjem . in teptanjem to preprečevala. Bilo jc 50 akademikov iz Ljubljane, ki so bili samo za to postavljeni, da so ploskali. ter pritrjevali Brejcu in Fabjančiču, med tem, ko so lodruga Bohma. ki je hotel pojasniti možakarjem volilcem, k) so bili vsi trezni in voljni poslušati tudi drugo stran zvona, .Tako politiko vodi klerikalna stranka fp ji ni za nobeno izobrazbo ljudstva, pač pa bi moralo imeti-kakor dosedaj, zavezane oči, da ne bi videlo v dno klerikalnih src. Dobro, da prihaja klerikalizem s temi metodami za 20 let prepozno, ko se je ljudstvo že naučilo imeti svoje oči zavezane. Tudi ta shod bo marsikomu oči odvezal, če jih jo zavezane imel, Silno značilen je nastop prof. Fabjančiča, ki potrjuje naša včerajšnja Izvajanja, namreč ta, »da se delavno ljudstvo« nagradarjev, zavrženih in pred buržujskim terorjem pobeglih poslancev, profesorjev, advokatov itd. zopet veže s klerikalnim »delovnim ljudstvom« V, »enotno fonto«. Pravo ljudstvo, pazi na svoj nosi_____________________________________
PREKLIC.
Podpisana preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla proti g, Hočevarju In njegovi pokojni ženi.
Moste, 27. marca 1923.
Marija Kovičeva,
Odpisi*
Iz Zagorja smo prejeli prepis protestne resolucije, steklarjev, da je bila istočasno poslana na »Inšpekcijo dela v Ljubljani«, zaradi intrigantstva in nereda, ki ga povzroča g. upravitelj steklarne v Zagorju. Seveda na ta način, da ne priznava niti zaupnikov delavstva, ki so bili Izvoljeni po zakonu o zaščiti delavcev z dne 13. junija 1922, § 108. Krasno, ker nikjer v slovenski industriji ne najdemo takšnega gospoda, kakor je g. Ma-cilovšek, pa tudi v celi Evropi take inšpekcije dela kakor v Jugoslaviji, n. pr. v Ljubljani. Treba bo torej tudi naši inšpekciji dela v Ljubljani pokazati, kod in kako naj dela. Danes, ko je ta zadeva nujna, ie g. inšpektor dela Mihor bolan. Obžalujemo; a vendar zakaj tako? Prepričani smo da je poleg, Mihorjev, Deja-kov in Kuncijev še vendar kaj več in bolj sposobnih inšpektorjev v Jugoslaviji, ki bi napravili red v industriii. Tako, da ne bo potreba čakati, če en g. inšpektor zboli — cel mesec in mogoče tudi celo leto. Kar se tiče g. Macilovška, ki je z dušo in telesom član in pristaš SLS, torej stranke, ki ščiti vse delavske stanove, (oh!) mu svetujemo, naj bo nekoliko bolj previden, če hoče imeti na stara leta mirno in pred Bogom zasluženo življenje.	R.
Trbovlje. Dramatični odsek »Svoboda« nam je nudil zadnje čase precej užitnih ur, n. pr. z igro »Cigani«, »Legionarji«, »Moč uniforme« itd. K tej zadnji pa moramo nekaj pripomniti Prvič niso bile uloge razdeljene kakor bi morale biti. Drugič, kar se je dobro opazilo, igralci svojih ulog niso dobro znali in poleg tega je bila večina igralk pretiha. Tretjič bi prosili, da se igralci oziroma igralke drže malo svojih pravil in da ne bi kakor dosedaj, ko so že maskirani, hodili med publiko. Prosimo dramatični
odsek da se ne bodo dogajale take stvari, drugače bi znali igralci izgubiti kredit pri občinstvu kar bi bilo v škodo vsej »Svobodi«. Navzoča Tom in Jera.
Iz Globokega pri Brežicah. Kakor smo že večkrat poročali sestoji naš občinski odbor i z zastopnikov SKS in SLS razen dveh članov SSJ in KDZ. Že takoj po izidu obč. volitev 1. 1921, ki so nam dale ta odbor, smo volilcem povedali, da bo vladal več s silo in strankarstvom nego z resničnim in pravičnim delom do soobčanov, kar nam pa sedaj še niso hoteli verjeti. Odbornike smo pa opozorili, da jih bomo spoznali po njihovem delu, kar se je tudi zgodilo. — S. Crnek je doživel eno tako »delo«. V občinskem odboru ima vedno kaj opravka za to ali ono pravico občanov, pa ga je samostojni župan ob neki taki priliki za prsa zgrabil in vrgel iz pisarne. Prijetni župan se je seveda zmotil, če je menil, da bo s tem kaj dosegel Zato je moral misliti na vedno nova sredstva, da se nadležne kontrole odkriža. Šel je celo tako daleč, da je dal v občinskem svetu glasovati, da bodo vse seje tajne, ker se jih je s. Umek udeleževal. Za ta sklep so glasovali vsi samostojneži in pa klerikalci razen enega, ki ni bil navzoč. S. Umek pa jim je takoj po glasovanju malo razložil zakon iz 1. 1862. ki določa, da se lahko udeleži vsake seje. občinske ali okrajne, vsak občan in pregleda lahko vsak zapisnik in račune. Noben občinski odbor nima pravice tega zakona spremeniti. Tako je še nadalje posečal se je in se boril proti krivicam. Sedaj je prišlo do tega, da so nekateri samostojni in vsi klerikalni odborniki začeli dajati s. Ume-lcu prav. Na seji 4. t. m. so obračunali z obč. tajnikom Lisinškom, zelo zagrizenim pristašem SKS, in nastavili novega tajnika,, ki ga bomo tudi spoznali po njegovem delu. Glavno je, da se vedno uveljavi tisti stari pregovor: Kdor se po-
višuje, bo ponižan, kdor nastopa z orožjem, bo z orožjem uničen, kdor izvaja silo, ga odbije protisila!
Gospodarstvo.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 96—97 Din. 1 češka krona 2.90—2-93 Din, 100 madžarskih krpn 2.70 Din. I francoski frank 6.08.—6.12 Din. 1 lira 4.70 do 4-72 Din. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.50 švicarskih frankov.
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcene šl Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljalo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elza-fluid! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo. kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! S pakova-niem in poštn:no 3 dvojnate ali 1 špeciial-na steolemca 24 dinarjev: 36 dvoinatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinar!ev in 5% doolači1a razpošilja: lekarnar Eugen V. Feller. Stubica Donja. Elzatrg št. 252, Hrvatsko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
f
lUjnto se v službo eden do ijllluln dva starejša, izurjena pomočnika prekaievalne obrti. Ponudbe je nasloviti pod „Pre-kajevalec* na anončno družbo »Aioma Comfiany% Ljubljana,
|g	Kongresni	trg	3.	jjj|
!
1000 frankov
zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki
holandski tvrdki«
Zahtevajte vzorce in brušure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri: E. Bo«k, Wieo. KI., Gumpendorferstrafie Nr. 109/ i4.
Pletenine
kakor Jopke, imsko perilo, nogavice, rokavice
v veliki Izbiri pri
A. SINKOVIČ nasl.
SC. $OS$'
Ljubljana, MestUI trg 19.
«r Za nakup blaga
za molke in ženske obleke in perila po nain žiih cenah
se priporoča tvrdka
R. MIKLAVC, LJUBLJANA,
Llngarjava ulica, Prad Škofijo, M darska uilca.
Bremen - New-York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosljivi po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbL Nagle in varne ladje.
,George Washington*	»Amerika*
.President Roosevelt*
,President Harding*
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar, list št. 287.
UNiTED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Beograd, Palata Beogradske Zadruge.
Na*ffi^eie angleško in žežko sukno
v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah
81 za pomladno in letno sezlio II Specijalna zaloga
i Drago Schwab
= Ljubljana, Dvorni trg 3. =
MA
O
O
D
O
VM
Vedno v zalogi vseh vrst obleke, raglani, površniki, pelerine, dežni plašči, delovni plašči, usnjeni sako in plašči (auto), razno perilo, čepice in drugo modno blago Sukno za modne hlače. Oddaja blaga na metre; sprejemajo se tudi naročila na obleke.
»Pošljite naročnino!“