Amerikanskj Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote 23. številka. «Joliet« Illinois, 13. maja 1910 ANGLEŠKI KRALJ EDWARD VII. MRTEV. Po kratki bolezni podlegel pljučnici zadnji petek in bo pokopan dne 20. maja. GEORGE V. JE NOVI VLADAR, Zastopniki vseh dežel in držav hite v London k pogrebu. Edward VII., kralj Anglije, Škocije in Irske ter cesar Indije, je umrl dne 6. maja ob četrt pred polnočjo po kratki bolezni. Podlegel je vnetju sapnika, ki se je razvilo v pljučnico. Prestol je zasedel dne 22. januarja 1901, po smrti svoje matere Viktorije. Rojen je bil dne 9. novembra 1841. Njegov narod odkrito žaluje za njim, ker je bil osebno zelo priljubljen in kot državnik uspešen. Njegov drugi sin George Frederick Ernst August, ki je postal po smrti svojega najstarejšega brata prestolonaslednik, mu je sledil na prestolu kot George V. Novi kralj je bil rojen dne 3. junija 1865. Oženjen je s princezinjo Viktorijo May Teck. Iz zakona je šestero otrok, 5 dečkov in ena deklica. V sledečem podajemo glavno vsebino tozadevnih brzojavk, kakor so dohajale tekom tedna. London, 6. maja. — Kralj Edward VII., ki se je šele pred desetimi dnevi povrnil iz nečega zdravilišča v inozemstvu na Angleško, je umrl ob 11:45 uri zvečer vpričo več članov svoje rodbine po enotedenski bolezni. Šele pred tremi dnevi se mu je vnetje sapnika razvilo v tako hudo pljučnico, da so se njegovi zdravniki prestrašili. Bržko je bil kralj mrtev, mu je brez vsake formalnosti po deželnih postavah sledil na prestolu princ Waleski. Njegov prvi uradni čin je bil, obvestiti lord-mayora londonskega o svojega očeta smrti. London, 6. maja. — “No, vse je pri koncu, ampak mislim, da sem svojo dolžnost storil.'’ Te besede je izustil kralj Edward VII., ko se je danes popoludne za trenutek zavedel. London, 7. maja. — Kralj George V. je bil danes popoludne proglašen za kralja. Proglasitev je tajni svet ob 4. uri potrdil. Novi kralj je dobil naslov “kralj George V.” Po sijajnem obredu v prestolni dvorani St. James-palače je postal v svojem 45-letu drugorojeni sin kralja Edwarda VII. in kraljice Aleksandre vladar Združenih kraljestev Velike Britanije in Irske in britanskih posesti onstran vode, zaščitnik vere in cesar Indije. Novi kralj je storil primerno slovesno prisego. London, 7. maja.—Truplo Edwarda VII. leži še vedno v sobi, kjer je umrl. Razne zavarovalne družbe bodo imele povodom kraljeve smrti izplačati več milijonov funtov sterlingov zavarovalnin. London, 8. maja. — Grob Edwarda VII. se bo nahajal v grobnici pod Albertovo spominsjio kapelo v Wind-soru, kjer počivajo kosti njegovega najstarejšega sina, vojvode Clarence-a. V dvorjanskih službah in šegah je pričakovati prav znatnih promen. Kraljica Aleksandra se ni mnogo brigala za dvorske zadeve. Nova kraljica Marija pa je drugačna, je zelo verna in milosrčna; zato menda na dvoru ne bo več tako šumnih in sijajnih prireditev. London, 9. maja. — Po starodavnih in sijajnih obredih je bil George V. danes dopoludne javno razglašen za kralja Združenih kraljestev Velike Britanije in Irske in britanskih kolonij onstran morja, za zaščitnika vere in cesarja Indije. Natančno ob desetih so nastopili štirje glasniki ali klicarji v srednjeveški škrlatasti in bogati z zlatom obšiti‘opravi na balkonu Friary-dvora v St. James-palači, kjer se je kraljica Viktorija ob nastopu svoje znamenite vlade predstavila svojemu ljudstvu, in zadonele so fanfare iz njihovih dolgih srebrnih trobelj. Polokrog palače se je tačas zbrala velika množica ljudi, da so mnogi komaj kaj videli. Balkoni in strehe stare palače, ki je bila rdeče-opremljena, so bili odmenjeni za plemenitaše, ki so prišli vsi v žalni opravi. Člani kraljevskega gospodarstva, ministri in njihove žene ter visoki državni uradniki, vsi v blestečih uniformah, so se razpostavili okoli dvora. General Sir John D. P. French s člani generalštaba je stal tam, obdan od oddelka gardistov na konjih ter v rdečih uniformah z jeklenimi prsnimi oklepi. Z oken Malborough-hiše, ki leži ravno nasproti, so opazovali obred vojvoda Cornwall, mladi prestolonaslednik, mlajši princ in princezinja Mary. Ko so klicarji izpolnili svojo nalogo, je nastopil v primernem spremstvu vojvoda Norfolk in prečital z balkona proglas, nakar je zaklical novemu kralju trikrat “Hura”, in vsa množica gledalcev je odgovarjala z urnebesnimi “Hura”. Potem so spet zadonele fanfare klicarjev, godba je zasvirala znano “God Save the King”, iz topov so zagrmeli streli in ljudstvo je začelo prepevati narodno himno. Potem so se nadaljevale slične ceremonije po drugih delih mesta. London, 9. maja. — Pogreb kralja Edwarda je sklepčno določen na petek, dne 20. maja. London, 10. maja. — Vlada je sklenila, predložiti parlamentu v takojšnje sprejetje predlogo, po kateri se zbrišejo ali omilijo gotova, katoličane žaleča mesta v nagovoru, ki ga bo imel novi vladar pred državnim zborom. London, 11. maja. — Sorodniki britanske kraljevske rodbine so jeli dohajati semkaj, da se udeleže pogreba kralja Edwarda. Carinja-vdova Marija, sestra kraljeve matere Aleksandre, je dospela semkaj v spremstvu velikega kneza Mihajla Aleksandrovi-ča, mlajšega brata carja Nikolaja. Ta bo uradno, zastopal rusko vlado pri pogrebu. Na kolodvoru sta ju sprejela novi kralj in kraljica. V London k pogrebu. Dunaj, 10. maja. — Nadvojvoda-pre-stolonaslednik Franc Ferdinand pojde kot zastopnik cesarja Franca Jožefa k pogrebnim slovesnostim za kralja Edwarda v London. Cesar je v previsokih letih in tudi zdravja ni tako čvrstega, da bi mu zdravniki dovolili naporno potovanje, zlasti ker bi se utegnil pri pogrebu preveč vznemirjati. Lizbona, Portugalsko, 10. maja. — Kralj Manuel se je odpeljal v London. Berolin, 9. maja. — Uradno je naznanjeno, da pojde cesar Viljem k pogrebu kralja Edwarda. Cesar je vprašal v Londonu in izvedel, da ga žele k pogrebu. Passaic, N. J., 9. maja. — Predsednik Taft bo bržkone imenoval bivšega predsednika Roosevelta za pogrebnega poslanika Združ. Držav, da bo zastopal ameriško vlado pri pogrebu kralja Edwarda. Gospod Taft, ki se nahaja tu, je izjavil, da bo koj po svojem povratku v Washington govoril o tej zadevi z državnim tajnikom Knosfom. Rambouillet, Francija, 10. maja. — Vlada je imenovala francosko posebno poslanstvo k pogrebu kralja Edwarda. V poslanstvu so: Pichon, minister vna njih zadev; general Dalstein, vojaški guverner pariški; admiral markiz Mol-lard in neki častnik kot osebni zastopnik predsednika Fallieres. Roosevelt v Berolinu. Berolin. 11. maja. — Col. Theodore Roosevelt s svojo družino je dospel včeraj zjutraj semkaj iz Stockholma. Ljudstvo ga je ob sprejemu glasno pozdravljalo, ampak uradni pozdravi niso bili prešumni zaradi smrti kralja Edwarda. Vendar se cesar Viljem trudi, da svojemu gostu vse razkaže in z vsem postreže. Danes je g. Roosevelt gledal veliko vojaško parado. Cesar ga je častnikom predstavil z besedami: “Cast imamo, danes imeti tu slavnega polkovnika ‘rough riderjev’.” Od tu pojde Roosevelt v London, kjer bo pri pogrebu kralja Edwarda zastopal ameriško vlado. Čudno zahtevanje. New York, 8. maja. — Statistični oddelek na Ellis Islandu je prejel prošnjo, naj dožene vse podatke glede izkrcanja nečega došleca, ki se je leta 1800. ali nekaj let preje, torej pred sto in še več leti izkrcal v New Yorku. Dotičnik se je baje podal v Indiano in si je tam pridobil (seveda baje) premoženja $30,000,000, ter je potem u-mrl brez rodnih dedičev. Določitev izkrcanja bi mnogo pripomogla, sorodnikom olajšati pritožbo za dedšči-no. Pismo je prišlo iz nečega malega kiaja na Long Islandu in neka ženska je bila, ki je prošnjo napisala. Žal, da statistični oddelek ne more pripomoči gospej do dedščine, ampak tudi na taka pisma mora odgovarjati, ker bi se drugače podala pritožba proti priselit-veni oblasti. Slučaj White ozir. Lorimer. Chicago, 111., 12. maja. — Posebna velika porota v slučaju Whitove obtožbe zaradi podkupovanja gotovih postavodajcev nadaljuje svoje delo in zaslišava nadaljnje priče. Na temelju trditve državnega po-, slanca Chas. A. White-a, da so pri izvolitvi g. Wm. LorimAja zaveznim senatorjem razni postavodajci prejeli znatne svote za svoje glasove, je velika porota že zadnji petek podala obtožbo proti demokratskemu voditelju v državni poslanski zbornici, Lee O’Neill Browne-u, radi podkupovanja, kakor tudi proti poslancema Robert E. Wilsonu in Michael S. Linku zaradi krive prisege. Browne je obtožen, da je dne 26. maja lanskega leta celo vrsto svojih tovarišev podkupil z velikimi svotami denarja v to, da so oddali svoje glasove pri volitvi zavez-nega senatorja za Lorimerja. Wilson in Link sta pri svojem zaslišanju pred veliko poroto baje vedoma krivo pričala. GOZDNI POŽARI STRAŠIJO MESTA. Po severni Minnesoti, Wisconsinu in Michiganu so mnoge naselbine v naj večji nevarnosti. NA TISOČE AKROVHOSTE GORI Kraj Mosinee, Wis., utrpel največjo škodo. Grand Marais rešen. Milwaukee, Wis., 11. maja. — Gozdni požari so bili vzrok, da je južna polovica kraja Mosinee, Marathon county, 10 milj od tu, pogorela. Razdejanih je bilo mnogo poslopij, med njimi 10 stanovališč, štiri prodajalnice, lekarna, dva saluna, pošta in ena žaga. Iz Bayfielda, Wis., se poroča, da so veliki gozdni požari severno in severo-zapadno od Bayfielda. Vsa dežela je zadimljena. Duluth, Minn., 11. maja. — Na tisoče akrov gozdovja v Minnesoti in Wisconsinu je v plamenih, in prebivalstvo neštetih mest in vasi se namoč trudi omejiti požare, da ne uničijo poslopij. Požari razsajajo že več dni, in če-ne bo dežja, utegne postati škoda velikanska. Kraj Grand Marais je bil komaj rešen uničenja po celonočnem boju proti plamenom. Calumet, Mich., poroča, da je nevarnost ognja minula. Iz Houghtona, Mich., se poroča, da je nevarnost še velika. Duluth, Minn., 10. maja. — Po poročilih soditi, ki dohajajo iz celega severovzhodnega dela Minnesote, je to o-zemlje vse zadimljeno, ker navstajajo tupatam gozdni požari, preteči hišam naseljencev. Od Reservation Rivera, 30 milj onstran Grand Maraisa, v smeri proti Pointsu, ob tirih Northern Pacific linije, 50 milj zapadno od Du-lutha, prihajajo poročila o gozdnih požarih in od Ely do jezerske brežine se kadi iz gozdov. Potniki parnika “America”', ki je doplul od Grand Maraisa, so sporočili, da je kraj Tofte skoro popolnoma razdejan po ognju. Samo 8 poslopij je preostalo. Gozdovi so suhi in iskre raznaša veter od jezera daleč po suhem. Washburn, Wis., 10. maja. — Gozdni požari, ki razsajajo od zadnje nedelje po zapadnem delu tega okraja, pretijo sedaj največjemu gozdu v državi. Vsi delavci “Hines Lumber”-kom-, panije ustavljajo plamene, ampak z malim uspehom. Sedaj piha hud veter in samo močan dež utegne požar pogasiti. Houghton, Mich., 10. maja.—Gozdni požar preti poslopjem na farmi za u-božce pri L Ansu. Tudi pri Alstoniji, 30 milj južno od tu, gori hosta. 15 mrtvih, 50 ranjenih. Ottawa, Ont., 8. maja. — Eksplozija, ki je proti večeru razdejala tovarno tvrdke “General Explosives Company of Cañada”, štiri milje od tu in eno miljo od Hulla, Queb., je usmrtila 15 oseb in ranila 50'- druzih. Eksplozija je bila uprav grozno močna. Na milje naokrog je bilo rastlinstvo razdejano in vsepolno manjših poslopij zrušenih. Nedaleč od tovarne se je baš vršila baseball-igra in bližala svojemu koncu, ko je v en’em manjših poslopij tovarne izbruhnil ogenj. Na mnoge stotine broječi gledalci in pozneje tudi igralci so prihiteli gledat ogenj z bližnjega griča. Pripetilo se je več eksplozij, tako da se je večina gledalcev iz bojazni umaknila. Drugi so pa o-stali kljub očividni nevarnosti. Naenkrat je eksplodiralo glavno skladišče in zdelo se je, kakor bi se zemlja odprla. V nekaj hipih je bilo vse v polurnem poldruge milje razdejano. Največja drevesa so bila zlomljena, kakor bi bila žveplenke, a stanovališča in skednji so bili zrušeni v razvaline. Celo,v Ottawi, štiri milje od prizora, je silni zračni tlak zdrobil na stotine o-kenskih šip. Mesto, kjer so se nahajali gledalci, je bilo podobno bojišču. Trupla, brez glav in udov so ležala naokrog, in ka-cih 50 ranjencev je stokalo in jadikovalo. Tako strašen je bil pogled, da se je neranjencem najprej zdelo, kakor bi bilo usmrčenih na stotine. Zakon o izseljevanju. Dunaj, 7. maja. — Novi zakon o izseljevanju, čegar določbe so bile pravkar objavljene, je predvsem naperjen proti italijanskim parobrodarstvenim družbam, ki so napravljale avstrijskim parniškim črtam občutno škodo. Da se temu odpomore, je izdana zakonita odredba, po kateri je izseljeniški promet podvržen vladi, tako da samo vlada dovoljuje promet in določa cenik za dovolitve. Nad 1,500 žrtev vsled potresa. New York, 7. maja. — Dr. Juan J. Ulloa, tukajšnji generalni konzul lju-dovlade (Jošta Rica, Osrednja Amerika, poroča, da je prejel brzojavko, po kateri je bilo mesto Paraiso v Costa Riki po zadnjem potresu razdejano, in da je potres zahteval nič manj nego 1,000 človeških žrtev, dočim znaša število ljudi brez strehe 10,000 a stvarna škoda $25,000,000. Paraiso ima 3,500 prebivalcev. San Jose, Costa Rica, 7. maja. — Potres, ki je zadnji četrtek razdejal mesto Cartago, je usmrtil 1,000 oseb, dočim je nadaljnjih tisoč ranjenih. Od vseh poslopij sta preostali samo dve leseni. Včeraj popoludne so spravili iz razvalin 485 trupel. San Jose, 7. maja. — Število mrtvih v Cartagi, katero mesto je potres razdejal, znaša po najnovejših določitvah nič manj nego 1,500. Da ni število še večje, se je zahvaliti samo okolnosti, da se je potres pripetil ob sedmih zvečer, ko so bili ljudje še pokoncu. Mesto je popolnoma razdejano do zadnjega poslopja. Pravijo, da je bilo usmrčenih tudi več Američanov, a zmešnjava je še taka, da ni mogoče misliti na spoznavanje mrtvecev. Ker ni dolgo bilo nobene pomoči od nikoder, so ranjenci strašno trpeli in mnogi so vsled vsega pomanjkanja umrli. Zemlja se je tresla še šest ur pb glavnem potresu, po katerem’je izbruhnil tudi ogenj. Sedaj pa lije dež. Število ranjencev cenijo na tisoče. Skoro cela Costa Rica je občutila potres, vendar se nesreča v drugih krajih o-mejuje samo na lastninsko škodo. 38 pom. šerifov v zaporu. Greensburg, Pa., 10. maja. — 38 pomožnih šerifov, ki so imeli službo pri jamah Westmoreland Coal-kom-panije v Yukonu, je bilo dejanih v zapor in morajo -počakati, kako misli velika porota o njihovem postopanju pri izgredih zadnjo nedeljo, ko je bil en premogar ustreljen a dva druga sta bila ranjena bržkone smrtno. Zaporno povelje je bilo izdano po razsodku koronerjev. ' Preiskava glede nedeljskega boja med stražami in premogarji v Yukonu je baje dognala, da so jamske straže vedle neunijske premogarje v rov, ko se je naenkrat začelo streljanje iz pušk in revolverjev iz neke zasede. Nad 300 strelov je bilo oddanih. Premogar Pavel Reno je bil usmrčen a premočna Henrik Ceci in George Wiss sta bila bržkone smrtno ranjena, dočim leži v bolnišnici kacih 20 oseb z lag-ljimi ranami. Gdčna. Ana Bartek, gospodinja nečega kat. duhovnika v Yukonu, je bila dvakrat obstreljena v levo nogo, ko je opazovala boj s svojega domačega praga. W. O. Smith, yukonski poštar, tudi neudeležen gledalec, je dobil tudi dve krogli v nogo, Anton Lauris jih je pa dobil kar 12 v život in nogi. Obstreljenih je bilo baje še mnogo več oseb, ki so jih pa prijatelji vzeli v oskrbo. Tako brž? Decatur, 111., 10. maja. — Alfonzo E. Wilson, predsednik prohibicioniške stranke v državi Illinois, je na posvetovanju v predvečer glavnega zborovanja prohibicionistov izjavil, da je napočil čas, ukreniti vse potrebno, da se prohibicija razširi. Glavni odbor namerava, predložiti postavodaji prošnjo s 115,000 podpisi, v kateri se zahteva postava ozir. za celo državo veljavna prepoved prodaje žganih pijač. Na vlaku izginile hlače. Galesburg, 111., 10. maja. — Za več potnikov prav neprijeten slučaj se je primeril na nekem vlaku Burlington-železnice, ki je, dospel davi semkaj. Ko se je namreč več potnikov v spalnem vozu hotelo obleči, se je izkazalo, da so njihove hlače izginile. Bržkone se je vtihotapil v vo.z tat, ki ni utegnil iskati po žepih ter je kar pobral več hlač in z njimi o prvi priliki zapustil vlak v temi. Okradenci so poslali črnega porterja spalnega voza v mesto, da je nakupil nadomestnih hlač. Veseli sprevodniki. New York, 7. maja. — Okoli 600 sprevodnikov in drugih vslužbencev po vlakih na črtah New York Central-železnice vzhodno od Buffala bode deležnih povišanja plače za kacih 30 odstotkov. Razsodišče je tako odločilo v razporu med železnico in njenimi vslužbenci glede plačilnega vprašanja. Odloka velja tudi za Delaware, Laka-wanna & Western-železnico ter Delaware & Hudson železnico. Parlament na Kitajskem. Peking, 9. maja. — Cesarski razglas sklicuje narodni zbor na dan 3. oktobra k seji in zajedno naznanja imenovanje 96. članov narodnega zbora, ki zastopa vse sloje. Razglas poziva ljudstvo, pripraviti se za ustavo in parlament (državni zbor). AMERIKA ÜASTI POLJSKA JUNAKA. Kosciusko in Pulaski počaščena s krasnima spominkoma v glavnem mestu Washingtonu. PREDSEDNIK TAFT GOVORIL Borila sta se za ameriško neodvisnost od britanske vlade. Washington, D. C., 11. maja. — Tukaj sta bila danes odkrita spominka generaloma Pulaskemu in Kosciusku, ki sta se borila v vojni za neodvisnost na strani ameriških kolonij. Prvega spomenik stoji na vogalu 13. ceste in Pennsylvania ave., a zadnjega na Lafayette Square. Washington, 11. maja. — Predsednik Taft je danes izkazal čast inozemskim vojakom, ki so pomagali Združenim Državam pridobiti neodvisnost. Udeležil se je odkritja kipov Pulaske-ga in Ko'sciuska. G. Taft je imel go vor ob Pulaskijem kipu, a vojni tajnik Dickinson ob Kosciuskovem. “Prazno je razmišljanje, kak uspeh bi bilo imelo ameriško orožje v revolucijski vojni, da nas niso podpirali inozemski narodi in podaniki inozemskih dežel,” je rekel g. Taft. “Dovolj je opomniti, da so oni, ki so nas podpirali, v veliki meri pripomogli k našemu uspehu, in prav in primerno je, da damo trajen dokaz svoje hvaležnosti onim, ki so sočuvstvovali z nami v oni borbi in nam pomagali do neodvisnosti, ki je omogočila napredek naše dežele do njene sedanje stopnje. “Zato je primerno, da dobe Lafayette, Rochambeau, Von Steuben, De Kalb, Pulaski, Kosciusko in drugi spominke kakor je ta v znak, da ima Amerika v sladkem spominu one, ki so prišli k nji v njeni uri nevarnosti in stiske. “Brigadir-general grof Kazimir Pulaski je bil sin grofa Josipa Pulaskega iz Poljske, ki je smatral za svojo dolžnost, ustanoviti zvezo v obrano neodvisnosti svoje domovine, in v tistej borbi je zbral krog sebe nele mnoge poljske voditelje, temveč tudi svoje tri sine in nečaka. “Od teh peterih mož so štirje storili smrt v borbi na Poljskem. Samo eden, Kazimir, je utekel na Turško, odtam na Francosko, kjer' je naš Franklin vplival nanj, da je prišel v to deželo koristit nam s svojo spretnostjo v orožju. “Ko je prišel semkaj, ameriška armada še ni imela pravega konjištva, in njemu je bilo izročeno vprašanje o organizaciji konjiškega voja. V bitkah pri Brandywine in Germantownu je pokazal pogum in ogenj, ki je bil v njem. Nezadostnost ameriškega konjištva je bila tolika, da je bil oviran pri vsakem nameravanem gibanju, ampak v tisti strašni zimi v Valley Forge je napravljal sovražniku take preglavice, da je kakor solnčni žarek razsvetljeval zatemnelo pribežališče ameriških čet. “Ko je potem ustanovil neodvisno krdelo znano kot ‘Pulaskijeva legija’, je prodiral od severa proti jugu, dokler ni konečno, ko se je udeležil bojev okoli Charlestona, izgubil svojega življenja v sijajnem naskoku pri oble-gi mesta Savannah, in pokopan je bil v dno oceana s fregate Združenih Držav. “Viteški po plemenu in viteške postave, hraber, drzen, pogumen, ampak ljubezniv kakor ženska, sladkomil v vseh družabnih nastopih, je poln romantike starodavnega viteštva. “Ako bi mogel videti dohod v to deželo treh milijonov svojih poljskih rojakov, ako bi mogel gledati njihovo častno udeležbo v ameriških volitvah, ako bi mogel videti veselje, s katerim so bili sprejeti, blagostanje, h kateremu so pomagali, moč, ki so jo dali tej deželi, in srečo, ki so jo našli pod praporom, kateremu se je trudil pripomoči do zmage, gotovo bi občutil, da njegovi trudi niso bili zaman in brezuspešni.” V svojem govoru na čast Kosciusku je vojni tajnik Dickenson rekel: “Kosciusko je prišel ne kot pustolovec iskaje samo slave in denarja, nego navdušen po ljubezni za človeško svobodo, kot borec, kakor je izjavil Wash ingtonu, ‘kot radovoljec za ameriško neodvisnost’. Imenovan takoj po kongresu polkovnikom in prideljen inženirskemu voju, je pričel svojo karijero dragocenih in izdatnih uslug, ki so se šele končale, ko so po zmagi našega orožja postale nepotrebne. “Pravično priznanje je bilo, da ga je kongres kratkim potom imenoval za brigadirja. Pač je bil hvaležen za to čast, ampak brez dvoma je čutil, da je prejel mnogo večjo nagrado, ker je bil sposoben, položiti na altar svoje poljske domovine bogate sadove izkušnje in modrosti, ki ju je -pridobil pod vodstvom Washingtona.” Letnik XIX. Cesar pojde v Bosno. Budimpešta, 11. maja. — Cesar-kralj Franc Jožef pojde po svojem bivanju v Budimpešti naravnost v Bosno in Hercegovino, da si ogleda ti pokrajini, ki sta bili po razglasu z dne 7. oktobra 1908 priklopljeni Avstro-Ogrski. Tako je sedaj uradno potrjena vest, razširjena že dne 19. aprila. Potoval bo cesar v velikem spremstvu. Najodličnejši državniki bodo z njim, predvsem skupni minister avstro-ogrski, nadalje avstrijski ministrski predsednik baron Bienerth in ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary, kakor tudi člani avstrijske in ogrske vlade. Vladar se bo ustavil v Sarajevu, Bosna, in v Mostaru, Hercegovina,, kjer bodo razni sprejemi. Cesarjev sožalni obisk. Dunaj, 7. maja. — Cesar Franc Jožef je povodom smrti kralja Edwarda obiskal britansko poslaništvo in izrazil svoje sožalje. Tudi je odredil, naj se člani cesarske rodovine in dvorjani ■ne udeleže otvoritve športne ali lovske razstave. Vsledtega je otyoritev iste odložena. “Svoboda” na Ogrskem. Budimpešta, 10. maja. — Vlada je že dlje časa zasledovala Rusom pre-prijazno propagando v rutenskih ali maloruskih društvih. Na temelju daljših opazovanj id skrbno zbranih dokazil je sedaj več maloruskih društev razdražila zaradi velikoruske agitacije. 175 človeških žrtev. Birmingham, Ala., 6. maja. — Med 175 in 185 delavcev je storilo smrt vsled plinove eksplozije v premogovniku št. 3 v Palosu, tu blizu. Izmed ponesrečencev je bilo 45 belokožcev, ostali so bili črnci. Vsled strupenih čadov ni še mogoče prodreti v jamo, ki je last Palos Coal & Coke-kompa--nije tukaj. Plameni so švignili začasa eksplozije 200 čevljev visoko iz jamske odprtine, in stres je bil občutiti na milje naokrog. Peru se oborožuje. Lima, 10. maja. — Oboroževanje za morebitno vojno z ljudqylado Ekua-dor se marljivo nadaljuje. Radovoljci se vsak dan nabirajo in vojni zaklad vedno bolj narašča po zasebnih darilih. V tukajšnjem mestu in po okolici je nastanjenih 24,000 vojakov, dočim je nadaljnjih 10,000 mož zbranih prav ob meji. Peruanska vlada je doznala, da se Ekuador trudi, pridobiti Bolivijo kot zaveznico proti Peru. Nepričakovana volila. Boston, 10. maja. —• Mrs. Annie Preston Lincoln, ki je bila njena oporoka predložena zapuščinskemu sodišču, je zapustila $50,000 bolniški strežnici gdčni. Mollie K. Mclsaacs, ki je nekaj let delala za družino. Bančnemu vslužbencu Otonu Zerrahnu je zapustila $10,000 za njegovo “vljudnost in postrežljivost v poslovnih zadevah”. Sokolom v Waukeganu. Vsi člani Slovenskega Sokola v Waukeganu, 111., naj se blagovolijo udeležiti redne mesečne seje v nedeljo, dne 15. maja, točno ob 2. uri popoldne, ker imamo rešiti več velevaž-nih društvenih vprašanj. Na zdar! Waukegan, 111., 10. maja 1910. Jos. Hribar, tajnik. Listnica uredništva. Iz Ely, Minn., smo prejeli več dopisov, tičočih se neke krajevne osebne razprtije in javnega potočila o istej v nekem listu. Tacih dopisov načeloma ne sprejemamo v naš list. Že neštetokrat smo povedali, naj se osebni razpori lepo poravnavajo doma, a ne obešajo na veliki zvon. Iznova opozarjamo gg. dopisnike, da imamo za slične dopise velik koš. Saj je ob-čezanimrvih stvari povsod dovolj, in dopise o tacih bomo vedno z veseljem objavljali. Proti prohibiciji. Najboljše orožje proti prohibiciji je v rokah ljudstva. To je zmernost nele v pijači, ampak tudi v jedi in vseh navadah. Zmernost je temelj blagostanja in zdravja. Ampak primeri se pretežni večini ljudstva, da se časih ko tako nanese prilika pravilo zmernosti prekorači in potem sledi nekaka slabost. Tako slabost je treba takoj zdraviti, da se prepreči resna bolezen. V takih slučajih priporočamo Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta lek ozdravi bolni želodec in ga u-sposobi, prejemati in prebavljati vsako hrano brez težav. Pri slabi krvi ga to zdravilo nima para, kakor tudi pri boleznih želodca, drobja in živčevja. Čisti kri in donaša tečno hrano najmanjšim delčkom našega telesa. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. niča, češ, Slovenci smo; na drugi strani je pa novodomovinska zvezdnata zastava, zopet kažoča, stanujemo pod njeno senco združeni sedaj. Dan 1. maja ostal nam je v lepem spominu. M. P. Joliet, III., 11. maja. — Binkošti bojno obhajali v nedeljo, ampak vremena menda ne bo, kakor bi se spodobilo za ta veseli praznik. Kisa se letošnja spomlad, da je že grdo. In da m ozračje čisto in nebo vedro, je tem nepri-jetneje, ker bi mnogoterniki radi videli Halleyev komet ali zvezdo repatico, ki se naši stari majki zemljici najbolj približa prihodnjo sredo, dne 18. t. m. Tedaj bomo lahko videli to slavno zvezdo in njen rep baje najbolje okoli 11. ure zvečer, ali natanko od 10:50 do 11:48 — samo če bo nebo vedro, seveda. Zemlja bo šla tedaj skozi kometov rep. Pa tudi pozneje še bo videti repatica večer za večerom, kajpada vedno manjša in manjša, do kler ta nenavadni nočni gost spet ne izgine v daljno prostranost za petinsedemdeset let. — Za jetiko je umrla zadnjo soboto v bolnišnici sv. Jožefa okoli 15 let stara hčerka slovenskih staršev Kobe, stanujočih na Ross st., in je bila po kopana v pondeljek ob obilni udeležbi sočutnih družin. — Umrl je tudi v soboto zvečer v domu svojih staršev na Indiana st. še ne 6 let stari Teodor Stukel, najmlajši sinček dobroznanega rojaka g. Josipa Stukel in njegove ge. soproge Margarete. Malčik je bil bolan kacih 14 dni. Pogreb se je vršil v ponedeljek popoludne ob dveh ob naj-obilnejši udeležbi sočutnih prijateljev in znancev. — Užaloščenim staršem naše sožalje, a nedolžnima pokojnikoma večno veselje v nebeškem raju med angeljci! — Da se je Slovenski Sokol v Jo-lietu že zares priljubil med širšim občinstvom, je pokazal njegov rodbinski večer zadnjo nedeljo, ko se je odzvalo vabilu in zbralo v Sokolovi dvorani toliko najodličnejših gostov, da jih je bilo veselje gledati. Zlasti slovenske dame in gospodične so se odlikovale s svojo obilno udeležbo na prelepem večeru. — Do prvega spopada med štraj kujočimi vlivarji (molderji) in njihovimi sočutniki ter stavkokazi ali štrajko-lomci, ki si jih je drznila uvesti v to mesto ozir. svojo tovarno Bates Machine Company, je prišlo v ponedeljek zvečer okoli 9. ure pred Cass Street hotelom, kjer imajo vtihotapljeni stavkokazi stan in hrano. Pri tem spopadu sta bila dva štrajkolomca tako pošteno premikastena in nabun-kana, da bosta v spomin na Joliet še nekaj časa nosila obveze. Kakor smo zadnjič sporočili, so vlivarji zastraj-, hiši; pr; obitelji Rems. kali predzadnji ponedeljek v dosego ■ 9 urnega delavnika in najmanjše dnine $3.25 namesto $3.00. dovršili New York City, 5. maja. — Cenjeni g. urednik: — Minulo je že dokaj mesecev, odkar sem se zadnjič^oglasil v Amerikanskem Slovencu. —- Čas v Ameriki je tako kratek, .da se niti ne opaža, kedaj mine in za to tako dolga pauza. Poročati Vam imam marsikaj in zato Vas prosim, da me potrpežljivo poslušate do konca. Nekdaj sem Vam bil poslal prilično dolg dopis iz New Yorka in v tem dopisu sem bil tako smel, da sem si upal kljub temu, da nisem svečenik, kar mi je jako žal, podeliti tukajšnjemu takrat in effigie pevskemu društvu “Slavec" svoj blagoslov, namreč blagoslov za umirajoče in za umrle. — Vidite in takrat sem bil grešil, ne ravno smrtno, če bi bil šel takoj k spovedi, bi bil dobil kak očenaš pokore in to bi bilo vse! A dobro je vendar bilo! — Kar je takrat životarilo, sedaj... živi in to je glavno! Moja malenkost mora tudi biti pov sod, kjer se lepo poje in danes se Vam predstavljam kot zvest Slavcev član. Naš društveni predsednik g. Josip Rems senior je pred 14. dnevi skli cal sejo, pri kateri sta bila sprejeta nova člana gg. Ivan Adamič in Fran Barbič. — V odbor so bili voljeni sle deči: Predsednik g. Jos. Rems, podpredsednik g. Ivan Bučar, tajnik g. Ivan Adamič .blagajnik g. Zvonko Jakše, arhivar g. Ivan Drčar in odborniki so gg. Fran Barbič, Roman Fekonja in Vekoslav Vremšak. Pevovodja je g. Dragotin Adamič. — Neusmiljena usoda je hotela, da smo zgubili našega novega društvenega starosto g. Dragotina Vremšaka. — 24. aprila smo imeli dopoldne tretjo pevsko vajo in učili smo se dveh pesmi: “Lepa rožica” in “Tičica gozdna”. Vsi pevci so bili kar najbolje animirani in naš prerano umrli uncle iz uptowna g. Dragotin Vremšak nič manje. S kakim navdušenjem je uncle zapel pri bas-solo ono mesto iz “Tičice gozdne”, ki je tako nebeško lepo: “Le letaj prosto”, da, in še ni minulo 24 ur, našega Onclna ni bilo več! Njegova duša je plavala, vesela, da se je rešila zemskih spon, tje proti nebu... Razšli smo se oni isti dan vsi veseli in zadovoljni, prebili smo cel večer v najgostoljubnejši newyorški slovenski Sedanje nedelje so v New Yorku zelo suhe in pili smo kavo belo in črno, servirano od belih nežnih rok in peli. Najveselej-— Enumeratorji so dovršili svoje ši med nami vsemi je bil naš uncle delo v mestu Jolietu koncem zadnjega j Dragotin in njegova ljubljena neča-tedna, in potem so odposlali vse svoje j kinja Mimi mu ni mogla naigrati do-knjige in popisne pole distr'iktnemu i volj popevk, koračnic in drugih kla-načelniku ljudskega štetja v Elgin in ; sičnih skladb. Hotel je še enkrat shod tam se odpošljejo naravnost v; k vspehu sta nam pripomogli naše pevsko društvo “Domovina” in “Ilirija”.—Peli in igrali so izborno! Posebno je ugajala prva točka, pri kateri je zapel moški zbor “Domovine” Ciril-Metodov pozdrav! To je bilo res nekaj lepega in častitam dirigentu in zboru! — Preoštalo je precej dolarjev in ko se le ti spremene v svetle kronice, bode zaukalo siromašno slovensko srce onkraj oceana, vedoče, da jim prihaja pomoč od bratov in sestra, borečih se tako daleč od svojega domovja za borni svoj obstanek in kateri kljub temu ne pozabljajo bedne domovine svoje... 29. maja uprizori dična naša “Ilirija" Govekarjeve Rokovnjače in takrat si bode dal v dvorani češke Budove rendezvous ves tukajšnji slovenski živelj. In tako je prav! Vsakdo nekaj in vspeh je tedaj splošen! In v tem je naša bodočnost, naš obstoj! Žrtvuj se vsakdo in iz malega mora narasti veliko. opoldan celo 30 st. C. Celo letošnjo veliko noč nismo imeli take topline, kakor o Božiču. Najgrša dneva v let. zimi sta bila 21. in 22. jan. 21. je začelo deževati, potem pa hudo snežiti in sneg je naredil, ker je pal na mokro, silno škodo zlasti na sadnjem drevju, katero je prav močno polomil in naredil silno škodo, ker je zapal po noči, da ni bilo mogoče drevja otepati. 28. februarja umrl je najstarejši človek v fari, Ivan Adlešič iz Adlešič h. št. 14., p. d. Tojaga. Dosegel je starost 85 let in 2 mesecev. Pred kakimi 24 leti bil je cerkven ključar pri farni cerkvi celih 25 let. 24. marca, na vel. četrtek, pa je umrl nagle smrti za mrtvoudom Peter Tkalčič iz Pribinec h. št. 1., p. d. Mesar, star 63 let. Oral je na njivi, pa mu je prišlo slabo, da so ga odnesli domu nezavestnega, in zvečer ob 9. je že umrl. Veselilo nas je, ko smo brali v “A. o našem Za danes bodi dovolj, moj gospod , s.” 14 z dne n marca, urednik, za prihodnjič pa upam, da rojaku g. Jožefu Ivcu, kako se je od- Vam bom mogel poročati samo kaj veselega! Pozdravlja Vas Vaš Ivan Adamič. Willard, Wis., 7. maja. — Slavno u-redništvo Am. Sl.! Prosim ,da priobčite ta dopis v nam priljubljenem listu. Odkar sem zadnjikrat poročal novice iz naše farmarske naselbine, se je strašansko dosti predrugačilo. Tukajšni likoval, ko je prijel zloglasnega morilca v Jolietu. Še bolj nas je veselilo tudi sporočilo, da nosi za različne zasluge že več zlatih kolajn. Doma je iz naše fare, iz Tribuč h. št. 55. Tudi pred nekaj leti je sporočil “Am. Sl.”, kako je zalotil nekega zloglasnega u-lomilca in se potem ž njim boril na življenje in smrt. Letos bo sv. Jurij ves zelen, vsaj je slovenski farmarji slovijo tukaj daleč že sedaj vse zeleno in sadje v najlepšem cvetju. Vse rojake po širni Ameriki lepo pozdravljam. Ivan Šašelj. se Washington. Čez kaka dva tedna u-tegnemo doznati kaj več glede joliet-skega prebivalstva po najnovejšem štetju in popisu. Mnogi enumeratorji baje pravijo, da ne bi hoteli vdrugič prevzeti tako sitne naloge kot je popis prebivalstva. Največji križ so baje imeli s “prebivalstva boljšimi polovicami” glede vprašanja o njihovi starosti, in v tem oziru so. imeli največ neprijetnih izkušenj pri angleških damah, ki so se nekatere trdovratno branile, povedati svojo resnično starost. —Prihodnji ponedeljek bo 50 let, kar je nastala slovenska himna “Naprej zastava Slave”. Ali- se bodo naši pevci spominjali tega dne? — Robinsonov' cirkus pride y Joliet dne 18. maja, to je, prihodnjo sredo. Ely, Minn., 7. maja. — Tu delamo še precej dobro, in vedno novi delavci prihajajo in tudi delo dobijo. Plače v rudnikih so raznovrstne, da se že shaja ‘pri sedanji draginji. V društvenem življenju smo nekako združeni, kajti slovenskih društev imamo kar nad 12. in, kot že znano, sedež J. S. K. J. Dramatično društvo tudi vspe-va, čeravno ne ob začetku najbolje, ali delavno je pa le. Kot se čuje, bode se vkratkem blagoslovila nova zastava nekega tukajšnjega društva. Drugače pa životarimo po navadi naprej. Trgovci nam prodavajo kar potrebujemo, ki jih je več naših na Ely. Jednako nam gostilničarji skrbe za okusno in pokrepčujočo pijačo, da smo vča-si veseli v našem prijaznem mestecu ob prekrasnem otočastem jezeru, ki nam dava krasen razgled. M. Eveleth, Minn., 5. maja. — Dne 1. maja bila je v tukajšnji cerkvi sv. Družine blagoslovljena zastava slovenskega društva Napredek, spadajočega k S. N. P. J. Slavnost bila je veličastna in popoldne kako veselje pri veselici! V mirni zadovoljnosti sukalo se je staro in mlado pri plesu na veselje krog sedečih mladenčev, čakajočih da ob priliki gredo tudi oni v plesno kolo. Štipičeva dvorana, kjer vršila se je veselica, bila je napolnjena z veselimi gosti. Kot čuje se, je veselica precej prinesla v društveno blagajno. Najveseleje opažati bilo je, da vršilo se je vse v najlepšem sporazum-Ijenju in miru. Zastava je kaj krasna, na eni strani diči jo slovenska troboj- šati vse akorde, kateri so se mu vli-I li v pojočo in pesem ljubečo njegovo I dušo, slišal jih je še o pomladnem ve-! čeru, pel je in zadovoljno-srečno gle-! dal na mlado devo, katera mu igra ve-! černo pesem, nad njim pa je plul an-1 gel smrti... j Drugi dan je šel vesel na delo, a o-i koli enajste ure dopoldne je hitel v j lekarno, kjer je že večkrat jemal zdravila, a ni dočakal, zgrudil se je ko posekan hrast in umrl. Lekarnar mu ni mogel več pomagati! Žalost med sorodniki in njegovimi prijatelji je bila nepopisna! Slavec mu je stal ob večerih počastno stražo in v sredo pred pogrebom mu je zapel ob njegovi glavi žalostinko “Nad zvezdami”. Blagega pokojnika smo pokopali na pokopališču sv. Trojice v Long Islandu v četrtek popoldne. — Nebo je bilo modro in jasno, pomladni vetrič se je poigraval s spominčicami po grobovih in scflnce je sijalo in pošiljalo svojemu ljubljencu prelestne svoje žarke v zadnji pozdrav... Ivan Adamič se je'v nagrobnem govoru poslovil-od unclna Dragotina v imenu sorodnikov, “Slavca” in njegovih prijateljev. — In sedaj ga krije zemlja, v prah se bo spremenilo njegovo telo, duh njegov pa bo živel večno! Hvaležen sem pokojniku za marsi-kak dober nauk; in četudi nekdaj užaljen, vendar zlato njegovo dušo pri znam in ljubil sem ga kot rodnega svojega očeta. — Moj uncle! Foerster je pel: Nikjer, nikjer tolažbe ni, le križ nam sveti govori, da snidemo se še nad zvezdami! Vi ste tam, mi ostali pa prihajamo drug za drugim... grobovi naši so še odprti in čakajo... Gospod urednik! Dovolite mi še malo prostora, utis mojega dopisa bi mogel ostati melanholičen in tega ne bi rad! Saj pomlad je tu, tako lepa in vse nade oživljajoča pomlad, da bi človek objel cel svet in pel, samo pel. Tudi jaz prosim Boga, da bi pojoč umrl ljubil sem pesem in ta naj me spremlja kedaj tudi tje, kamor jadramo in hitimo vsi.. . Tu pri nas v New Yorku se mnogo poje in to je lepo. Ciril-Metodovo prvo veliko veselico smo imeli tu v New Yorku. Cilj njen je bil in je: Otirati bratom in sestram v domovini solze in pomagati milemu našemu jeziku, da se ga ne pozabi! “Slavec” ni pel, rarja preveč krvavi in srca boluje-jo za izgubljenim... A vendar Bog nas ni zapustil! Veselica je vspela in naokrog. Vsi drugorodci pravijo, da niso videli še v svojem življenju takih delavcev, kot so Slovenci. Pred letom dni se je prostirala velika hosta, tako da ko smo ogledovali zemljo, ni bilo moči koračiti naprej. Ali danes se pa prostira lepo polje z različnimi nasadi. Vsak se čudi, kedaj da se je to naredilo. Vsak slovenski farmar si čisti zemljo kolikor največ more, ker vsak pravi, da je greh, da bi taka lepa črna zemlja prazna stala. Semkaj so se priselili z družinami: Jožef Kaučnik in Mike Artač iz Wau-kegana, 111.; John Petkovšek iz Spring- Dolenjavas pri Ribnici na Kranjskem, 20. apr. — (Srčna zahvala.) Lan sko leto smo popolnoma prenovili našo župno cerkev sv. Roka. Položil se je šamotni tlak, postavila na zvonik nova streha, naredila stranska altarja in cerkev lepo poslikala. Ker so bili stroški precej veliki, smo se obrnili tudi na naše blage rojake v Ameriki. In glejte, sedaj imamo prjietno dolž nost, da se jim za poslane darove srč no zahvalimo. Prejeli smo od g. Franc fielda, 111., si je prišel sem zgradit hišo; Jožef Cap iz Jolieta, 111., se je tu j '^““¿¡„ver, Colo., K 15.90; gg. John naselil m je stalno vposlen tukaj na j Merher in Anton Dejakj Pueblo> Colo ; železniški postaj., Franku Zupancu je j R 10Q potem je poslaIa ga Marija botra storkla prinesla punčko, katero Miller> FairbankSj 25 K, ga. Marija so včeraj peljali v Greenwood krstit. Math Klemenčič in Jakob Gabrovšek iz Ludlow, Colo., sta si kupila prvi 40, drugi 80 akrov zemlje tukaj na Wil-lardu. Pavel Marn in Frank Kokalj ga. Bazaj iz Dalmacije 10 K, in slednjič gg. Alojzij Pogorelec in Matevž Gor še K 250. Skupaj 400 K 90 vin. Vsem blagim darovalcem in darovalkam iz domače in drugih župnij pri sta si kupila voli; sedaj "furasta” prav j srčna 2ahvala> posebej še nabiraicem po kranjsko. Rojak Gregor Seliškar . za trud! Bog naj Vam povrne s svojim iz Waukegan, 111., nas je zadnji teden b]agoslovom> to smo ga prosili sv. obiskal. On Je velik prijatelj farmar- | jurija dan> ko je bila za Vas opravlje-jev; ko je ogledal našo naselbino, mu se je vse dopadlo; želimo, da bi v kratkem zopet nas obiskal. Slovenska naselbina Gormans, ki je dve milji od tukaj, tudi jako napreduje. Samo v enem dnevu se je pomnožila za 29 prebivalcev. In ti so prišli vsi iz Ely, Minn. Prihodnji teden prideta zopet dve družini iz Ely, Minn. Anton Janežič iz Pueblo, Colo. se je tudi naselil na Gormans i. t. d. Pozdravljam vse čitatelje Am. Sl. Tebi, Am. Sl., želim obilo naročnikov in predplačnikov. Z Bogom! Ignac Česnik. na sv. maša. Srčen pozdrav! Fr. Vrhovšek, župnik. Janez Grajnar, Franc Oražem, ključarja. ognjišče Doma pa nas bodri še k novim ciljem. Še enkrat: Nabiralcem kot blagim dobrotnikom Bog plati! § ZAHVALA. Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega ljubljenega in nepozabnega sinčka, oziroma brata, Teodorčka Stukel izrekamo tem potom najtoplejšo za. hvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremil; do groba. Posebej še sl. društvu Slovenskih Sokolov za prekrasno kito svežih rož; slavnemu policijskemu zboru za prelepi venec; g. Jos. Zalarju za sopomoč pri sprevodu, in gospej Jos. Panian za obilno skrb in tolažbo Joliet, II!., 10. maja 1910. Josip in Margareta Stukel, starši. — Če se vam čreva ne izpraznijo vsak dan, če vas dostikrat glava boli in če vam je koža ožoltela, kupite si škatlico Severovih Jetrnih kroglic. Če se redno uživajo, ohranijo jetra in čreva delavna, izpodbude prebavo in Loški potok, Kranjsko, 7. apr. — V zadnjem času se je v naši dolini začelo izredno živahno društveno življenje. Ustanovili smo si izobraževalno društvo Tabor, Dekliško zvezo, oživili Farno knjižnico i. dr. Misel se v društvih poživiti in organizirati je našla v našem ljudstvu bogat krepak odmev. Predavanja, igre, izleti, kot tudi politični shodi so vedno živahno obiskani. Kot prerojena, nanovo oživljena se vidi naša dolina, odkar se je začelo lepo društveno življenje. Manjkalo ni najboljše volje pri vodstvu tega gibanja in tudi ne sprejemljjvih src pri naših ljudeh, a vendar se nismo mogli tako razviti in dvigniti kot smo. si bili želeli; pokazala se je ovira, ki je žugala uničiti in zavreti ves ta veseli tok: primernega prostora nismo imeli Selili smo iz ene sobe v drugo, v vežo, v kolarnico, nič nismo imeli svojega lastnega ognjišča. To nas je bolelo in živo smo si zaželeli stalnega doma, kjer bi bili nemoteni, kjer bi imeli zadostnih prostorov in druzih udobnosti, ktere zahteva društveno življenje. Vprašali smo se: “Kaj, ko bi zidali si ... društveni dom?” Zabolel nas je lasten odstranijo iz vašega ustroja take tva-odgovor in vprašanje “S čim?” Kje rlne’ k' bi pridržane povzročile bole-vzeti sredstva, materijal, denar i. t. d.? zen' škatlica za 25c traja tri ted- Komur smo povedali, vsak skoro je ne; Xa ProdaJ v lekarnah- Kupite odmajal, odsvetoval. Pa smo se le , Pnstrle’ kl J'h P^Ptavlja W. F. Severa lotili zaupajoč na pomoč Božjo in po-! °'’ e ar aP'ds, Iowa. 2 litično zrelost, že dokaj visoko izo- —............. brazbo in znano požrtvovalnost našega ljudstva. Pa se nismo varali. S pomočjo Božjo in našega naroda smo prišli do cilja. Eni smo kopali, dovažali materijal, drugi darovali les, drugi zopet denar, mnogi pa oboje. Vse je hitelo, da bi imel vsak delež pri delu ljudske zgradbe, Društveni Dom. O-mejili smo se na lastno domačo faro in tu nabirali denarnih in drugib prispevkov. Obrnili smo se pa tudi na naše rojake v Ameriki, poznamo veliko prijateljev naših društev in našega gibanja; nadjali smo se, da bodo tudi ti kaj prispevali za naš Dom. In glej! nada se nam je bogato izpolnila. Rojaki v Chisholmu so se odzvali z lepim darom. - Darovali so rojaki iz naše fare, pa pridružili so se jim tudi rojaki iz drugih far. In tako so nabrali in nam poslali $68.35. Nabrala se je ta svota po prizadevanju vrlih Al. Kordiša, Jerneja Turka in Matije Knavsa. Hvala in čast požrtvovalnim našim prijateljem. Vsem darovalcem pa: Najiskrenejša zahvala! Bog Vam povrni stotero! Da je bil Dom potreben, priča že to, da ne stoji še polleta pa se je v njem porodilo troje novih organizacij: Društvo tesačev, Telovadski odsek “Orel” (ki ima v dvorani krasno telovadnico) in čipkarska šola za naša dekleta. Naši načrti in pa domače FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) nail pekarija slaščic posebnost. Telefon. 300 N. Bluff St., Joliet, 111». S. HONET KROJAČ^vv^- Šivam, popravljam in gladim obleki 918 IV. Chicago St , Joliet. Najboljše zavarovanje proti bolezni je imeti Severova Zdravi a pri roki. Iz Adlešič, 20. apr. — Potrjujem, da sem prejel 100 K, katere je poslal Mi- i gg ha Rožman iz Purge h. št. 6. in sta jih nabrala on in Jože Požek iz Purge|Mj h. št. 5. za nameravano novo kapelo SK sv. Družine v Purgi, v Calumetu. Pred BS kratkim pa je poslal Miko Adlešič iz j BS Gorenjec h. št. 7. iz Pittsburga po 2 sS K našim cerkvam in sicer farni, po-1 S| družnici na Plešivici in Dolenjski ka- j Sfc peli v dar. Vsem tem dobrotnikom, ni naših cerkva se s tem srčno zahvaliu- ' BO jem, kakor tudi onim, ki so darovali. I Znesek za nameravano kapelico v Do- j g j lenjcih sem naložil v ljudski posojil-niči v Ljubljani, dokler se ne nabere zadostna svota za zidanje. |BQ Morda bo zanimalo naše rojake, če ' KS jim sporočim kaj novic od lani in le-jHfc tos. Lani je bilo rojenih v fari 59 5^ otrok, 28 dečkov in 31 deklic. Od teh 1 (S so bili dvakrat dvojčki. — Umrlo je 47 j oseb, 28 moških, 19 ženskih. Od teh je bilo 21 otrok izpod 10 let starih; čez 60 let starih je umrlo 5 oseb, čez 70. 12, in čez 80. 4. Najstarejša oseba je bila Bara Grabrijan iz Sel h. št. 7. stara 85 let in 2 dni. — Porok pa je bilo 7. Letina je bila lani dobra. Dobro so obrodila jabolka, hruške, orehi, zelje i. dr. a najbolj pa trta. Le žal, da vino vsled obilne gnilobe ni stanovitno gg in da se nekaterim kvari, to pa ne sa-1 KM mo pri nas, ampak skoraj po vsi Beli | Krajini. Pripovedujejo, da je bilo ta-j gg ko slabo ali šibko vino kakor letos tudi 1. 1878. Prav slabo pa je obrodil krompir, kakor že mnogo let ne, ker se mu je posušila cima že m. junija in julija. Je prav neužiten in se ne da skuhati. Tudi za seme ni večinoma, zato so ga ljudje naročili od drugod. Naše županstvo ga je naročilo en vagon na žel. postajo v Novemmestu. Tudi druga belokr. županstva so ga veliko naročila. Ker je napadla lani krompir strupena rosa, zatoraj bo treba, kakor kaže, zanaprej tudi krompir škropiti z galico, kakor trtje, da se cima ne posuši. Amerik, časopisi so poročali, kako hudo zimo ste imeli letos v Ameriki. A pri nas pa zime skoraj nismo imeli, razun nekoliko zadnji teden m. januarja in v prvi polovici februarja. Dru-gači pa smo imeli, skoraj lahko rečemo, vso zimo le spomlad, tako je bilo lepo in toplo. Prav lepe, tople in krasne dni smo imeli okoli Božiča. Na Božič so prihajali ljudje v cerkev letno oblečeni, vsaj je pa kazal, toplomer ta dan v senci 15 st. C, a na solncu Sedaj je čas iznebiti se utrujenosti, si očvrstiti telesno moč ter prilagoditi svoj ustroj razmeram in promenam spomladanske dobe. Najbolje se to stori, če se uživa Kricistilec ker ima to spomladansko zdravilo moč očistiti, obogatiti in poživiti kri. Hitro prežene vsa spomladna uljesa, ozdravi tvore, prišče, ogrce, opahke ter podeli moč in zdravje celemu ustroju. Cena $1.00. Blood purifier OHMI lili litin lint IM**M cm«i Hum luni tiiMftm • ••Minit«« IMMHtl« UIHft «utiiii tninun» itinim «U| lunin «•••• UUMilK' •lili» «Minit«* «MM «««•••« IMMItM«M|H llilMI ««••NNNIiniliui Raad itig 'Pamphlet lnvđ.t Dl K ACTIONS ON Tue wm.f TRltB, «1.00 AREPA RED OIU.Y BY W.E SEVERA CO -MMMlFACtüRlNC CEMRBAHU3 IOWA Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah. Kadarkoli kupujete zdravila recite, da hočete “Severovih” in Igejte, da dobite kar zahtevate. Ne morete spati? Ali ste brž utrujeni? Ali ste jezljivi? Hitro razdražljivi? Potem ni več daleč živčna onemoglost.* Zato si omislite dobro živčno toniko in boljše ni, nego je Severov nervoton Bržko použijete prvi popitek, se prične zdravje povračati in se nadaljuje z vsakim popitkom, dokler se živčevju ‘ne povrne popolna moč in zdravje. Cena $1.00. Bledi ljudje navadno venomer občutijo utrujenost, pomanjkanje trdne volje, odločnosti; » njihova kri je redka in slaba. Tako stanje se najlaglje zboljša, če se uživa Severov življenski balzam Uživan po jedi prehaja naravnost v kri in hrani vsa njena telesa, tako da se vrne naravna barva ter ohranijo želodec, jetra in drobje v popolnem stanju. Gena 75c. ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA ■i : ■' v" ____ V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 15. aprila 40 Hrvatov, 10 Črnogorcev in 60 Macedoncev; 16. apr. 90 Hrvatov, 65 Macedoncev in 10 Ogrov. — V ječo namesto v Ameriko. Posestnika Matijo Pluta iz Krvavčevega vrha so djali v Ljubljani pod ključ, ker je hotel svojega 18 let starega sina spraviti v Ameriko, še predno je 'zadostil vojaški dolžnosti. Izročili so ju deželnemu sodišču. — V Ameriko so hoteli pobegniti Ignacij Strojn, Alojzij Korbar in Anton Vojščak iz Malega Gabra in se odtegniti vojaški suknji. Vse tri pa je ustavil n akolodvoru službujoči stražnik in jih odvedel v zapor. Zagovarjali se bodo pred sodiščem. — 50 letnica pesmi “Naprej, zastava Slave!” Letos bo 50 let, odkar je bila zložena in se je prvič pela naša slovenska himna. Odbor ljubljanske “Glasbene Matice” je v svoji seji sklenil, da se tem povodom jeseni priredi skladatelju in častnemu članu “Glasbene Matice” gospodu Davorinu Jenku časten večer. Prvič se je pesem pela 23. oktobra pred 50. leti. Zložena je bilo na dan 16. maja. (Več o tem na drugem mestu te št.) —Cesarja Franc Jožefa I. azil za one mogle v Ljubljani je dne 17. apr. “Kranjska hranilnica” slovesno otvorila. Krasne prostore tega človekoljubju posvečenega doma je blagoslovil prevžv. gospod knezošlcof dr. A. B. Jeglič. — Ljubljanska stolnica dobi nove orgije, s podporo “Kranjske hranilnice", ki je darovala v to svrho baje 25,000 K. Dosedanje orgije v ljubljanski stolnici dobi cerkev na Viču. — Spomenik Adamiču in Lundru. Iz Ljubljane se poroča: “Združeni narodni odbor” je predložil dne 27. avgusta 1909 ckr. okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico osnutek nagrobnega spomenika Ivanu Adamiču in Rudolfu Lundru s prošnjo, naj ta o-snutek odobri in izda oblastveno dovoljenje za postavitev spomenika. Na to vlogo ni bilo nobenega odgovora, pač pa se je privatno obvestilo odbor, da oblast nima nobenih pomislekov proti osnutku. Na to je odbor izročil izvršitev spomenika kiparju Svitoslavu Peruzziju. Dne 7. marca 1910. se je urgirala rešitev vloge z dne 27. avg. 1909. in te dni je dobil “Združeni narodni odbor” uradno obvestilo, da ckr. okrajno glavarstvo dovoljenja za postavljenje spomenika ne more dati. — Obenem je v tem uradnem dopisu rečeno, da se odbor svari, da bi oddal izvršitev spomenika, preden bo oblast izdala definitivno dovoljenje* da se sme ta spomenik postaviti na grobu Adamiča in Lundra. S tem je toliko rečeno, kakor da vlada sploh ne bo dala dovoljenja, da bi se spomenik postavil na pokopališču!” . — Slovensko lovsko društvo je imelo dne 24. apr. v Ljubljani občni zbor. Za predsednika je izvoljen odv. kand. dr, Lavrenčič. Društvo šteje že 997 članov. —Glavne počitnice na srednjih šolah se prično dne 2. julija. Novo šolsko leto se bo pričelo dne 9. septembra. — Slovenska deputacija na poljski slavnosti. Dne 15. julija t. 1. se bo praznovala 500 letnica bitke pri Grun-vvaldu, v kateri so Poljaki združeni s češkimi četami porazili Nemce, ki so hoteli prodreti na. slovanski vzhod. Ker bo ta slavnost velikega zgodovinskega pomena, bo zastopana r.a njej tudi ljubljanska mestna občina z deputacijo treh članov, v kateri bodo župan Ivan Hribar, dr. Ivan Tavčar in dr. Danilo Majaron. 2G0 delavcev odpuščenih; Poroča se, da je ravnateljstvo popirne tvornice v Medvodah odpustilo okoli 200 delavcev. Delavstvo je, bilep silno ogorčeno. Nekateri niso hoteli sprejeti knjižic. Nato pa so jih jim pometali kar na tla. — Profesor na I. državnem gimnaziju v Ljubljani dr. Ivan Svetina je imenovan častnim kanonikom ljubljanskega stolnega kapite.lja. — Smrtna kosa. Umrl je g. Adolf Blaznik, 24 let siari trgovski sotrud-nik na Starem trgu št. 12 y Ljubljani brat č. g. župnika v Haverstravv, N. Y. —Umrl je. Ivan Barle, posestnik v Gradu pri Cerkljah na Gorenjskem. — Umrla je Frančiška Plevnik rojena Dimnik, hči deželnega poslanca. Dimnika, posestnica iz Jarš. — Utonil je posestnik Janez Zajec iz'Zadobrove.— V Ljubljani je umrla soproga sodnika dr. Kremžarja. — Umrla je v Ljubljani Uršula Zirkelbach, mati Hinko Zirkelbacha, hišnega posestnika in podfaktorja Kat. Tiskarne. — V Pre- - mu je umrl Peter Sterle, 63 let star. — Na Koroški Beli je umrl vpok. nadru-dar Matevž Kokalj, star 80 let. — V Črnučah so pokopali 26 let starega Antona Dobravec. — V Ljubljani je umrla gdč. Ivanka Grabnar, stara 21 let.— V Kranju je berač, Štefan Krč iz Pre- doselj prišel k Tepkovcu v gostilno, sedel k mizi in hipoma umrl. — Ogenj v Begunjah. Dne 19. apr. ponoči je začelo goreti na Zgoši; pogoreli sta dve hiši, “Jejcova” in “Če-senkova”. Domača požarna bramba je kmalu omejila ogenj. Zažgala je baje neka beračica i? maščevanja, ker ni dobila prenočišča. — Vas Brdo pogorela. Dne 13. apr. je pogorela gorska vas Brdo, župnije Radovljica. Ogenj je nastal v hlevu pri posestniku vulgo Andrejec. Pogorele so šestim posestnikom hiše z vso notranjo opravo in obleko, gospodarsko poslopje, ves živež za ljudi in živino, zgorelo je tudi veliko živine, posebno prašičev. Pri usodepolnem ognju se je smrtno nevarno opekla 55 let stara vdova gospodinja Ažman Uršula, ki je potem umrla. Škode je napravil požar 80,000 kron. Za pogorelce je cesa.r daroval 1000 K, a državni in deželni poslanec g. Pogačnik je izposloval 8000 K državne podpore. — Požar v Zalogu pri Ljubljani. Dne 14. apr. so pogorele tri hiše v Zalogu, namreč pri Šimencu (Perdan), podomače pri Matevžu (Prošek), po-domače pri Gradišku (Zicherl). Zgorel je v ognju 3 letni Maks Prošek, a 68 letni Al. Perdan se je tako opekel, da je čez tri dni umrl. — Pogorelo je posestniku Rugel iz Zagrada pri Št. Rupertu hlev, dve telici, en teliček in dva kozolca. Zavarovan je bil za tisoč kron. — Na ženitovanju umrl. Dne 21. apr. se je poročil v Bršljinu pri Novem mestu gostilničarjev sin farenik (Čefidel). Druzega dne zvečer je bil ha ženitovanju tudi tamošnji trgovec Janez Nep. Pikel. Ko si je ravno hotel prižgati cigareto, se naenkrat zgrudi od kapi zadet mrtev na tla. — Parna žaga pogorela. V noči od 13. na 14. apr. je pogorela parna žaga g. Dominika Lovšina pri Koprivniku na Dolenjskem, z lesom vred. Škoda je precej velika. — Hiša'je pogorela Bari Škrlec na Brezju v župniji Velika Dolina. Nesrečnica ima škode nad 1400 K, zavarovana je le za malo vsoto. Pred dobrim mesecem ji je umrl mož; sedaj nima druzega, kakor tri majhne, še ne sedem let stare in pohabljene otroke. — S hišo vred so zgorele tri hranilne knjižice Hribarju v Podgorju. — Pri pijači zaboden. Pri prodaji vina posestnika Kosa v Ločni med Št. Petrom in Rudolfovim so zaklali dne 24. apr. okrog 7. ure zvečer vrlega mladeniča Josipa Medveda, p. d. So-vanovega, starega 20 let. Zločinec da je neki zloglasni Jerščev iz Broda pri Kandiji, katerega iščejo orožniki, Josip Medved je bil miren, nadarjen ter ukaželjen mladenič mirne narave ter veleposestnika sin. — O tem se še poroča iz Novega mesta: Alojzij Lukšiča (Janežiča), mizarja iz Drske pri Novem Mestu, ki je dne 24. apr. zvečer zasadil Josipu Mpdvedu, 19 letnemu posestnikovemu sinu iz Ločne, nož v stegno ter mu prerezal srčno žilo do-vodnico, tako da je ta v par minutah izkrvavel in umrl, so orožniki še isto noč pripeljali z njegovim tovarišem in soudeležencem Finkom vred v zapor novomeškega sodišča. Tu se je Luk-šič v torek, dne 26. apr. dopoldne obesil na ventilacijsko vrv. Paznik, k! mu je prinesel ob 11. uri kosilo, ga je dobil sicer še gorkega, a je bil-že mrtev. — Kot vse kaže, Lukšič nad Medvedom ni pregrešil le uboja, temveč umor m zato ga je vest tako pekla, da se je obesil. * — Senzacjjonelno odKritje umora. Iz Novega mesta z dne 27. apr. se piše: Pred osmimi leti j e bil pogrešen neki hlapec, kateri je bil zvečer v Kandiji v Rajecovi gostilni. Dognalo se je, ker se je našel na bregu Krke klobuk,,da je bil vržen ali pa da se je sam vtopil v Krki. Iskali so ga par dni po globini Krke, nakar ga je našel ribič Lukšič, oče zločinca, ki je zabodel Medveda in ki se je sedaj- obesil. Na vtop-ljencu so se našli znaki udarca na glavi. Sklepalo se je vsled tajenja onih, ki sO bili ošumitičeni, da je zadobil po-' škodbo vsled padca v vodo na kak trd predmet. Svojcčasno so bile tudi tu ljubavne razmere povod nesrečne smrti vtopljenega. Bivša natakarica v gostilni Kondeta v Kandiji je imela z Lukšičcm, bratom sedanjega, zločinca, ljubavno rđžmerje in ga pozneje poročila, nakar je mož šel v Ameriko, V teni, času je nastal domači spor med sinaho in starši, nakar je prva očitala: “Saj niste nič prida, ne vi, kakor ne vaša družina, vaš sin (moj mož) je onega ubil ter vrgel v Krko. Jaz sem za to.vedela, a nisem hotela ga'izdati.” S tem je staršem za nekaj časa zaprla usta, sedaj pa se to že povsod govori. Cež nekaj časa vse pride na dan, kakor je tudi to prišlo. Je še par umorov v bližini Novega mesta, ki niso odkriti, a jxe upati, da se tudi te sčasoma pojasni. — Matika in revolver. Dne 19. apr. je v krški bolnici umrl 24 let stari Anton Barbič, posestnikov sin iz Bregov. Dne 14. apr. večer je šel s. tovarišem iz vinograda proti domu. Pri AMERIKANSKI SLOVENEC, 13. MAJA 1910. leskovskem pokopališču pritečeta za njima dva fanta. Barbič se ozre in v tem trenutku ga udari eden z ušesom matike in mu prebije črepinjo.—Kmalu nato prideta brata Marolt mirnim potbm. Kar se zasveti strel — in mlajši Alojzij ima kroglo v nogi, drugi strel v Jožeta pa na srečo ne zadene. Na sumu so delavci iz Velikega Mraševa. Pokojni Barbič je bil zelo priden in pošten mladenič. — Beguna. Dezertiral je od pešpolka št. 17 v Celovcu pešec Alojzij Dolenc, pristojen v Pijavo gorico. — Pobegnil je od svojega domobranskega polka št. 27. rezervist Franc Orešnik, rodom iz Mokronoga. Orešnik je baje nekoliko slaboumen. I —- Tudi Ajdovec dobi v kratkem cesto. Iz Ajdovca se piše: So jo že mahnile cele kompanije delavcev preko Žužemberka tje gori. Se vidi, da podjetnik, g. Lončarič, pošteno prime, česar se loti. Delavci so se lotili najprej najtežavnejše partije, strmega bre ga nad Krko proti Sardinji vasi. Delo je težavno pa nevarno za ljudi, ki hodijo ali se vozijo po deželni cesti, ker se neprenehoma vali nanjo prst in težko kamenje. — Dva sleparja. V Ljubljani so-za-prli dva sleparja, ki sta uspešno delovala pri menjavi bankovcev. Hodila sta namreč po trgovinah in trafikah, kjer sta s kakim 20 kronskim bankovcem kaj malega kupila, na to pa hitro in skrivoma bankovec zopet vzela in malenkost plačala z drobižem. Pri tem sta redno zahtevala od prodajalca, da jima naj izmeni oni predani bankovec. Ce je prodajalec pozabil, da ga ni hranil on, ampak, da sta ga goljufa zopet vzela, je izmenil bankovec in naštel po 20 kron. Tako sta se potepuha preživljala. Aretiranca sta elegantno oblečena, trgovska potnika, 17 let stari Jožef Kaiser in 26 let stari Štefan Horvat iz Sombotelja (Steina-manger) na Ogrskem. Za nju se zanimajo tudi v Beljaku. ŠTAJARSKO v-~« — Župnik Gričnik umrl. Č. g. župnik Alojzij Gričnik je umrl dne 24. apr. Pokojnik je bil rojen dne 29. marca 1880 pri Sv. Kunigundi na Pohorju. V mašnika je bil posvečen dne 25. julija 1903 v Mariboru in je služil kot kaplan v Podsredi, v Žetalah, v Črešnjevcu in pri Sv. Marku niže Ptuja. Od 1. marca 1909 je služboval kot župnik v Reki. — Župnik Kralj umrl. Dne 16. apr. je umrl č. gosp. župnik Kralj v Leskovcu pri Ptuju. pred svojo smrtjo prestopil v katoliško cerkev Klinger, ki je bil prej dolga leta protestantski cerkovnik. — Izredni jubilej na sv. Višarjih. Sv. Višarje, najznamenitejša božja pot na Koroškem, obhaja to leto petstopetde-setletni jubilej. — Sokolski zlet na Koroško, ki ga je nameravala 5. maja prirediti gorenjska sokolska župa v Št. Jakob v Rožno dolino, je okr. glavarstvo v Beljaku prepovedalo. — Peče pri Podkloštru. Tukaj je u-mrl na svojem posestvu' vpokojeni nadgozdar gospod Pavel Inzinger, ki je bil med ljudstvom zelo priljubljen. — Celovec. Umrla sta, podlegša svojima ranama, kand. med. Fr. Graf, kateri se je bil pri čiščenju starega samokresa nehote vstrelil in vajenec Laznik, katerega je njegov god ustrelil v gozdu pri igranju s samokresom nek sovajeneć. — Otrok padel materi iz rok na dvorišče. V Celovcu je neki delavki padel otrok iz rok ter priletel iz prvega nadstropja na dvorišče. Alati se je od strahu zgrudila. Zadela jo je srčna kap; bila je takoj mrtva. Otrok je ostal nepoškodovan. — Poslanec Ježovnik umrl. Dne 20. apr. je umrl v Velenju po daljšem bolehanju državni poslanec Vinko Ježovnik. Rajnki je bil rojen leta 1856 v Velenju. Dolgo vrsto let je bil občinski svetovalec, in enkrat tudi župan, Bil je tudi načelnik okrajnega zastopa in predsednik posojilnice. Leta 1907 je bil po vročem volilnem boju na pro- jŠ gramu Narodne stranke v ožji volitvi izvoljen za poslanca marenberškega, i ¡ji slovenjegraškega in šoštanjskega o- $ kraja. Pokojnik je bil vzgled neu- j morno delavnega moža za svojce in! S svoj narod. Njegovega pogre' •—• 300 izseljencev došlo iz Amerike. Izseljeniški parnik “Carpathic” je dne 23. apr. priplul iz Amerike v Trst s 300 izseljenci, ki se vračajo v domovino. Več kot polovica jih je Hrvatov. — Tujci iz Amerike v Avstriji. V Trst je dne 25. apr. priplul parnik “Martha Washington", ki je imel na krovu vse kajite oddane bogatim A-merikancem. ki so se pripeljali v Trst, da od tam gredo v razna avstrijska letovišča. Začetkom majnika pa je do-plul iz New Yorka parnik “Alice”, ki je donesel v Avstrijo 120 bogatih Ame-rikancev; tudi drugi parniki bodo v Trst pripeljali izredno mnogo ameri-kanskih gostov. — Gorica. Pri volitvah v slovenskem veleposestvu na Goriškem so bili izvoljeni: Odvetnik dr. Franko, prejšnji deželni odbornik A. Klančič in vi-šesodni svetnik M. Rutar. — Konkurzi krog Gorice. Za “mizarsko zadrugo” v Solkanu je napovedal konkurz italijanski veletržec Stua v Korminu; temu je sledil slovenski zlatar Ambrožič v Gorici, a govori se še o enem v bližnji bodočnosti. sv. Lovrenca, kjer so po altarjih vse pobrali, kar se jim je le količkaj vredno zdelo. Odnesli so reči za 1500 K. To so gotovo oni zlikovci, ki so oropali cerkev v Senožečah. — Slovenska šola v Kopru. Koper, to v bližini Trsta se nahajajoče istrsko mesto, je znano po svojem zagrizenem italijanstvu. Ker je pa okolica slovenska, je umevno, da je v mestu mnogo Slovencev, ki se pa poitalijančijo, ker ni nobenih slovenskih šol. Da bi se temu odpomoglo, so sklenili koprski slovenski rodoljubi, na čelu jim odvetnik dr. Černe, ustanoviti slovensko šolo. Impuls k tej akciji je dala tragična smrt priljubljenega sodnika Josipa - Simčiča, ki se je ponesrečil, kakor smo poročali, pri železniški nesreči pri Miljah, ko je vihar prevrnil vlak. Spominu tega moža hočejo z osnovanjem slovenske šole postaviti trajen spominek. — Smrtna kosa. V Trstu je dne 22. aprila umrl glavni inšpektor in posta-jenačelnik tržaškega južnega kolodvora Friderik vitez Mahorčič. HRVATSKO. j— Nova mažaronska doba na Hrvaškem. Dne 18. apr. so se vršile v nekaterih okrajih dopolnilne volitve v hrvaški Sabor. Po paktu z banom Tomašičem je morala koalicija v nekaterih okrajih narediti prostor vladi-novcem. —• Hrvaška brez tajne volivne pravice. Vesti nekaterih listov, da nova volivna reforma prinese tajno glasovanje na Hrvaškem, niso resnične. Glasovanje bode tudi po novi volivni reformi javno. — Sprejem Valerijana Pribičeviča. V Mitroviči in v Karlovcih so tamošnji samostalci (Srbi) Pribičeviča, ki se je pripeljal iz zagrebške ječe, zelo slovesno sprejeli. V Karlovcih je bilo pri sprejemu navzočih 4000 ljudij. Navdušenje je bilo neopisljivo. Narod je Pribičeviča obsipaval s cvetjem, ga ljubil in zanesel na voz. Pozdravil ga je baron Rajačič in iz dvorca sta mu mahala patriarh in škof. — Odstop nadškofa Dvornika. Iz Zadra z dne 23. apr. poročajo, da se je nadškof Dvornik, zagovornik staroslovenskega bogoslužnega jezika, uklonil navodilom Vatikana in da bo odstopil. Nastanil se bo v Bakru. — Umrl je v Splitu znani dalmatinski rodoljub Vicko Milič, star 79 let. Pri Nas Delajo klerki mnogo narodnostij med njii-mi g. Frank Završnik, ki je Slovenec in postreži svojim rojakom dobro, ako vprašajo zanj. BARRETT co. p HARDWARE North Ottawa Street JOLIETi ILLINOIS — Cerkveni tatovi. V Ronkah na Primorskem so tatovi vlomili v cerkev Rojakom naznanje. treba v jfo v se je : «j spremstvu peterih duhovnikov udeležilo do 2.000 ljudi, ki so prihiteli : S od blizu in daleč izkazat zadnjo čast j vrlemu možu. Na gomili so govorili državni poslanec Mandič za “Savez ¡(j južnih Slavena”, dež. poslanec dr. Ku-! kovec za “Narodno stranko”, Lipold v -imenu “Sokolov”. v — Smrtna kosa. Umrl je pri Sy. ja Marjeti poleg Rimskih- toplic Anton j jk Aškerc, po dom. Hrušovar, oče pes- j ¡¡S njka Aškerca, star 85 let. — V Žrečah je umrl veletržec. Hinko Dobnik, star 38 let. — V Pobrežju pri Mariboru je umrl veleposestnik Franc Večernik.— Preminula je Jožefa Šauperl, gostilničarka in hišna posestnica v Mariboru. Leta 1908 sta obhajala zakonska Šauperl zlato poroko. — V Radvanju pri Mariboru je umrl vinski trgovec in posestnik Josip Roth, hud nasprotnik Slovencev." — Umrl je veleposestnik Jožef Drevenšek. — -Kap je zadela rra možgane oficijala okrožnega Sodišča v Mariboru g. Karla Dernovška, očeta finančnega komisarja v finančnem ministrstvu g. dr. Karla Dernovška, ko je prišel, od pogreba .svojega svaka g. .Antona Pavliča .iz Ljubljane domov v Maribor, da je, druzega dne umrl.—'V St. Vidu pod Ptujem je umrl veleposestnik in usnjar J. Friedl. — 1 štolam je umrl organist Franc Žižek, za slovenski narod navdušen mladenič. — V Pameču pri Slovenjgradcu je umrla ga. Antonija Vrhnjak, soproga tamošnjega župana. — V. mariborski bolnišnici je umi*! kot žrtev velikonočnega Streljanja lSletni Karol Trnikaus pd Sv. Rupčrta v Slov. gor. — Požigalec se je ust/elil. V Grobel-nem je 70 let stari Janez Zupanec dne 16. apr. zažgal hišo Jakoba Mrhule, kateremu je vse pogorelo. Po dejanju se je p'ožigalec ustrelil. — Vsled uboja je bil pred porotnim’ sodiščem v Celju obsojen 201etni rudar Mihael Zidar iz Mirne na Dolenjskem na pet let težke ječe, ker je pred hišo pos. Klanjšeka pri Sv. Marku poleg Trbovelj z nožem usmrtil rudarja Slokana, rudarja Dolinška pa ‘ težko ranil na nogi. Imenovani trije so še tam -po krivdi Zidarjevi stepli. — Protestantski cerkovnik prestopil v katoliško cerkev. V Celju je dan V poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po svetu širiti vest, da pošiljajo novce po telegrafu v staro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti misliti, da je to mogoče za 50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalne in večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj. Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, da v Avstriji izplača vse pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapešti. Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič. Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh. , Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svojega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega tirada. To je gotovo in vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumost pošiljati denar po telegrafu, ko vendar konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pešto. Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev! Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po Hran k Sakser Co9 ! 1 t 1 fr* fr* t fr* fr* J t- i 82 CORTLANDT ST», ali NEW YORK, N. Y. 6104 ST. G-L.A.IR A.V1BIVUS3 IN» E», CLEVELAND, O. in siguren je, da bode gotovo došel v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj že skozi 18 let. £ -B- -B-JL-R-JLg_a_a_aLo.jt.iT juslc _a_g.&-g. jlis. jb jcuaja,_a _3_jn_3LJ3.jijaja__a LÜJBLBLB..Ü. B MB 1 .1 M M. M ■ BIJ. BUB JO.B.JB f Ljublanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE' ULICE 2 y '.. . - sprejema vlo^e na knjižice in na tekoči 1 Qi račun ter je obrestuje po čistili /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu. Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni sklad K 400,000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO. Amërikanski Si/Ovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovensl .-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdrla ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za, Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na; AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Telefoni: Tiskarne: Chicago in N. W. 509. Uredništva: Chicago 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. kvi božji deležni milosti, ki jih podeljuje. To hočemo vedno pomniti in v'spominu na to nočemo vsled bojazni obupati, najsi tudi pokažejo še toliko “u-spehov” nasprotniki krščanstva in .o-znanjevalci novih ukov. Ti “uspehi” so kajpada v našem sedanjem času tako-šni, da jih moramo najgloblje obžalovati; kajti razodevajo se v versko-nravnem propadu, ki provzroča vedno žalostnejše pojave v človeški družbi, ampak občna zgodovina pozna dobe in čase, v katerih ni bila duševna stiska nič manj velika, nego je danes, in zajedno nam ve ' pripovedovati o novem povzdigu družbe iz globin stiske in reve, ki je vedno nastopil po tem, ko so narodi spoznali to, kar jim služi v zveličanje. Tak preporod bo sledil tudi sedanje mu času nravnstvene izprijenosti; da ga pa pospešimo, nam je sodelovati in skrbeti, da se srca odpro Duhu resnice in milosti; kajti samo po njem se družba osvobodi spon, ki jo delajo ne srečno, ker je ujeta v blodišču zmot, priklenjena na nizke pohote in strasti S cerkvijo hočemo torej moliti k ne bu: “Pošlji nam svojega Duha in zemlji se lice prenovi” ter z besedo in vzgledom pomagati pri setvi dobrega, da prav kmalu napočijo za vse ljudi resnične binkošti. veljal za napovedovalca druge križarske vojne. Zadnjikrat se je prikazal meseca avgusta leta 1835, in ga je bilo videti do maja 1836. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slo venian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the «LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska umj ska tiskarna. 7i. It) Of Joliet. Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel p« 40c gal., reesling 45c gal. Staro bel« vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 ga: Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posod« dam zastonj. “Hill Girt Vineyard’ BOX 77. Stefan Jakše, prop. Crockett. Ca ■’rejema raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dele sveta J. A HENRY, predsednik H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. Atta Vogrin Izkušena babica 302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, lil Katarina Mašat IZKUŠENA BABICA 309 Granite St. Joliet, Ills. Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-1. -m v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo M, B. Schuster Young Building. MATH. K. NEMANICH, 1005 N. Chicago Street Joliet, 111 dobroznan LOVENSKIPOGREBNI! V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč. Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 26: k lij: tla, ka ečimi — bila ročna krona, mnogo lepša bi me kakor ona stara v cerkvi. sje ter Svet la se je v mesečini in blesketala kakor vodne kapljice od stotine ognje- ovila ni h dij amantov. se ba- *• A5 /-» ivi 0 ia krona, moja poročna krona!’ ji jih ie vsk liknila začudeno Karina seda. ilila :mc izp e po nji. aplesala v Ivignila sc la. Godb; ; strnila. *rogu je vi se j a krc s ačna tra va, prcpl etena z metuljastimi modrimi trakovi v 1 ašel i, ki ji rr zpu- na, pa rr toja svat ovska goc Iba, t< Dda mo. c veti, diš ečo mate rino dušico in mali- ščeni pac lajo do ko en, 1 j udje p a se ženin* - 1\ nlzči •n'je neki moj ženin?/ IT n, ri rdečim nag eljčfc od vseh -st ran , ko jo i • p e ij c >č ni mo gla spati. V kc >či ciga- Z ra k jc bi tam gori svež in čist, in ženin prc .d oltar. naste L ize je s velela pri aknh, gledals k adar je Karin t vle gla vznak v trá- edo naj bi *> vp a pa _ _ j „i* pO QOlll ii in kor ala d a zažar v ela riad s eboj celo nebo z ve- Karina n i mogla vi kakor ;e jc prva jt {ranja za li kim im so I _ . n. Kruha in pa tudi trud la da bj vic c' a v prihodi ijost. ikb d oFg, ka- n ,1 1. „ je prinaša la se boj, a vode je Kajti do zdaj šq ni nik Dg ar zasl L’d ila, kor ta, ki se je tedaj nar edil. 1. liiko za jela iz 9* trden ca v senci, kraj ki bi bil zanjo dovo j ime mten ii do- Kam a je 1ti ala na gc >ri’ ne ►premic her. Ká teri izmed vaš h fante V bi akor mr .\ ¿ul ■>a in te Pol etj-c za pole jem je Karina pasla ji pač rpc igel v streči* da bi mogla •:in L-qL-r r hroma 3d pr čakova 1 ri in \ dolgih, svetlih kro n< 3 in bi ¡TOdcí nja. poleti lih d n ;li se je s amotna potikala igrali do konca zivlj enja ? !>c-le e, se j< 0 kroc Dve pc )ti sta'pelja are v d< aliño. dvignili \\ orni la . stud encu ii Koliko lpp in cveti »c 'je raslo tu gori Ena je ipila s na gori! Dit- ¡a leča, n na kakor zla- Druga je zav to s krvavo1 rudečimi P°l ki, poleg stu- !jala zložno p dcnca rumer la troben tica in ob 0 graj i Če si prc h c pri vhodu v gozd je ras la malin ovje. jc gora naenk Tu so btnglj ali modri zve nčki na Irob- ozko zajedo. nih stebelcih in jesen je žarelo n a r o- V tej zajed bu jarka za jelovim gozdom vse polno rudečih brusnic. Karina si jc spletela vsak dan vence, velike, košate vence iz ''zlatih deteljic in slaka, iz malinovja' s črnimi jagodami, in iz trobentic z dolgimi, pripogibajočimi se listi. In kadar je dopletla venec, jc drsala po kolenih do studenca, ki $e je skrival kakor oko na trati, pa se je zrcalila v vodi. “O, kako sem lepa!”, je mislila Karina. “Kaj tako prijaznega videti, kakor sem jaz, je res veselje!” In potem je poskakovala in plesala od same dobre volje. Kadar je na večer gonila ovce v vas, padal í bila bli ;ozd in j CO te pr ko umak z visočir bi! k: tr :, ki o je je razpršil dosegel ha v droben dež, pr zemljo. Pod tem slapom so bila tla vlažna in so se vdajala pod nogo. Skoro močvirna so bila, da ni nihče mogel hoditi po njih. Zgodilo se je pa, da se je Karina zapoznela na večer na gori. Dan je bil vroč, zato je ni veselilo vrniti se v Lizino bajto, kjer je bilo tako soparno in je bil thko dušeč duh. Dasiravno je bilo že pozno, je vendar vbrala daljšo pot mimo slapa. Solnce je bilo zašlo in na sinjem je hodila ravno kakor sveča in ponos-« večernem nebu je plaval komaj viden, večer pobegnile; sama nazaj pri sh postal večji, v po a Ka ipu. ltemn e motno obseval ejolge b slapu. -1— Pršeč e vod se svetlikale v m esbčin h tal se je dvigal a nekr megla. je odprla gorska" stena lih strun se je nar >elo oc bela, prozorne Neslišno se sedmero harfi pečipe do pečine; in med tem, ko godba igrala ljubkeje kot kedaj, Karina zagledala poročno krono, ki : je plavaje bližala, v mesečini vsa bi steča dijamantov. “Tu je vsa zemeljska sreča”, je m slila Karina in razprostrla roke. “Sr mo nekaj manjka. Kje je moj ženin? Pa je videla, kako je sedmero tra kov naenkrat izginilo; in v gorski raz poki je stal sam — gorski duh! (Nadaljevanje na 7. strani.) E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWERY izdelovalci PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER HERR J. J. KUKAR, Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182. ZASTOPMK WAUKEGAN, ILL. vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. fíKfíh § * * % § Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je. kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. • Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano som.?h raiNE&fe RECISTSRf.fc Trinerjevo Zdravilno grenko vino. To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega nudečega vina in Lniportiranih grenkih zelišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju. To ie čudežno zdravi lo oištri okus, kredea živce, ¿¡issLi Tori, cedi obraicno barvo, . pomnoži pozimi, odstrani neprebavnost, donese mir*iio spanje, daljna življenje. Rabi jc lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki ' To se ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednor* -ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku. JOS. TEINER, 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. t pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importi rane Slivovke In Slove». «kega Brinjevca, vae domačega izdelka. e • 2iti «JCk tM» «m ¿Mi && ¿H* tXCk iM* «Sj f?» John Stefanie na voglu Scott in Ohio ce*t, Joliet, Ih Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, b» vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET Tom Stefancich N. W. Phone 392. 1000 N. Chicago St., Joliet, Ills. Gostilna Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem a finimi pijačami. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. če boi kupoval od nas, ti bomo *»i lej postregli r najnižjimi tržnimi c», ■ami. ..Mi imamo v zalogi vsako vrst nega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki it in trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaincs ulic blizu novega kanala- Predno kupiš LUMBER, oglasi s» pri nas in oglej si našo zalogo! Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard ua vogl» DES PLAINES IN CLINTON ST* Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je The A. W. Fleier Dm Gl. LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. Ant. Kirinčič Cor. Columbi» in Chicago St* JOLIET, ILi Gostilnica? Točim izvrstno pivo, katero izd* luje slavnoznana Joliet Citizens Bn wery Rojakom sc toplo priporočam SVOJI Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce. Joliet Steam Dye House (Straka & Co.) 642-644 Cass St., - Joliet, Illinors. Oba telefona 488. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Počim vedno sveže pivo, fino kali foruijsko vino, dobro žganje in tržiš» ■ajboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premo? TELEFON 7612. tor* N. Broadway....JOLIET. ILT KAM PA GREŠ, JOŽE? Lrugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo. Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri MAT. STEFANICH-U, 400 Ohio Street Joliet,, Uls. JOHN LORKOVICH, 1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok. K Svojim CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI. AKO želite kupiti lote v mestu Du-luth-Superior, blizu novih tovarn, ali AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane. MI SMO ZASTOPNIKI zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo. GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota. ----o--- Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager. ZAPOMNITE Sil Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi. Kako se pa priučite Angleščine bre2 učitelja? Po navodilu: Slovensko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da sc lahko vsakdo brez ve.like muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. New York, N. Y Pišite po cenik knjig! Bolte & Lavrič slovenski hotel 208 Jackson St. Joliet, 111. N- W. telefon 306 Rojakom naznanjava, da imava na razpolago čedne prostore za prenočišča in hrano. Cene primerne. — Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri nas. IDolorociošli ! wAvwvmwvwvwwwM Oscar J. Stephen g-S. fi Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi. Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko si.oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. .WVW.V.,.«.VAWAV,W,\5 POZOR, ROJAKIl urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač, vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W. Phone 825. Joliet, IH POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše me »o po najnižji ceni? Gotovol V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prelca jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is ooskusite naše meso. Nizke cene in doDra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 TROST&KRETZ —■ izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše “The U. S.” lOc. in “Meerschaum” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street Joliet, 111 R. O eT-A. KOM priporočam svojo Gostilno, Phoenix Buffet kjer se toči vedno sveže pivo, žganja ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SkLoff N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St, Joliet (Nadaljevanje s 6. strani) Bil je lep kakor poletna noč, beseda je zvenela ljubko, kakor harfini glasovi, ki so bili ravnokar vtihnili. In iztegnil je roke proti Karini in zašepetal: “Pridi!” Za hip je stala neodločna. Bala se je močvirnih tal pod pečino in skoro z grozo je gledala, kako je bil lep. Njegova krona se je bliščala, kakor zvezde v mesečini, plašč se je svetil kakor lunin svit in obdajal ga je žar, pred katerim se je Karini zvrtelo in je morala zapreti oči. “Zakaj ne prideš, 'mala Karina?” je šepetal, “tako dolgo sem te že pričakoval!” Tako milo in vabljivo jo je klical, da se Karina ni mogla dalje ustavljati. “Takoj pridem!” je kriknila in stekla urno čez mah. Pod njenimi nogami se je majalo in gugalo, pri vsakem koraku je mislila, da se pogreza, toda z bosimi nogami je .tekla dalje in se vrgla gorskemu duhu v naročje. Zavil jo je, v plašč; gorska stena se je za njima zaprla. Ko Karina ni prišla čez noč domov, se je ciganasta Liza čudila, pa je mislila: “No, bo pa jutri prišla.” Toda tudi “jutri” ni prišla. In ko Karine še tretji dan ni bilo, je šla Liza h kmetu, ki mu je Karina pasla ovce, in vsa vas se je vzdignila iskat jo. Iskali so po gori in v gozdu, še daleč ob veliki cesti, toda o deklici ni bilo ne duha ne sluha. “Čer ni, pa ni!” je rekla ciganasta Liza in se obrisala z dlanjo pod nosom, potem je pa zopet začela pri perilniku prati perilo, ki ga je bilo vedno enako. V vasi so pa še dolgo premlevali, kam bi bila pač izginila lepa Karina. Nekateri so menili, da se ji je pri ciganasti Lizi preslabo godilo, zato je utekla. Drugi so zopet ugibali, da se je najbrže izgubila v gozdu in zdaj tam mrtva leži. Pa so bili tudi taki, ki niso hoteli ničesar reči, temveč so samo glave skrivnostno stikali. V vlažnih tleh pod slapom so bili dobili sledi bosih nog in le predobro so vedeli, da ta slap ni navaden slap. Kolikokrat se je že zgodilo — čeprav je že dolgo tega — da je izginilo dekle na gori in Bog bodi milostljiv revici, ki jo je ugrabil gorski duh. gledal v luno. Nilče mu je bilo ime in je imel dvoje velikih vprašajočih oči. “Potem tudi ne verjameš, da je gorski duh? Ne verjameš, da stanuje tu v gori za gozdom?” “Si ga morda videl?” je vprašala Tinka. “Tega ne”, je odgovoril mali Nilče, “toda jaz poznam jih, ti zopet poznajo druge — in ti so ga videli.” “In naša mati pravijo, da so poznali deklico, ki jo je ugrabil”, je zašepetala deklica. Bila je bledolična, zlatolasa Jerica. “O, ti!” je rekla Tinka, in jo sunila v bok, "je-li to res?” Stisnili so se še bolj skupaj. Nekateri so sedeli, drugi ležali poleg pojemajočega ognja in so šepetaje pripovedovali, kar so vedeli. “Tako gotovo je res, kakor sem tu-kaj-le!” je zatrjevala Jerica. “Na svatbi moje matere je še plesala. Karina ji je bilo ime in zala je bila. Saj ste vendar morali tudi sami kaj slišati o tem. Bila je revna, da je imela komaj eno obleko, pa tako lepa, je pravila moja mati, da nobene niso bolj gledali na plesišču.” “In potem jo je...?” je vprašala Tinka, pa ni upala izgovoriti. ________ “Potem jo je ugrabil gorski duh”, je pritrdila Jerica in slovesno prikimala. “Tam na gori je neki pasla ovce in mesto, da bi šla naravnost po poti, je zavila mimo slapa, to je čisto gotovo, ker so dobili tam v mahu stopinje; no in nekega večera jo je pa zmanjkalo in vse iskanje je bilo zastonj, pa saj so vedeli, kje je.” "Saj je lahko tudi šla v mesto iskat službo”, je rekla Tinka, toda njen glas je bil čisto zamolkel in negotov. “V mesto!” je ponovil Nilče. "Misliš, da bi se ne bilo kmalu zvedelo, kje se drži lepo dekle? Tako malo bi se bila mogla potajiti, kakor ta-le tu gori!” Pri tem je Nilče pokazal na svetlo luno, ki je visela na modrem nebu. Nihče ni odgovoril, vsi so sedeli molče ob pojemajočem ognju. Vedno večja tišina. — Najtemnejša ura kratke poletne noči je prišla. — I Nebo še ni začelo na vshodu rdeti. Tedaj je položila Jerica nevtegnoma roko Tinki na ramo — “Ali vidiš?” je zašepetala. “Kaj pa?” je vprašala Tinka in za-mrzelo jo je po vsem telesu. “Poglej vendar! Tam-le! Ne, tam ob gozdu!” * * * Mnogo let je bilo preteklo. Ciganasta Liza je bila že davno mrtva; otroci, ki so letali takrat v sami srajci, ko je bila Karina izginila, so zrasli v mlade fante in dekleta. Tedaj so se dogovorili kresni večer, da bodo kurili kres. Zbrala se je kopa čvrstih fantov in deklet- ter so se napotili skozi gozd na vrh gore. Tu je bila neka ravnica, kjer so se odpočili in nakopičili grmado. Plamen je zaplapolal proti nebu, za robom katerega je ravnokar zašlo solnce. Mladina je veselo plesala okrog grmade; ko se je pa ogenj polegel, je polegla okrog ognja in poiskala košarice z brašnom. Razložili so po travi sira, kruha, pa domačega piva, in so pridno segali po tem. Ko so se pa vsi najedli in je plamen že skoraj ugasnil, so ležali o-krog tlečih klad. Tupatam se je še vspel kak skrit plamenček. Vsi so pogledali proti gozdu. “Ali ne vidite?” je šepetala Jerica, “sedaj se premika.” Nihče si ni upal sopsti. Kakor stisnjene sence so se potajili v travi in strmeli z ledeno grozo proti gozdu. Tam je stalo nekaj — ženska! — bila je velika in dolga — in na glavi se ji je nekaj bliščalo. “Ne ganite se!” je šepetala Jerica, “sem gre.” In strah se je res premikal po travi s težkim, drsajočim korakom. Sredi temne planice je obstala. — Lomila je roke kakor od bolečin in obračala obraz proti svetli luni. Zdaj so jo vsi natanko videli. Oblečena je bila v dolgo haljo, ki se je vlekla za njo; na težkem, žametastem plašču, ki ji je visel preko ramen, so se bliskali in svetili dragi kamni kakor rosa v mesečini. Po vratu in hrbtu so ji padali in se valovili dolgi lasje in na glavi je imela kronico, ki se je lesketala kakor da je iz samih zvezd. Pogovor je bil vedno tišji, nazadnje še samo šepetanje; kajti na nebu je ugasnila zadnja večerna zarja in tiha, svečana noč je zavladala. Jelov gozd je štrlel v bledo nebo nepremično, kakot da je vlit iz brona. Ob gozdnem obronku so se dvigale iz trave tenko predene meglice. Nobena ptica se ni oglasila, le beli nočni metulji so se vzdramili, poleta-vali in padali v travo, kakor da igra nevidna roka žogo z belimi cveti. Naenkrat je pa zažarelo izza gozda, kakor od nove grmade. Tiho in veličastno se je dvigala polna luna na nebu, tako krvava in svetla, da je puščala v zraku za seboj zlato sled. “Kaj praviš, kako velik je mesec?” je vprašala deklica svojo tovarišico. “Tako velik kot moja pest!” je odgovorila ta na vprašanje. “Kaj še! Tako velik kot tvoja pest! Tako velik je, kakor pošteno velik kolač! In tako velikega še nisem jedla.” “To pa že, to pa rad verjamem”, je menil fant, ki je vznak ležal v travi in strmel v zrak, “kajti ni ga kolača tako velikega, kot je gora Volčiča, a mesec je velik kot gora in vi vsi povrh. “Meni se pa ne zdi večji kot drobno jabolko, samo enkrat bi zinil, pa bi ga ne bilo več”, je dejal pastir, ki je bil tudi pritekel gor. “Pazi, da se ti ne zgodi, kakor onemu fantiču, ki je jedel začarano jabolko”, je svarilo dekle. “Dovolj slabo se mu je godilo, revežu!” “Kaj se mu je pa vendar zgodilo?” je vprašal pastir. “Drugo jutro so ga našli ob potoku mrtvega. Ves trd je bil in je molčal, kakor klada, v grlu pa — jabolko!” “Je že res, ali pa verjameš, da je bilo jabolko začarano?” je vprašalo dekle, Tinka po imenu, ki je bilo služilo v mestu. “Jaz vam pa lahko rečem, da je vse, s čemur sedaj straše otroke, strah, znotraj votel, okolu kraja ga pa nič ni. — Ni ne vil, ne gozdnega škrata, in nič kaj takega!” in pri tem je pomela dlan ob dlan svojih rok. “Ah, tako!” je rekel deček, ki je bil Postala je in se ozrla, pri tem pa tako globoko vzdihnila, da te je zabolelo. “Zdaj gre!" je zašepetala Jerica. Ležali so nepremično. Psu, ki so ga imeli seboj, so začela vstajati ušesa. Vstal je in šel prikazni par korakov nasproti, potem se je pa hitro obrnil, stisnil rep med noge in se zaril dekletom v krilo. Počasi, kakor bi nosila težko breme, se je bližala čudna postava. Zdaj je stala tik ob ognju. Naenkrat se je sklonila in se dotaknila z belo roko koščeka kruha, ki je ležal v travi. "Smem-li.. . smem vzeti?” Njen glas je bil proseč in slaboten, kakor da je izstradan. Nihče ni mogel spregovoriti besedice. Strah jih je davil za grlo. “Ah, ali ne smem vzeti?” je popra-šala še enkrat. S svojimi črnimi, žalostnimi očmi je tako proseče pogledala po mladih ljudeh ob ognju, da se jim je zarezalo v dušo. Nilče se je ojunačil in je prikimal. Kar strah je bilo gledati, kako poželjivo je pobrala kruh in ga povžila kakor izstradan pes. Potem je stegnila roko in vzela več. To pot ji je Nilče sam pomolil kos kruha in čutil z grozo, kako mu je koščena, ledena, mala roka iztrgala kruh. “Oh, mene zebe!” je tarnala in drgnila roko ob žametasti plašč. “Ali se smem pri ognju pogreti? Samo prostorček mi dajte!” Pokleknila je ob grmadi in iztegnila roke nad pojemajočo žrjavico. Vsi fantje in dekleta so se odmaknili. “Umiram od mraza!” je dejala tožeče in Se tresla po vsem telesu. “Tako mraz je notri v gori, nihče ne ve, kako je mraz. Nikdar ni grižljaja kruha; nikdar ognja, da bi se pogrela. Sam led in kamen in kamen in led.” Ves čas je držala roke nad dogorelim ognjem in tako obupano gledala okrog sebe, da je Jerica menila, še grozneje jo je pogledati, kot njeno mater, ko je umrla. (Konec, prih.) NAPREJ ZASTAVA SLAVE! (Petdesetletnica slovenske marzeleze.) Ljubljanski “Slovenec” je poročal o postanku slovenske himne sledeče: Bilo je leta 1860. Avstrijsko, centralo so prevevali razni čuti, razne misli. Vojna v Italiji leta 1859. je imela nesrečen izid; Bach-ovo ministrstvo je bilo odstopilo, stari sestav je pokal na vseh koncih in krajih. Neomejeno vladanje, ki se je do tedaj faktično vedno še držalo, je moralo pasti. Narodi so jeli odločno zahtevati svojih pravic. Tudi Slovenci so se gibali. To pa gospodom na Dunaju ni nič kaj ugajalo. Židovstvo je začenjalo krvavo preganjati vsak pojav teženja po samostojnosti in narodni pravici. Ti odnošaji so neodbitno vplivali na dva moža, takrat živeča na Dunaju. Oba sta sinova naše Kranjske, oba istega leta — 1835. — rojena, oba istega imena: Jenko. Pesnik Šimen Jenko je globoko čutil krivico, ki jo je imel naš narod trpeti od pamtiveka. V plamtečem ro-doljubju je zlagal domoljubne pesmi in ž njimi razvnemal svoje rojake, da se zdramijo in gredo v boj za svoje politične in narodne pravice. Vsak izmed nas pozna tožno “Morje adrijansko”, vzneseno “Pobratimijo” — in vsakdo izmed nas je utripajočega srca, čuteč se junaka, ki bi zmogel dolge in sklenjene vrste sovražnikov, prepeval našo marzelezo: “Naprej zastava slave”. Pesem-koračnica je bila menda zložena leta 1859. I besedilo i ritem glasno zahteva vglasbenja. Šimen Jenko je bil eden tistih blagoslovljenih in nadarjenih pesnikov, ki so svoje umotvore skladali muzikalično, to hoče reči z občutkom, kateri glasbeniku podaja nekak kažipot, ki ga privede brez ovinkov do umetniškega smotra. Dandanes pogrešamo tega momenta vedno bolj in bolj. Če se ne snideta pesnik in glasbenik na eni in isti temeljni črti, hodita vsak zase, umotvor se cepi v svojem učinkovanju in kali užitek. In baš naša koračnica “Naprej zastava slave” je tipičen vzgled, kako naj učinkuje enotno besedilo z glasbo. A glasba je tudi res tako nastala, kar v eni potezi. Ob stari vseučiliščni auli v slavnem cesarskem mestu Dunaju je bila prej kavarna “Cafe Bader”. Tje so zahajali po največ mladi vseučiliščniki. Politična vprašanja so prevevala takrat mladino morebiti intenzivneje, nego celo danes. Včasih seve — baš malo preveč. Opominjam na Jenkovo: “Nič o politiki”, ki označuje v sklepni pointi kot “prazne skrbi”. Tjekaj je hodil tudi skladatelj slovenske koračnice “Naprej”, sedaj 75-letni g. Davorin Jenko. Le-ta se je bri že dalj časa bavil z uglasbitvijo Šimenovega besedila — a nikdar ni mogel pogoditi take melodije in takega ritma, da bi ga bila zadovoljila. Zato je stvar odlagal in ni hotel skladbe posiliti. dobil in pogodil, dočim je pred večkrat zaman poizkušal. < Tako torej se je rodila naša narodna koračnica, kot pripoveduje gospod skladatelj sam. Nastala je v težkih časih narodnostnih bojev, porodila se je iz užaljene časti in slovensko-narodne zavesti, zagledala je beli dan v cesarski stolici lepega, solnčnega, pomladanskega dne. Naj bi bil to.za nadaljnji razvoj dober “omen”! Mi pa ne smemo pozabiti, da smo baš tej budnici mnogo, mnogo dolžni. Ona je vzdramila marsikaterega narodnjaka, in upamo, da ga še bo. Kajti, dasi se že pol stoletja prepeva, je še danes sveža in razplamtiva, bogatega učinka in neobrabljena — kajti v njej je duh in srce, ki jo preveva. Spomnimo se 16. maja petdesetletnice te pesmi in — njenega še med nami živečega sivolasega gospoda skla datelja Davorina Jenko-ta! M. NAPRODAJ LEPA HIŠA IN EN aker rodovitne zemlje. Lepa drevesa, voda in druge potrebščine, hlev itd. Več se poizve na 1817 N. element St., Joliet. 19t4 POHIŠTVO PRODAM POCENI, prostora za 12 oseb, zaradi odhoda v stari kraj. Lepa prilika za board-ing. Hiša je zidana. Kdor bi rat kupil naj se oglasi na: John Pavle-šič, 47-22 Hatfield St., Pittsburg, Pa. 3t21 V NAJEM LEPA HIŠA S 6 SO-bami, 510 N. Bluff St., $10 na mesec. Več se poizve v brivnici na 114 N. Bluff St., Joliet, 111. POTREBUJEMO DEKLE ZA Hišno delo, 14—16 let staro. 502 N. Marion St., Joliet, 111. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje» in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. A lexander haras/? Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111. Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slot zn. Nekega dne — to je bilo 16. maja 1860. zjutraj — pride Davorin Jenko zopet v svojo kavarno in vzame časnik “Die Presse”, ki je že davno mirno, a brez Gospoda zaspančkala — v roko. Tu naleti na mesto, na katerem se bavi ranjka tetka s Slovenci, očitajoč jim vse drugo, samo nič dobrega ne.. In o njihovem jeziku sodi dotični član-kar, da je samo “ein Lallen” (bleb-ljanje). To prebravši, se Slovenec-skladatelj v sveti jezi razvname, plane kvišku, vrže list od ^ebe, plača in hiti, drhteč po vsem životu, ven na prosto brez smeri in smotra, kamor ga noge neso. In ko bi trenil šine mu v čut in glavo sama od sebe, ne da bi bil na to mislil, melodija in ritem na bojni klic "Naprej-a”.Začel je peti — in zvesta mu je ostala vsaka glaska v spominu. Prišedši do prve restavracije, obrne korake tje, vzame košček papirja in si 1 zabeleži tako porojeno melodijo. Kar! je toliko časa zaman iskal, izbunilo je 1 iz užaljenega narodnega čuta v celi opremi, kot nekdaj Atena iz Dijeve ; glave. Domov prišedši je najdeno melodijo neizpremenjeno harmoniziral in se sam čudil, kako hitro da jo je sedaj ULEPEC K JAYNI NOTAR ¡Izdeluje vse v notarsko ¡delo spadajoče listine. ,1006 N. Chicago St., Johet II R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass’t kasir. Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. 3% OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. Blagajniške Delnice Grand Arizona Copper kompanije se prodajajo sedaj po 70 centov na lahke obroke. Lahko bi jih bili kupili ceneje dokler se ni rudnik bolj uredil. Kasneje bodo' še veliko dražje. Najlepša prilika za vlo-ženje denarja, za to ne opustite te prilike — kupite sedaj. Najnovejše novice poročajo, da je No. 1 šaht že 260 čevljev globok v najlepši rudi. No. 2. šaht je pa 30 čevljev globok in se dela v finem kamenju, tudi ta šaht se mora poglobiti do 200 čevljev, potem bodo kontraktirali za rudo. Delnice Grand Arizone so varno posestvo. Manj kot 50'delnic ne prodamo. Delnice se prodajo za gotovino ali na 5 enakih obrokov. 0. E. Petterson & Co. Bell telefon 4525 Melrose 213-14 First National Bank Bldg. DULUTH, MINN Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem KNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge .n jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sam Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glescm račursleja sklep 78.000.000 kron , m sicer znašajo med drugimi zakVdi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve ........K 36,207.340 Posojila občinam in korporacijam ................. 2,392.039 Menice ...................... 568.000 Vrednostni papirji ....... 23,660.702 Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin ................. 3,037.221 Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron. Joliet, 111., 9. maja. — Naznanja se članom in članicam društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., da kateri še riso opravili svoje velikonočne dolžnosti, naj to store do dne 22. tega meseca ter se izkažejo s spovednimi listi. Kateri član ali članica se ne izkaže s spričevalom do zgoraj omenjenega dne se bode ravnalo ž njim ali z njo po pravilih K. S. K. Jednote, to je hode izločen ali suspendovan iz društva in Jednote. To naj velja tudi za tiste člane, kateri so na potnih listih, da opravijo versko dolžnost, kjerkoli je to mogoče. Velikonočni čas torej poteče z dnem 22. maja, in zato je to zadnji opomin društva sv. Jožefa svojim članom in članicam, da jim ne bo nekaterim treba zadnji dan tekati za spričevali o pravljene velikonočne spovedi. Nadalje se opozarjajo tisti člani ali članice, kateri so za dalje časa zaostali s plačevanjem društvenih ozir. Jed-notinih prispevkov, da to poravnajo do dne 29. tega meseca zadnji čas, ker ako ne, se bode tudi z istimi ravnalo po pravilih. Ob koncu pa srčno pozdravljam vse člane in članice slavne naše K. S. K. J., kakor tudi še posebno društvo sv. Jožefa vam udani M. E. Urshich, tajnik. ežili svatbe v tako obilnem številu. \Te smem pa pozabiti omeniti \vauke-ganske Sokole, kateri so izkazali mojemu bratu ali svojemu sobratu tako čast, da bo njemu in vsem ostala v trajnem spominu, ko ste mu tako lep špalir naredili oblečeni v lepih sokolskih uniformah in spremili novozaro-čenca v hišo svatbe. Res v srce me je ganilo, ko sem videl krasno sliko, katero mu je podarilo društvo Sokol in slišal izrečene besede: “Tukaj ti izročimo dar kot ustanovitelju društva sliko, da se spominjaš in tako skrbiš, kakor si ob času ustanovitve pa do danes, in da te bo opominjala, da si sin slovenske matere” i. t. d. In potem je zaorilo “Nazdar” in zapele so se lepe slovenske pesmi “Slovenec sem” in “Hej Slovani” i. t. d. Zatorej kličem vsem navzočim veselo: Živijo! Fantom Sokolom pa veseli: Nazdar! Chicago, 111., 8. maja 1910. Jos. Steblaj. DR TAIN-EXPELLEE Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd poskusi vdrgnenje z PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. Pazite na varstveno znamko z sidrom STRADANJE. Jejte kar hočete. Na hrani ne boste veliko prihranili. Pijte pa zmerno, da boste zdravi. Ako pa vam kaj manjka, začnite rabiti Holister’s Rocky Mountain čaj ali tablete, da boste vedno zdravi in veseli. H. A. STILLMAN, 300 N. Chicago St., Joliet, 111. Joliet, 111., 9. maja. — (Zadnji opomin.) Člane in članice društva Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J., ki morda še niso opravili svoje velikonočne dolžnosti, opominjam, da to store do nedelje ozir. praznika sv. Trojice, to je, dne 22. maja, ker z omenjenim praznikom se konča velikonočni čas. Kdor tega ne stori v teku tega časa, bo izločen od društva in Jednote, in noben izgovor mu ne bo pomagal. Rev. A. M. Kraschowitz, duhovni vodja dr. V. sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. Denver, Colo., 3. maja. — Naznanjam, da društvo sv. Roka št. 113. K. S. K. J. je opravilo svojo velikonočno dolžnost dne 26., 27., 28. aprila, ter je storilo številno bratov svojo dolžnost, a vsi še ne. Naznanjam tistim članom, ki še niso, da opravijo o pravem času, ker priložnosti imajo dovolj, če ne se ž njimi opravi po Jedno-tinih pravilih. Pozdravljam vse člane K. S. K. Jednote. Frank Tanko, tajnik. Newburg, O., 8. maja. — Gospod urednik! Tukaj imam par vrstic, za katere ne želim, da bi romale v Vam znani m nenasitni koš, ampak da bi bile natisnjene v Vašem listu, ako bode toliko prostora zanje; kajti vidim, da je list vedno, poln in drobno natiskan. Poročal Vam bom, da se dopis'preveč ne zavleče, samo o veliki slavnosti, ki je v naši naselbini prva te vrste m to-raj za nas tembolj pomembna. Dr. sv. Alojzija namreč obhaja letos lOletnico svojega- obstanka in v to svrho priredi vrtno veselico v nedeljo 22. maja na 65 (Tod Str.) cesti, na katero so vabljena vsa slovenska društva v Cleveland, ki so se vže mnoga odzvala povabilu. Ker bo ta vrtna veselica prva letos v Newburgu, se nadejamo največje udeležbe odstrani društev, kakor tudi občinstva, za kar se jim omenjeno društvo najiskrenejše priporoča. Domača društva se zbirajo v Mike Plutovi dvorani na 81. cest-i in ob poleni uri odkorakamo z godbo na čelu v vrt; cenjena clevelandska društva bomo pa sprejeli na Francis ave., za kar prosim naj gg. društveni tajniki blagovolijo upoštevati. — V slučaju, da bi bilo omenjenega dne mrzlo, kakor danes, ko to pri toploza-kurjeni peči pišem, se ni treba bati, da bi kateri v noge ozebel, ker zoper to nevarnost bo vse pravočasno preskrbljeno. Člane omenjenega društva pa opozarjam, da se polnoštevilno udeleže korakanja, da ne zapadejo kazni, ki se je določila pri mesečni seji. To-raj Newburčanje in Clevelandčanje, na veselo svidenje v nedeljo 22. maja na veselici! Nadalje se najprisrčneje zahvaljujem rojakom za naklonjenost pri po-pobiranju naročnine, kjer sem jih vže obiskal, in kjer jih pa še bom, se za isto najtopleje priporočam. Pripomniti moram na dopis g. Jakoba Resnika glede velikonočne godbe. Z njegovim dopisom se popolnoma strinjam, samo da smo vsi imeli solzne oči, ko je godba zaigrala v cerkvi velikonočno, to je pa dvomljivo, ker vzrok je bil drugje in sicer so ti biseri tekli radi ganljivega govora domačega g. župnika. Kajti Newburčanje smo pri godbi veseli in ne jokamo, pač pa izražamo svoje veselje še s petjem, nikakor pa ne z jokom, kar mi bode vsakdo potrdil, ki pozna naše razmere. H koncu teh vrstic veseli pozdrav rojakom širom ljudovlade. Tebi, vrli list, pa podvojeno število naročnikov. John Lekan, predsednik, 3622—680 Str. S. E. PIŠITE PO KNJIGO: Slovensko Angleško Slovnico, Slovensko Angleški Tolmač in Angleški Slovenski Slovar, katera Vam bode pri Vašem sedanjem delu velike vrednosti in z katero knjigo se lahko delo m j plačo zboljšate. j Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri Pišite po cenik knjig. V. J. KUBELKA, 538 W. 145 Street New York, N. Y. Naj večji slovenski katalog na svetu. Vsebuje polno vrsto ur, verižic in druge zlatnine, nožičev, samokresov, križcev, glasbenih podob, zemljevidov, daljnogledov, povečalnikov, peres “fontain pens”, fonografov in krožnikov za iste, harmonik, orgljic, goslij, flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stvari; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje. Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj. C. F. ZARUBA & CO. (Dept. A. S.) 320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va. 1 Pooblaščeni Agent od vsih Parobrodskih Druži), za So. Chicago in okolico je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, m le en blok od naše cerkve. Emil Bachma Albert Weiss Land Co. Red River Valley Farme v slavnoztienih Richlrtid Co., North Dakota in 1719 South Center Avenue, CHICAGO, ILL. Slovanski tvomičar društvenih od znakov (badges). regalij, kap handeln zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebuje*, kaj za društvo. Pišite slovensko. K» talog na zahtevanje zastonj. Zastonj! Prvo slovensko zdravišč« Dr. J. E. 342 W. 27th Street, ¡¡i tj Zastonj ! Kakor spomladi narava vzbuja vae rastlinstvo, lij j/ trtje, drevje itd; istotako je potreba vzbuditi človeško kri, «ji 'i da se lažje pretaka in deluje v človeškem telesn. Temu ustreči . ' 3' C v vsem slovenskim rojakom dam zdravila zastonj. Ne odlašajte y y tj tj pišite takoj ter priložite par znamk za poštarino. tj tj Zastonj! v New Y o r k u, N. Y. Thompson, New York City, N. Y. Wilkin Co., Minn. Najlepše farme na svetu. Tu se prideluje vse vrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd. Ta zemlja je enake najrodovilueji znnlji v državi Illinois, ter stane danes, eno petino menj denarje. Kupite sedaj. Cene se vršajo vseh dan. L. EBERHART, gl. zastop. za sev. drž. Illinois. SOBI 1 in 2, FARGO BL1)G. JOLIET, ILL. Zahvala. Tem potom se iskreno zahvaljujem za izkazano mi prijaznost ob času svatbe mojega mlajšega brata Antona Steblaj-a v Waukegan-u, Ills., ter moram reči, da ste res prijazni in tudi složni in pohvale vredni, ker tako lepo napredujete bodisi na društvenem polju ali pa posameznih stvareh vsi wau-keganski Slovenci. Še posebno se zahvaljujem vsem onim, kteri so se vde- isr^znsr^isrj-^.i^o \ DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI 910 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Velika velikonočna razprodaja zlatnine. Pri na dobite primerna darila ponizki ceni. z,» T° - à» ,&V9- 00**’ The Jelin M Bel Na voglu Chicago in Clinton uit RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. C. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredseor* ROBT. T KELLY. blagair.iV Oompagnije $ G-enerale ^ Transalantique FRANCOSKA PROGA.