NOVEMBER
1	P Vsi sveti
2	S Spomin ver, duš
4	P Karol Baromej
5	T Judita
6	T Leonard $
7	C Vilibrord
8	P Bogomir 3E
9	S Teodor_
10	N 26. pobink.
11	P Martin-Dan pr.
12	T Maitiii papež
anski Sloven
PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI
&eilo: Za vero in narod <— m pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V - CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
C Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVANSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 2l2.
CHICAGO, ILL., PETEK, 1. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 1, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX.
Kandidati izražajo zadnje apele na volilce
Obe stranki napeli sile, da v teh zadnjih dneh prepričate volilce za svojo stran—Oba glavna kandidata, Roosevelt in Willkie, odgovarjata drug drugemu.
Kandidatom za razne urade preostaja le še par dni za kampanjo, predno bodo prihodnji torek, 5. novembra, položili svojo usodo v roke volil-cem. Teh par dni pa bo skrajno vročih in volilci se lahko pripravijo, da bodo naravnost bombardirani od vseh strani z apeli, naj oddajo svoj glas za "pravo" stranko; vsaka obeh strank pa trdi, da je ona "prava."
Največjo pozornost obrača prebivalstvo te dni seveda borbi, ki se bije med obema glavnima kandidatoma, Roosevel-tom in Willkiejem. Kakor doslej, prekaša Willkie tudi v teh zadnjih dneh Roosevelta po svoji aktivnosti. Republikanec 'stal'no šviga iz kraja v kraj in vsak dan* ima po več govorov. Vsled te neprestane napetosti je njegovo grlo že tako ohripelo, da se je Willkie zadnji torek v Jackson, O., sam izrazil, da mu utegne glas vsak čas "počiti." Smeje pa je dostavil, da je zvon svobode tudi počen.
V svojih govorih v torek je Willkie odgovarjal na govor predsednika Roosevelta, ki ga je ta imel večer prej v New Yorku in v katerem je povdar-jal, da so ravno republikanci bili tisti, ki so ob vsaki priliki metali polena pred obrambno delo dežele. Willkie je na to trditev odvrnil, da so bili republikanci vsa ta leta brez moči, ker so bili v kongresu v manjšini in, da leži torej krivda na demokratski večini, ter, da se je pravo obrambno delo podvzelo šefle to poletje potem, ko je hotel predsednik poslati kongres na počitnice.
Ta teden je tudi Roosevelt nastopil z več govori. Enega glavnih je imel v sredo zvečer v Bostonu, dočim se čas za nadaljnje tedaj še ni objavil. Pred tem govorom pa je imel enega krajših z vlaka v New Haven, kamor ga je prišla kljub silnemu dežju pozdravit velika množica ljudstva. Pri tem je ožigosal način kampanje, kakor jo vodijo republikanci, češ, da skušajo vliti strah v srca prebivalstva, ter povdaril, da edina stvar, pred katero naj ima Amerika štrah, je strah sam.
-o-
AEROPLANE ZA NORVEŠKO DOBI KANADA
Santa Monica, Cal. — Norveška vlada je svoječasno naročila pri tukajšnji Douglas* Aircraft aeroplanski družbi 36 bombnih aeroplanov. Med tem časom pa se je, kakor znano, položaj ižpremenil, ko je Nemčija zasedla Norveško in tako se zdaj ta letala odpo šiljajo v Kanado, namesto na Norveško, kakor je v torek ob javilo vodstvo družbe.
S0VJET1 0 GRŠKI VOJN!
Odločitve ni blizu, vjetski lisi.
pravi so-
Moskva, Rusija. — Glasilo sovjetske armade se je to sredo bavilo v posebnem članku s situacijo, ki je nastala na Balkanu po italijanskem napadu na Grčjo. Pri tem izraža mnenje, da se bo ta grško-ita-lijanska vojna zavlekla v rie-dogleden čas, in sicer zaradi pomoči, ki jo bo Anglija dajala Grčiji. V enem «oziru bi bila po mnenju tega lista ta vojna Angliji dobrodošla, kajti zdaj je dobila razna letališča na Gršliem, od koder bo lahko uspešno napadala jugovzhodni del Italije. Poleg tega pa je v celem vzhodnem Sredozemlju angleško brodovje v premoči. — Na ita način ima zdaj Italija vojno ne toliko proti Grčiji, marveč bolj proti Angliji.
-o--
JUGOSLAVIJA SE ŠE NI OD-LOČILA
Belgrad, Jugoslavija. —Stališče Jugoslavije napram gr-ško-italijanskemu konfliktu v torek zvečer še ni bilo jasno. Neko poročilo je trdilo, da bo vlada podala svojo odločitev šele tedaj, ko se bo jasno videlo, da Anglija uspešno pomaga Grčiji. Vendar pa se je vlada temeljito bavila s položajem. Min. predsednik Cvet-kovič je imel najprej razgovor s princem Pavlom, nato pa je pozval h konferenci vse glavne ministre. — Tukajšnje časopisje se je s spopadi na grški meji sicer obširno bavilo, toda pri tem se je skrbno ogibalo besede "vojna." Pomembnost se je videla v tem. ko je angleško poslaništvo priporočalo Angležem tukaj, da bi bilo priporočljivo, ako bi
odpotovali.
• ^
KRIK, KI SE JE SLIŠAL PO CELI DEŽELI
Washington, D. C. — Mrs. M. Bell je sicer popolnoma normalnai ženska, kakor jih je
Prednje grške vrste
se morale umakniti
Pod silnim pritiskom Italijanov se morali Grki umakniti v glavno obrambno črto. — Anglija zagrozila, da bo bombardirala Rim, ako bo Italija napadla Atene.
NAZNANILO NAROČNIKOM
Zaradi zapovedanega cerkvenega praznika Vseh svetih, ki ga obhajamo v petek, bo sobotna številka našega lista izostala.
USODA ZAIGRALA HUDOMUŠEN TRIK
Pri konjskih dirkah zadnji torek si je ogromno število tistih, ki imajo navado staviti na konje, izbralo konja, ki je nosil številko 158. Ce si je v Washingtonu izbrala usoda to številko, zakaj bi si je' ne na dirkališču? so si mislili. "Bookies," kakor se imenujejo tisti, ki vodijo stave, so se zadovoljno smehljali, kajti konj, ki je imel omenjeno številko, ni užival posebnega slovesa in tako je vsaka stava nanj gotov dobiček za nje. Tako so računali "bookies," toda ob dirki so bili bridko razočarani. Številka 158 je zmagala in plačati so morali na njo po $13.20 za vsaka $2. <akor se trdi, je dos'ti manjših "bookies" vsled tega bankrotiralo.
,na milijone drugih, toaa zagnati pa zna tak krik, da se ga sliši od Atlantika do Pacifika in od Kanade do Mehike. To se ji je pripetilo zadnji torek, dasi nehote. Navzoča je bila v dvorani, kjer so se žrebale številke in, ko se je objavila prva številka, 158, jo je pretreslo, kajti to številko ima njen sin, in iz ust ji je ušel krik. Hitro ga je sicer zadušila, toda kljub temu je bilo prepozno: Radio je že odnesel krik širom cele dežele.
-o-
PIVCEM V SVARILEN
VZGLED Chicago, 111. —r Neki John O'H ara, star 36 let, je bil v torek od varnostnega sodišča obsojen na 10 dni zapora pod obtožbo, da je vozil avto v pijanem stanju. Povrhu tega mu je bila vzeta vozniška licenca za eno celo leto.
KRIŽEMJVETA
—	Bern, Švca. — Poštno vodstvo je v torek objavilo, da so se pretrgale poštne zveze med Švico in Grčijo. Pošta, ki nosi povraten naslov, se bo vrnila pošiljateljem, dočim se bo druga držala do nadaljnjega na poštni postaji v Ohiaft«
de	Bmrflija.
— V brazilski državi Sao Paulo se je tekom letošnjega leta zaprlo 78 japonskih šol zaradi kršitve zakonov, kakor je v torek objavil vzgojni department. V teh šolah, kakor ' se trdi, so poučevali o Japonski, nič pa o Braziliji.
—	Ottawa, Ont. — Kanada namerava pričeti v mesecu februarju izdelovati bombe, težke po 500 funtov. Delali jih bodo v novi tovarni, ki se točasno gradi "nekje v Que-becu" in, ki bo na leto lahko izdelala do 100,000 bomb.
—.—o—— PROFIT JEKLARN RASTE
Chicago, 111. — Jeklarska družba U. S. Steel je v torek objavila, da so se njeni dobički v letošnjem tretjem četrtletju potrojili in so najvišji, kar jih je imela v tem četrtletju od leta 1929 dalje.
iz Jugoslavije
Lep zaslužek si je v letošnjem poletju pridobilo dolenjsko ljudstvo od nadležne in osovražene gozdne rastline — robide. — Nevaren požar na Igu pri Ljubljani.— Smrtna kosa in drugo.	t
Francija se ni po vse
podala Nemčiji
DEKLE TUDI DOBILA SVOJO ŠTEVILKO
Austin, Minn. — Kakor je bilo že poročano, se je na dan vojaške registracije pomotoma registrirala tudi neka tukajšnja deklle, po imenu Reika M. Schwanke, ki je na ta na-in edina ženska, ki je registrirana za vojaško službo. V torek je seveda tudi ona dobi-a svojo številko, in sicer tako, da bo prišla v poštev za dese-i poziv v tem mestu. Kakor pa se je načelnik naborne komisije izrazil, je dobil naročilo, naj postavi to dekle v razred 4F. Kakor se čita v predpisih, pridejo v ta razred tisti, ki so "telesno nesposobni za službo."
-o-
•ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Vichy, Francija. — Dočim so razna poročila vedela zadnje dni povedati, da je Petain v svoji konferenci, ki jo je imel s Hitlerjem v četrtek zadnjega tedna, docela kapituliral pred Nemčijo in pristal na to, da stopi Francija v nekako vojno z Anglijo, pa se zdaj slišijo ravno nasprotne vesti, namreč, da je Petain pri omenjenem razgovoru šel s svojo odločnostjo do take skrajnosti, kakor je le možna v sedanjem položaju njegove države.
Predvsem se povdarja zdaj, da Francija ni privolila v to, da bi Nemčija smela kake njene pomorske baze ali pa kak del njenega brodovja u-porabljati v svoji vojni proti Angliji. Sploh je novi franco-sko-nemški sporazum veliko manj obsežen, kakor se je zla sti v inozemstvu domnevalo,
ter se bo najbrž nanašal le na ekonomska vprašanja.
Kot se neuradno ugotavlja se je v sporazumu določilo, d; bo v naprej francoska indu stri j a delala, za Nemčijo, ozi roma, da bo njenim naročilo« dajala prednost pred drugimi Dalje, da se francoski vojni u-jetniki, ki jih ima Nemčija izpuste. Nemčija je baje pristala tudi na to, da odstop: Franciji del Pariza, in sicer ti sti del, ki leži južno ocl reke Loire, Do mesta Orleansa bo sicer dovoljen Francozom poseben koridor, vendar pa b< Nemčija še nadalje obdržala celo francosko Obrežje doli do Španije.
Spl()h se teritorijalne izre-membe ne bodo najbrž izvrši le nikake in, kakor je očivid no, je tudi ta novi sporazum le začasen.
Atene, Grčija. — Italijanski napadi na grško obrambno črto ob Albaniji so se v sredo z vso srditostjo obnovili ter so bili najbolj silni v skrajnem severozapadnem kotu Grčije. Kakor nevtralni krogi trdijo, so se morale pod tem pritiskom grške prednje vrste umakniti ter zasesti glavno obrambno črto, kar pa se je zgodilo po prej zamišljenem načrtu, kot povdarja grško vrhovno poveljstvo.
Med angleškimi in italijanskimi silami doslej še ni prišlo do spopada v sedanjem boju za Grčijo. Pač pa je grško prebivalstvo z navdušenjem vzelo na znanje zagotovilo Anglije, da bodo njeni aero-plani takoj odgovorili v, nap;"-dom na Rim, ako bi italijanski letalci bombardirali angleško prestolico Atene. Obe ti prestolici, Rim in Atene, bi trpeli silno škodo, ako bi bili bombardirani, in sicer ne samo v navadnem oziru, kakor pač bombe poškodujejo mesta, marveč zato, ker je v obeh število dragocenih ostankov iz starodavne rimljanske, oziroma grške civilizacije, ki predstavljajo pravo zgodovinsko znamenitost. To je bil tudi eden vzrokov, da je Italija takoj ob vstopu v vojno proglasilo Rim odprtim mestom, v katerem.ne bo nikakih vojaških objektov. Anglija se je na to doslej tudi ozirala in Kima ni napadla. Brez dvoma se bo tudi Italija vzdržala od napadov na Atene, da ne bo na ta način postavila v nevarnost lastnih znamenitosti.
O Turčiji se še vedno ne ve, ali bo aktivno nastopila v pomoč Grčiji. Pač pa je pričakovati,da bo tudi ona sama kmalu v takem položaju kakor je Grčija. Iz Berlina se slišijo namrsč vesti, da ji nameravate državi osišča poslati ultimat, podoben, kakor je bil pred napadom poslan Grčiji.
Potom Belgrada prihajajo poročilo, da je v Albaniji izbruhnila resna vstaja proti Italiji. Neko drugo poročilo pa rdi, da je tamkaj poleg itali-;anskega vojaštva tudi okrog '5,000 Nemcev.
--o——
KOMUNISTIČNA ORGANI-
Tudi robida je dala zaslužek
Ljubljana, 22. sept. — Robido poznamo kot nadležen gozdni plevel, ki je služil v hudih zimah za zasilno pašo srnam in jelenom. In vendar je ta plevel letos nudil mnogim krajem Dolenjske lep zaslužek. Samo Kmetijska družba je letos izplačala za robi-dovo listje v okolici Stične, Dobrega polja, Zagradca, Novega mesta okoli dva milijona dinarjev. Marsikatera revna kmečka hiša bo z zaslužkom od nabiranja robidovega listja laže prebrodila zimo in se preskrbela s hrano in obleko, ki bi sicer manjkala. Nabiralo ga je staro in mlado. Znane so hiše z več rodbinskimi člani, ki so zaslužile po 15.000 do 20.000 din, mnogo pa jih ki so dPbiie-r»()00 do 10.«)00 din.
Robidovo listje je 'bilo vse izvoženo v Nemčijo, kjer iz njega pripravljajo čaj. V prejšnjih letih smo ga izvozili največ 2 do vagone, letos ga bomo čez 70 vagonov, ker pač uvoz kitajskega čaja ni mogoč. Izrabili smo torej trenut-iio konjunkturo, da smo to prirodno bogastvo izkoristili. Nabiranje in vnovčenje je organizirala Kmetijska družba, a našli so se nabiralci, ki so pobudo razumeli in se vrgli na posel. Brez tega in razmeroma povoljne cene uspehe ne bi bilo. Pohvaliti je treba to razumevanje nabiralcev iz omenjenih krajev, ker drugod, kjer je Kmetijska družba hotela tudi organizirati to nabiranje, ni našla nikakšnega odziva. Ljudje so zmajevali z glavo in Se norčevali: plevel naj nabiramo, in to naj bo delo, ki je dostojno kmeta'' Vsako delo, kivje zvezano s trudom, je častno in se izplača, če je pošteno vodeno in izvršeno.
stal, še ni točno ugotovljeno, pravijo pa, da je bil najbrž podtaknjen in je zažgala maščevalna roka.
Neprevidno ravnanje z orožjem
Ignac Andrešič, 25 letni vi-ničarski sin iz Slapčine, tako poročajo iz Ptuja, je tako neprevidno ravnal s samokresom, da se mu je ta sprožil in strel mu je preluknjal nogo. Zaradi nevarne rane je bil odpeljan v ptujsko bolnico.
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl France Rojina, ugledni strugarski mojster, posestnik in gostilničar. — Na Duplici je umrla Mariji; Maraž, rojena Bucik,
■ '''kmjjft.....toviii-ii.: ... na
DnpTicI'." - ■ V i "lj>ki bolnici je umrl Jože Kol ar, preužitkar iz Podgrada pri Št. Juriju star
ZACIJA IZGINILA
Chicago, 111. — Dijaški ko7 munistični klub na tukajšnji shicaški univerzi je prenehal obstojati, kakor se je objavilo zadnji torek. Da je kakemu klubu dovoljeno poslovanje, mora imeti po predpisih uni verze najmanj deset članov Komunistični klub jih več ne zmore niti toliko, dočim je imel v letu 1937 okrog 80 čla nov.
--o-
Širite in priporočajte lis! "Amerikanski Slovenec!" ,
Na Igu je gorelo
Ljubljana, 22. sept. — Sno-či je Pilo opažati na zapadni sirarni Ljubljane v smeri proti Igu ogromen sij. Prvotno so ljudje mislili, da je nastal večji požar na Havptmanci, pozneje je prišlo poročilo, da je gorelo prav na Igu. Požar je nastal • pri posestniku Kralji-cu, p. d. pri Bezgarju. Pogorelo je veliko gospodarsko poslopje do tal z vsemi zalogami sena, slame in otave, kakor tudi skoraj vse gospodarske orodje. Na pomoč so takoj prihiteli domači gasilci, kakor tudi požarne čete iz okoliških vasi na Ižanskem in barjanski gasilci z motorno brizgalno. Bile so v nevarnosti nekatere bližnje hiše. Po večurnem in napornem gašenju se je gasilcem posrečilo požar omejiti in popolnoma udušiti. Škoda je velika in jo cenijo na okoli 70.000 din. Kako je požar na-
Nenavadna nesreča pri streljanju
Pred kratkim se je pri streljanju z možnarji pripetila' v vasi Betina pri Šibeniku v Dalmaciji, nenavadna nesreča. Ko so mladeniči streljali z možnarji, se je eden nabitih mož-narjev razletel, pri čemer je kos razstrelka priletel naravnost v 21 letnega Mikina Jere ter mu pri priči odtrgal roko. Odtrgano roko je vrglo daleč v.stran, da je priletela v drugega fanta, Antona Kapova, katerega je tako močno zadela, da se je .zgrudil na tla in so ga morali zaradi močne poškodbe odpeljati k zdravniku.
-o-
Z avta je padel Na Frankopanski cesti v Mariboru je padel z avtomobila 35 letni delavec N,i kola Culeberk, pri čemer je dobil hude zunanje in notranje poškodbe, da je moral iskati pomoči v bolnici.
' -o-
Usodna nesreča
V Bližini Virovitice se je ponesrečil mariborski industrijalec Anton Tavčar, lastnik industrije mesnih izdelko-v v Bohovi. Vračal' se je z avtom iz Varaždina, šofiral je sam, poleg njega je pa sedel neki trgovec z živino. Avto se je prevrnil in pri tem si je Tavčar zlomil hrbtenico. Odpeljali so ga na kliniko v Gradec, kjer je pa poškodbi podlegel.
-o-
Utonil
Pri kopanju v Savi je v Mednem utonil 20 letni Alojzij Vrančar, trgovski sotrud-nik v trgovini Fran Novak v Ljubljani. Pred očmi drugih kopalcev je naenkrat izginil pod vodo. Dasi so ga kmalu potegnili iz vode, je bil vsak trud, da bi ga z umetnim dihanjem zopet obudili k življenju, brezuspešen.
IMMll 8
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 1. novembra 1340
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto........................................$5,00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto........................................$6.00
Za pol leta .......................................3.00
Za četrt leta...................................... 1.75
Posamezna številka........................ 3c
The first and the Oldest Slovene . Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays.
Mon-
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
odkupujemo duše naših rajnih z molitvami, zakramenti Mr- in Mrs-in sv. mašami. Kako veliko bogastvo je to, s katerega jim moremo nuditi pa le mi od tu v večnost, sami si z njimi pomagati ne morejo več, ker so umrli in so v večnosti. Zato spominjajmo se svojih rajnih v molitvah ob spominu vseh vernih duš.	,
Sv. vera nas uči, da naši rajni niso res mrtvi, v resnici žive, ne za ta svet, ampak za večnost, ne za ljudi, marveč za Boga. Pride dan, ko bomo vsi vstali in zopet bomo zbrani otroci okrog matere, zopet bodo združene družine, združeni prijatelji v nebeških pokrajinah, združeni pri večni ženitnini, ki jo bo pripravil Bog, ako bo nepoškodo
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1^79.
!
Subscription:	^	,	Vf , , . v.
For one year.............. ........................$5.00 vano, neoskrunjeno svatovsko oblačilo milosti božje, ako
For half a year..................................2.50 odplačan dolg do zadnjega novčiča.
Ali ni lepa naša vera, ki nam kaže na ljubezen, ki tra ja tudi po smrti še naprej, ki nam še med grobovi, kjer nas obdaja le trohnoba in osamelost tolažilno blažilno govori: Niso mrtvi, le spe! Neumrjoči smo, večni smo!
For three mpnths ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half a year .............................. 3.00
For three months ............................ 1.75
Single copy .........................:.............. 3c
Vsi sveti
Praznik vseh svetnikov je v cerkvenem letu zelo pomenljiv praznik. Katoliška cerkev se sicer spominja svojih svetnikov skozi celo leto, danes enega, jutri drugega, itd. Toda ti spomini so posvečeni le onim, ki jih je cerkev uradno proglasila svetnikom. Toda tisoči in tisoči so, ki so umrli za slavo in čast božjo kot mučeniki, ali kot junaki življenja na en ali drug način, ki se jih ne spominja nobeno pismo, pa so vendar v nebesih med izvoljenci božjimi. Kdo naj prešteje vse one, ki so krvaveli in umirali ob času Ne-fona, Decija, Dioklecijana, Galerija in potem ob raznih krvavih preganjanjih po raznih deželah kot na Angleškem; Francoskem in že v tem stoletju v Rusiji, v Mehiki, v Španiji, itd. Koliko junakov kristjanov je dalo pogumno svoje življenje za sv. vero, za Boga in njegovo čast in slavo. Nobena knjiga ni tolika, da bi imela prostora za više — a Bog jih gotovo pozna. Tem velja praznik vseh svetnikov.
Papež Bonifac IV. kakor pripoveduje zgodovina, je dal v Rimu leta 609 posvetiti nekdaj vsem bogovom sezidano svetišče "Pantheon" vsem svetnikom in dal tja pripeljati ostanke svetnikov, ki so bili v raznih rimskih grobiščih. Staro svetišče pa se je posvetilo pozneje Materi Božji in vsem sv. mučenikom. Papež Gregorij IV. pa je določil, da se praznuje vsako leto praznik vseh svetnikov na dan 1. novembra.
Cas praznika določen zelo primerno in modro. Baš v mesecu ko koncaTeerfveno leto, se cerkev spominja tudi vseh izvoljencev božjih, svojih svetnikov, prav kakor se modri gospodar veseli bogate žetve ob koncu leta.
Slava in čast junakom v nebesih! Prosite pri Bogu za nas uboge zemljane!
Ljubezen in življenje-večna
Takoj za praznikom Vseh svetih, pa se mati katoliška cerkev ogrne v črno oblačilo in obhaja spomin vernih duš dan. Ta dan nas katoličane spominja na smrt in one, ki jih je smrt že odvedla od nas v večnost. Menda ni nobenega človeka na svetu, da bi ne imel v večnosti že kakega svojega človeka. Imajo jih starčki, ki bodo morda že jutri sami ležali na mrtvaškem odru, imajo jih novorojenčki, ki se še niti ne zavedajo, kaj je to, a njihovi predniki so že v večnosti. Dan resnosti je ta dan. Saj smrt je najresnej ša zadeva na svetu za vsako bitje, posebno pa še človeka, ki ga je Bog ustvaril po svoji podobi in mu dal prostost pa meti in volje. Danes si tu, jutri boš morda že stal v večnosti. Na milijone in milijone jih je že šlo pred nami. Tudi mi bomo odšli kaj kmalu v večnost, eni prej, drugi malo pozneje — a vsi smo zapisani smrti. Kako je z našimi, ki so že odšli v večnost?
Pokopali smo jih. Težko je bilo. V vsakdanjem življenju in pehanju niti ne čutimo, kako smo povezani s svo jimi. Pa naj so vezi krvi, ali sorodstva ali vezi prijateljstva, hvaležnosti ali kakoršnekoli, močne so. Ko pa spremljamo svoje rajne na zadnji poti, ko zeva pred nami odprti in sveže izkopani grob, ko ta grob tako hladno, mrzlo, nekaki brezsrčno sprejme truplo očeta, matere, otroka, brata, sestre, prijatelja ... takrat začutimo neutajljivo: močno smo bili zvezani z rajnimi. Ko pa zaropoče gruda po pokrovu krste, ko stopiš po pogrebu v tako strašno prazno stanovanje, tedaj je človeku jasno: Smrt, kako grenko je tvoje želo!
Ločitev, težka je! Toda ali. smo zares ločeni, tako da med nami ni nobene zveze več? Ne, vez med nami in onimi, ki so odšli pred nami ustvarja ljubezen,'tista ljubezen, o kateri apostol izrecno trdi, da nikoli ne mine. Ponehala bodo, pravi apostol, preroštva, umolknili bodo jeziki, prešla bo vednost, ne bo pa prenehala ljubezen. Ljubezen je največja čednost. Sam Kristus nas tako uči. Zato ljubezen nikoli ne umrje. In oni, ki so odšli pred nami, ki so ljubili Boga in nas, so odnesli tudi ljubezen s seboj. Ljubijo Boga, pa ljubijo tudi nas. Zato mora biti tudi naša ljubezen do rajnih živa, delavna. Ta ljubezen se posebno pokaže ob dnevu spomina vseh vernih duš, ko se spominjamo svojih dragih v večnosti. Sv. cerkev nam daje bogate zaklade iz katerih lahko zajemamo, darujemo in z njimi
S POTOVANJA NA KONVENCIJO JSKJ IN OBISKI PRI ROJAKIH
Strabane, Pa.
(Piše Ant. Tomšiq)
Spomini mi uhajajo nazaj, na moje zadnje potovanje, še bolj pa na številne prijatelje in znance, s katerimi sem se imel čast srečati ter jih pozdraviti. — Iz naše naselbine smo se podali na daljno pot z avtomobilom Mr. in Mrs. Frank Mikec in moja malenkost. Spotoma smo se ustavili na Meadow Lands, Pa., kjer je k nam prisedel Mr. Frank Ferlič in njegova soproga. Od tukaj smo se odpeljali v soboto 7. septembra ob 4. zjutraj. Avto je vso pot vodil Mr. Frank Mikec. — Ko smo se vozili mimo pennsylvanskih hribov in čez West Virginijo, nas je nekoliko ovirala tema in gosta jutranja megla. Ko smo pa enkrat prevozili čez reko Ohio, nas je že pozdravila jutranja zarja in kmalu nato tudi blagodejno sonce. Hrfbi in griči so se polagoma začeli izgubljati in pred nami se je razprostrla velika ravan. Cesta št. 80, po kateri smo se vozili je gladka in ravna, da se vidi precej daleč naprej in tako se tudi lahko hitreje vozi. Ob cesti nismo drugega videli kot deteljo in ajdo, ki je bila tedaj ravno v najlepšem cvetju. V mestu Bucyrus, O., smo se prvič ustavili, da smo se nekoliko pokrepčali in potolažili, žejo, nakar smo pot nadaljevali in ob 12:30 dospeli v mesto Ft. Wayne, Ind. — Tudi ko smo vozili po državi Indiana, nismo opazili od zunaj skoro nobenih poljskih pridelkov, pač znamenje, da ni več daleč jesen. — Na potu smo se še večkrat ustavili, se o-krepčali in potolažili žejo ter tako ob 5 uri popoldne srečno dospeli v slavno mesto Joliet, 111. Tukaj je bila moja prva postaja in sem izstopil na N, .Hickory cesti, dočim so se moji sopotniki odpeljali naprej v -ILa Salle, k svojim sorodnikom, drugi dan v nedeljo pa v Waukegan, 111., kjer se je imela naslednji dan v ponedeljek 9. septembra zjutraj pričeti konvencija JSKJ.
Ko malo postojim na Hickory cesti in ogledujem lepe
ceste ter prijazne hiše, ki so obdane s košatim drevjem, sem si mislil: Tukaj živijo prav gotovo sami Slovenci. — Sonce se je pomikalo k zatonu in ko pogledam na uro, je bilo že pol šestih, pa sem si mislil, da je že čas, da najdem moje stare znance in prijatelje Mr. in Mrs. Michael Kochevar. Ko sem prišel do njihovega naslova, sem se kar začudil, ko vidim pred hišo sedeti mlade in nepoznane ljudi. Pred sosedno hišo je pa sedel možakar, katerega sem takoj spoznal, da mora biti Slovenec, zato ga vprašam, če več tukaj ne živi Mr. in Mrs. Hochevar.
Prijazni Mr. Frank Terlep mi odgovori, da jih ni več tukaj, da so se preselili že pred dvema mesecema tja blizu glavnega urada KSKJ ter mi obenem veli naj se vsedem, svoji hčerki pa naroči,' naj po telefonu poklice Mr. Andreja Hochevar ia, češ, da je tukaj nekdo, ki želi videti njegovega brata Mika. Potem me Mr. Terlep vpiraša, odkod prihajam, jaz mu povem in povem tudi kam sem namenjen. V tem pa pride hčerka in pove, da Mr. A. Hochevar j a ni doma, mu bo pa njegova soproga takoj povedala kako in kaj, čim pride domov. Komaj je preteklo dobrih pet minut, se že ustavi pred hišo lep avto, iz njega> pa stopi Mr. Andrew Hochevar in pove, da je prišel po mene, nakar sva se prisrčno pozdravila, se vsedla v avto in odpeljala. Ko se tako peljemo po Hickory cesti, se avto ustavi pred neko hišo in Mr. Hochevar pravi: To je pa moj dom. Tu se 'bova najprej malo oglasila. Komaj sem stopil v hišo, me je že njegova ga. soproga prijazno pozdravila in nama velela sesti, da bo večerja koj pripravljena, je še dostavila. Res, komaj sva se dobro vsedla in se začela pogovarjati to in ono, je že bila večerja na mizi, pa tudi hladnega piva ni manjkalo. Najlepša vam hvala Mr. in Mrs. A. Hochevar. Prvič smo se videli v življenju, pa sem bil tako gostoljubno sprejet in postrežen, kakor bi bil vaš lastni brat. — Po prav okusni večerji smo se odpeljali na dom mojih starih prijateljev
Michael Hochevar. Bili so »ravno z večerjo gotovi, ko pridemo tje. Ko Mr. M. Hochevarju ponujam desnico v pozdrav, me gleda in pravi: Ali si res Ti? Tako se mi zdi, kakor da si iz oblakov padel. Nato sva se pa prav prijazno pozdravila. Pa me vpraša njegova soproga če sem kaj lačen, za kar sem se ji zahvalil in ji povedal, da smo imeli ravnokar prav gostoljubno postrežbo pri vaših sorodnikih Mr. in Mrs. Andreto Hochevar. — Seveda, smo si imeli veliko povedati, ker je bilo to prvo tako snidenje po dolgih 12. letih. Ura je bila že polnoč, ko sta se Mr. in Mrs. A. Hochevar odpravila proti domu, mi smo pa še nekoliko časa pokramljali, nakar smo (tudi mi odšli k počitku. Skrbna gospodinja Mrs. Hochevar je bila drugo jutro že zgodaj zo pet pokoncu in tudi meni se ni ljubilo več biti v postelji, ko sem zaslišal krasno Obrano zvonenje jolietskih cerkva. Komaj 10 minut pred osmo uro se ustavi pred hišo avto. To so Mrs. Papeš in njih sin, mi pojasni Mrs. Hochevar, ki nas bodo peljali k maši.—Kar obstal sem, ko sem stopil v krasno slovensko cerkev sv. Jožefa. Zares, krasna in veličastna je ta stavba tako od zunaj, kakor tudi od znotraj in je v ponos in čast jolietskih Slovencev. Vsa čast in priznanje jim, ker so si pred dolgimi leti postavili tako veličastno hišo božjo. — Pri tej sv. maši je pristopilo k sv. obhajilu članstvo dr. Najsv. Imena v prav velikem številu, sv. mašo je pa imel č. g. M. Butala, duhovni vodja KSKJ. Tukaj sem po dolgem času pri sv. maši zopet slišal prepevati lepe slovenske Marijine pesmi.
(Konec prih.)
--o-
KRATE,K PREGLED GLAS-
BENE MATICE V CLEVELANDU
Vsem, ki„so na kakršenkoli način pomagali Glasbeni Matici se na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Zdi se nam, da je za to kratko dobo presenetljiv napredek in upamo, da bo cenjeno občinstvo tudi v naprej pristopalo k tej glasbeni organizaciji in s tem pomagalo slovenskemu petju in slovenski pesmi do razmaha v naši novi domovini. Članarina znaša za podpornega člana — na leto, za ustanovnega člana $10. — enkrat za vselej in za častno ustanovnega člana $100. — enkrat za vselej.
Letne muzikalije Glasbene Matice bodo izšle meseca februarja prihodnjega leta in so bodo dostavile članom po pošti. Prvi koncert se je vršil 8. septembra t. 1., 3. novembra se bo pa predvajal prvič v A-meriki P. II. Sattnerjev orato-rij "Assumptio" ali Vnebovzetje, za zbor in soli s spremlje-vanjem orgel, klavirja, vijoli-ne in flaute.
Skušnje pevskega z'bora Glasbene Matice se vršijo vsak četrtek v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Letošnje poletje je bilo tudi več izrednih pevskih vaj radi koncerta in oratorija. Pevci in pevke so se skušenj vestno in točno udeleževali. Glasbena Matica je imela .'tudi svoj poletni tečaj za pouk v solo petju, katerega je redno posečalo več članov.
Uljudno vabimo glasbo ljif-beče občinstvo, posameznike, kakor tudi podporne in kulturne organizacije, da čimpreje postanejo člani Glasbene Matice. Vsa pisma in vprašanja naslovite na spodnji naslov.
Beležimo s pevskim pozdra vom
Glasbena Matica,
6409 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
-o-
G. MARCHAN ŠE ENKRAT
Dogodki
med Slovenci po , Ameriki W
Cleveland, O.
Glasbena Matica v Cleve-landu je zaključila prvo četrtletje svojega delovanja. Po trebno se nam zdi, da je širše občinstvo informirano o delo> vanju te glasbene organizaci je, zato podajamo tukaj finančno poročilo Glasbene Matice. V prvem četrtletju je imela Glasbena Matica Dohodkov ................ $1696.25
Stroškov
688.75
VABI
Čisti preostanek ...... $1007.50
Glasbena Matica šteje 76 aktivnih članov, to je pevcev in pevk, 2 častno ustanovna člana, 51 ustanovnih in 59 podpornih članov. Kot člani pristopajo razna društva, pevski zbori in posamezniki. Slovensko občinstvo iz raznih naselbin je podprlo Glasbeno Matico potom članarine takole:
Cleveland, Ohio, if/601.; Euclid, Ohio, 54.; Pueblo, Colo., 40.; Girard, Ohio, 25.; Cone-maugh, Pa., 20.; Joliet, 111., 12.; Strabane, Pa., 10.; Union-town, Pa., 10.; St. Michael, Pa., 10.; Bessemer, Pa.,' 10.; West Newton, Pa., 10.; Washington, D. C., 10.; Barberton, Ohio., 10.; Maple Heights; Ohio., 4.; Sheboygan, Wis., 2.; Painesville, Ohio., 2.; Chicago, 111., 2.; Chisholm, Minn.,
Chicago, III.
G. George Marchan, vodja Jugoslovanske radio ure na WGES še enkrat ponovno vabi na SjVoj sedem letni koncert ki se bo vršil v nedeljo na Bo-hemian-American H a 1 1, na 1440 W. 18th Street v Chicagi. Naznanja, da bo imel bogat in pester program. Posebnost bodo poleg številnih drugih zanimivih točk na programu tudi točke kot: Nastop Mr. Jože Fajfarja in njegovih tovarišev kot Mr. Anton Krapenc in Mr. Gomilar. Za tem bo -nastopil sloveči Plut Trio s havajskimi kitarami. Za tem nastopi tudi Master of Ceremony Don Norman, man of the Street in poleg tega še Hollywood Girl Ada Lynne, Koncert se prične točno ob 3:00 uri popoldne.
Za vse bo prvovrstno preskrbljeno za zabavo in vse drugo. Pridite vsi!
-o-
DEMOKRATSKI SHOD V BARBERTONU, O.
Barberton, O.
V nedeljo 3-ga novembra ob sedmi uri zvečer (7:00 p. m.), se vrši v dvorani "Domovina" na 14. cesti v Barbertonu, O., demokratski politični shod pod avspicijo Ameriško-Slo-venskega Državljanskega Klu-(Dalje na 3. str.)
Posnemanja vredno
Chicago, 111. — Te dni je nas obiskala Miss Ann Prebil, rodom iz Chisholma, Minn., ki biva zadnje tri tedne v Chicagi pri svojih sorodnikih in je naročila Amer. Slovenca za svojega očeta na Chisholmu. Slučaj vsekakor zasluži, da se ga omeni, ko se tu rojena hčer zaveda, da starši radi bero slovensko berilo in jim ga naroči. Koliko očetov in mater je še., ki bi se enako razveselili, če bi se jih sin ali hčer spomnila na tak način.
Rojenice
Cleveland, O. — Prijazne vile rojenice so se oglasile te dni pri družini Mr. in Mrs. Viktor Marolt na Thames Ave. in jim prinesle v spomin zalo hčerko.
Cerkveni bazar
So. Chicago, 111. — V nedeljo 3. novembra je prvi dan bazarja tukajšnje šlovenske cerkve sv. Jurija. Ker bo letošnji bazar, kakor je soditi po pripravah nekaj posebnega, je pričakovati od faranov velike udeležbe, zlasti, ker so tudi nagrade zelo številne. Torej nasvidenje v nedeljo zvečer v cerkveni dvorani.
Popravek
V štev. 208. tega lista se je vrinila v dopis iz Waukegana, 111. neljuba tiskovna pomota, da se je podpis glasil mesto Jennie Keber — "Jennie Koren," kar je napačno. Podpis bi se moral pravilno glasiti Jennie Keber, kar se s tem blagohotno popravlja. —Pom. urednik. * ■
-o-
IZ URADA SLOV. PODP. DR. SV. MOHORJA
Chicago, 111.
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 3. novembra točno ob pol dveh popoldan. Vabljeni ste da se gotovo vdeležite v velikem številu.
Leto se bliža h koncu, zato-raj prosim in opominjam vse one, ki ste zaostali z mesečnim asesmentom, da vaš dolg poravnate čim prej mogoče. Člani, ki živite v bližini ste pro-šeni, da pridite plačati vaš asesment v nedeljo dopoldan na dom. Na razpolago bom od devete ure naprej.
Ali ste že pridobili kakega novega člana za našo Družbo? Starši, ali ste vpisali vašo mladino v našo Družbo? Ako ne, sedaj je čas. Prihodnost Družbe je odvisna od nas vseh, za-toraj na delo za nove člane.
Pretekli mesec je smrt vzela dva naša člana, John Kosmach in John Korench'an. Spomnite se jih v vaših molitvah.
Z sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik.
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
V MORJU
(Metropolitan Newapapor Sarvic«)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
TA.R2AN SHOUTED'A WARN INS TWA.T BOTH VOJLD DIE IF BOH6DU STAYED ON THE SINKING SHIP.
THE APE CLIMBED DOWN TO THE RAFT. TA.t?2\N FOLLOWED. IN A. FEW MINUTES.-iHE MAKESHIFT CEAFT ...........
BUT WIS CXAJNS WEIGHED HIM OOvvN. it W**' DOUBTFUL IF TARZAN CQUiO EVE* SAVE I .... ..........£i
Tarzan je prigovarjal opici, da hoi a oba poginila, če Hoghu ostane na potapljajoči ladji.
Opica je nato splezala doli na splav, Tarzan ji je pa sledil. Toda že po nekaj minutah se je ta za silo skupaj Stvar ...	_______________________
. . ... začela rušiti. Opica je zdrknila v morje, Tarzan je začel plavati,!da hi ji pomagal.	.. .. ^ ., - ^ .
Toda težki železni ohroči in ostanki verig so ga vlekli v vodo. Dvomljivo je postalo, če ho Tarzan mogel rešiti cehel _„ _____ __ . . _■
Petek, 1. novembra 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
" Stran *>
Ameriki prosperiteto s tem, da glasujete za:
® Republican Party
President
0 WENDELL" L. WILLKIE
Vice President
0 CHARLES L\ McNARY
U. S. Senator
0 C. WAYLAND BROOKS
Governor
[x] DWIGHT H. GREEN
Lieutenant Governor
0 HUGH W. CROSS
Secretary of State
[x] JUSTUS L'. JOHNSON
State Treasurer
0 WARREN WRIGHT
Auditor of Public Accounts
x] ARTHUR C. LUEDER
Attorney General
\x\ GEORGE F. BARRETT
State's Attorney 1
[x] OSCAR F. NELSON
Stanje brezposelnih se ne bo izboljšalo samo s praznimi besedami, ampak s tem, da začne ameriška industrija zopet obratovati s polno paro. To bo dosegla pa le administracija, ki bo uživala popolno zaupanje od strani naroda.
(Političen oglas)	< x ^ k
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vatanovljena 29. novembra 1914.
» Z edini enih Državah	Joliet, 111.""Jf Z&mlF'*
Severne Amerike.	7	n
Naše geslo: ".Vi« za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.'
GLAVNI ODBOR: PrixWdntk- Georee Stonich. 429 N. Chicago St., Joliet, 111. f pJdpretedn" Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Johet, lil 2. JodSlednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, UL Tajnik: Frank J. Wodic. 301 Lime Street, Johet, 111. Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St, JJet 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St.^ohet UL Duhovni vodja: Rev. Aiuelm Murn, Willard, Wis.	TTranVar
Načelnte publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar,
OFM., Lemont,- Illinois	. „ .	T .. . ,,,
Vrh zdravnik: Dr. Edwerf M. Sveticfc, 354 No. Chicago St., Johet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicag®, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, lit Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, IU.
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, IU. John Nemanich, 650 N. Hickory
Predsednik Atletičnega odseka: John Rolib.,528 Bluff St., Jol.et, Illinois.
URADNO GLASILO: »Amerikanslri Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, III.
Do dne 1. januarja je D. sToTizplalala svojim ^nom in Sanicam ter njihovim dedičem raznih podpor, požkodnm »n posmrtn.n, ter bolniških podpor v znesku $191,663.22.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladiusk. odde-
lek pa od rojstva do 16. leta.	. . .
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00 Izdajajo, se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life , >» Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Cem-tralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.61% solventna. Rojaki(inje) 1 Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad Joliet, Illinois.
^KKKKKK>0<KK5CK>0<KK>0<><KK><J	•
301 Lime St.,
HOLY FAMILY MEN'S LEAGUE Scores
Vice Presidents
Game Game Game
Names	1	-
L. Wedic ................................163	132
T. Strametz ........................151	140
J. Zelko ....................................188	145
E. Subar ................................190	122
T. Vlasich .....:................189	153
Totals............ 881 692 803
Trustees Names
B. Shied .................
A. Fabian .............
F, Laken ............
II. Raul)
Game Game Game
1
130 148 87 201
J. Kunstek ........— 136
Totals............ 702
Secretaries	Game	Game
Names	1	2
F. Ivnik .................	177	136
K. Sengenberger .	. 186	212 170
V. Murphy ...........	141	
J. Wedic ...............	119	185
Totals.........	623	703
Presidents	Game	Game	Game
Names	1	2	3
L. Kochevar ........	141	158	157
B. Wedic ................	149	164	177
L. Slack ..................	125	168	123 162
A. Hanna ..............	183	199	
Totals............	598	689	619
Treasurers	Game	Game	Game
Names	1	2	3
O. Mudron ............	179	202	133
Larson ....................	144	114	156
Griskstas ................	143	131	104
F." Wedic................	156	147	139
.S. Wedic ................	155	189	168
Totals............	777	783	700
Judiciaries	Game	Game	Game
Names	1	2	3
B. Kunstek ............	205	174	176
F... Kuzma ..............	129	•201	204
Doc Svetich ..........	149	152	130
J. Savol ..................	135	176	165
R. Wedic ................	189	129	182
Totals............	807	832	857
Team Standings	Won		Lost
Vice Presidents		7 •	2
Judiciaries ..............		7	2
JUBILEJNA KAMPANJA DSD.
traja skozi vse leto 1940.
Zaključi se 31. decembra 1940
KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLARJEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE.
VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVOVALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE:
good in any of the classic leagues. Bill Kunstek, a highly improved howler, also shot a 205 game, and ail outstanding scries of 555, with games of 205, as was mentioned, 174, and 176. By the way, Bill, also took sole pos-sesison of high individual singles. Russ Sengeriberger, the lad with much enthusiasm for the league, shot a high game of 212, and his highest series of the season 542. Joe Zelko, the fellow with the swell hook, rolled a 212 games and series of 545, for a splendid nite of bowling. Harold Raub, a fellow I mentioned in a. previous article that you would hear more of, shot 201 game. Captain Olic Mudron, rolled a 202 game, to improve his averate a bit. Ace Hanna, our new associate rolled a 199 game, and a worthy series of 544. It seems that each member who rolled a 200 game, also shot a better series of 500 or more, with the exception of the two Wedic brothers, Stan and Ralph. Stan shot a 512, and Ralph who iust hit the 500 marker. This is all of the bowling news for now, see you at the Bowl-Era howling alleys, 7 o'clock-Wednesday. The Holy Family Society howling league will he howling.
Your bowling reporter
L. S. W.
iz sloTnaselbin
(Nadaljevanje s 2. strani)
ba. Kot glavni govornik bo nastopil naš poznani slovenski sodnik iž Clevelanda, Hon. Frank J. Lausche, od Cuyahoga okrajnega Common Pleas sodišča. Ker je menda to prvikrat, da bo hodnik I-ausche med Barbertonskimi rojaki, je upati, da se bodo vsi Slovenci v Barbertonu in okolici gotovo udeležili nedeljskega sho da. Navzoči bodo tudi drugi kandidatje, ki kandidirajo za Summit County okrajne in državne urade. Pridite vsi!
Odbor Aineriško-Slovenske-ga Državljaskega kluba.
Anthony F. Sabec
1.	Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Ce zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga mož, pa vzame lahko ženo s seboj.
2.	Druga nagrada je. krasen Electric Refrigidere.
3.	Tretja nagrada je krasen R. C. A. Consulor Radio.
|
4.	četrta nagrada je ženska ali moška ura (Wrist Watch).
5."	Peta nagrada je Electric Mix Master.
6.	Šesta nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta.
—	Za slučaj da bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo.
—	Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih nagrad.
NA DELO IN PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI I PRILIKA JE VAM DANA!
Ako rabite kakih navodil in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. Franka J. Wedica, ki jih bo vam z veseljem podal.
katera je bi:a tucii blaga slovenska žena. Od tedaj naprej je živel sam kot vdovec s svojo hčerjo Justi, že poročeno. Začel je bolehati na nogi, katera mu je prizadjala dolgo časa silne muke in so mu jo morali pred par leti odrezati. Dolgotrajna bolezen in. druge težave so ga gospodarsko uničile. Vendar obupal ni. Junaško je vstrajal in junaško je prenašal križ svojega trpljenja. Zadnja leto se mu je zdravje precej izboljšalo. Noga se mu je zacelila in že je hodil počasi okrog s palicami seveda. Kljub temu, da je bilo za takega invalida prava muka hoditi že samo malo, je vsako nedeljo prišel k maši. Ljubil je družbo in svoje znance in je med nje rad prihajal in se z njimi šalil in'razgovarjal.
Zadnji četrtek dne 24. oktobra je bil zanj zadnji dan v življenju tu na svetu. Okrog pol 8. ure ali malo preje je mislil iti preko Cermak ceste. Padal je dež, kar mu je najbrže zameglilo pogled na prihajajoče avtomobile. Eden ga je podrl, drugi voznik za njim je za vozil vanj. Obležal je v nezavesti. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu za tem umrl. Tako je končal ta slovenski pijonir.
G. John Kosmach je prišel v Ameriko leta 1898 in bival ves čas v Chicagi. Tu zapušča žalujočega sina Johna in hčerko Justi in adoptiranega sina g. Franka Kosmacha, ki vodi stavbin-sko društvo St. Paul in realitet-no pisarno v Chicagi.
Pogreb g. Kosmacha se je vršil v ponedeljek dne 28. oktobra iz slovenske cerkve sv. Štefana na pokopališče sv. Jožefa, kjer bo čakal angeljske trombe, da ga obudi na poslednji dan. Vrli slovenski pijonir, spavaj v miru in počivaj v Bogu! Slovenska naselbina v Chicagi pa te bo ohranila v najlepšem spominu!
Vsem žalujočim sorodnikom pa iskreno sožalje!
t JOHN KORENCHAN
Ko smo se chicaški Slovenci v petek jutro dne 25. oktobra srečevali na ulicah, po prodajalnah in drugih krajih, je kakor blisk krožila iznenadeno med nami tužna vest, da je ponoči naglo-ma zapustil ta svet znani ugledni Slovenec g. John Korenchan, trgovec in vrlo aktiven mož na vseh raznih poljih v naselbini
Začudeni smo stavljali vprašanja, kateri Korenchan in zraven še vpraševali, če ne gre to za prejšnjo nesrečo g. Kosmacha Ne, ne, Johna Korenchana, na Wolcott avenue ni več med živimi, so dostavljali pripovedovalci.
Tako, sredi najlepše moške dobe 45-tih let, pa kar takole
nih dramatičnih igralcev, ki so znali igre na svetoštefanskem odru tako živo in tako zanimivo predstavljati. Kadarkoli smo še sedaj govoril o dramatiki smo na pokojnega Johna še mislili in računali nanj, kadar smo mislili na kako dramsko aktivnost med seboj. Zdaj pa se je nam umaknil tako nepričakovano v večnost. Vsakdo je še danes osup-njen in kar neverjetno "se nam še zdi, kljub temu, da je to živa bridka resnica, da Johna ni več med nami.
Več zadnjih let se je marljivo udejstvoval kot dober in moder gospodar pri slovenski posojilnici "Reliance" kot direktor. Tudi tam ga bodo hudo pogrešali, ka-
šel od nas, se je marsikdo čudil, kor bo pogrešan povsod tudi v ko je zvedel žalostno vest. Res drugih krogih.
začudenja vreden slučaj, obenem pa potrjuje staro rečenico: člo vek, ne veš ne ure ne dneva, ke-daj boš poklican.
Pokojni g. John Korenchan je bil znana osebnost med nami.
V ponedeljek uro pozneje, zr pokojnim g. Kosmachem so tud njega za vedno odpeljali na mi rodvor k večnemu počitku. Pogreb se je vršil iz Zefranove kapele v cerkev sv. Štefana in od
Rodil se je 12. avugsta 1895 v tam na pokopališče. Ker je bi
Horjulu pri Vrhniki. I^eta 1911 je prišel v Ameriko in sicer naj-prvo v Cleveland, Ohio, kjer je bival okrog 9 mesecev. Potem je delal na farmah- v državi Missouri, kake 4 leta, odkjer je prišel leta 1916 v Chicago in je bival ves ostali čas tukaj. Leta 1920 je poročil gdč. Mary Bicek v Chicagi, s katero je preživel 20 srečnih let zakonskega življenja. V zakonu ste se mu rodile dve marljive hčerki Mary in Jean, ki so v slovenski javnosti poznane kot izborne in nadarjene pevke. Leta 1926 sta začela s soprogo na Wolcott ave. groce-rijsko trgovino, v kateri je dobro uspeval.
G. Korenchan je bil zelo zaveden Slovenec. Posebno je ljubil slovensko dramatiko in slovensko pesem. Prejšnja leta je neprestano deloval pri dramatiki z najboljšim uspehom. V ta namen je veliko tudi gmotno žrtvoval, časa pa nič koliko. G. Korenchan je bil eden tistih spret-
pokojnik obče znan in priljubljen, ga je na zadnji poti spre mila skoro vsa naselbina. Tako veličastnega pogreba že dolgo ni bilo v naselbini. Vsak se je hotel vsaj zdaj posloviti od njegr na njegovi zadnji poti.
V cerkvi pri pogrebni maši popevali šolski otroci in pevci Adrije, katerim sta se pridružila tudi g. George Marchan, vod,j; jugoslov. radio ure in g. John Germ, glavni predsednik KSKJ ki se je slučajno mudil v Chicagi. Bilo je ganljivo. Tako se jo naselbina in tako so se številn' znanci in prijatelji poslovili ot' svojega prijatelja in znanca.
Tužno in zamolklo je donel glas zvonov, ko so peli zadnji pozdrav vrlemu pokojniku, katerega spomin bo živel med nami, dokler bo obstajala slovenska naselbina v tem kraju.
Dragi prijatelj naš, počivaj v miru, dokler se ne snidemo nad zvezdami! Blagi žalujoči družini pa naše globoko iskreno sožalje!
DANES SI TU - JUTRI TE NI
Secretaries ....
Trustees ........
Presidents ... Treasurers...........
Len. Wedic, Publicity Mgr.
HOLY FAMILY SOCIETY BOWLING NEWS
Joliet, Illinois
After three weeks of successful keg-linniug, the,	Family League, in
Joliet, seems to be the most enjoyable one of its kind. Each associate in the league has that lasting Holy Family spirit which "tends to bring memories back, when the days of hall teams were in progress. New members as well as the old, have an enthusiastic feeling towards each. another.
The outstanding achievements of last Wednesday nite howling, October 23rd, hrough these men to top honors of the nite. As was stated in the paper before, of the bowilng news column, that this years league has everything of the likings of an •outstanding league, and would bring many howlers in the league to top high ranking marks of keglitming. Well, .this was shown by last Wednesday liites howling. There were two toppers for the nite. Frank "Toots" Kuzma, a veteran in Holy Family sports, rolled two two hundred games, one of 201, and the ij^j-ier 204, or a series of 534, whicjj is
STOP!
THE RUSH TO WAR VOTE 0 REPUBLICAN
(Oglas)
MRS. J. MUSTER Joliet, Illinois
Da je zapisno smrti vse kar živi, je vsakemu znano. Vendar pa, kakor pravi pesnik: . . .dneva ti ne pove nobena pratka. . . je druga znana resnica. Danes smo tu — jutri nas ne bo. Tako teče življenje na tej zemlji.
Chicaški Slovenci smo zadnji teden zopet zgubili dva naša odlična rojaka. Oba zavedna in vrla Slovenca. Škoda je vsakega — dvakrat škoda zlasti seda.i, ko Ameriška Slovenija takih ljudi še tako nujno potrebuje. Toda pomoči ni, po božjem zakonu gre to naprej in bo šlo do konca sveta.
t JOHN KOSMACH, ST.
G. John Kosmach, st. je bil eden izmed starih slovenskih korenin — pijonir v Chicagi. Dolgo let je vodil prodajalno z raznimi barvami, železnino in vršil razna mizarska in tesarska dela. Bil je trgovec in podjetnik. Vsi Slovenci so ga dobro poznali. Prva leta so se mnogi, ki so prihajali iz starega kraja ali iz drugih krajev ustavljali pri Kosmačevih. Pokojna Kosmačeva mama je vsakemu z dobro voljo postregla. Kakor pokojna Kosmačeva mati, pa je bil tudi Kosmačev oče prava slovenska
dobričina. Ljudem je vedno raje dobrote izkazaval, kakor da bi kedaj komu kaj žalega napravil. Pri društvih, pri fari je g. Kosmach pustil precej svojega časa za "boglonaj," včasih še tega ni dobil. Prejšnja leta, ko je pri sv. Štefanu slovenska dramatika živahno delovala, je neprestano pripravljal in preurejeval odre za igre in pomagal drugje, včasih celo nastopil kot igralec. Preje, ko je imel trgovino in je mogel, je za kake igre ali prireditve vse pripravil, skupaj speljal, dal v program še o-glas za kak desetak ali petak, delal zastonj, pa ni nikoli godrnjal. Takih tipov je danes že malo med nami, da bi imeli vsaj del tiste dobre volje, kakor jo je imel res baš pokojni Kosmačev oče.
Še marsikaj bi lahko zapisali o tem možu v dobro njegovega imena. Rad je deloval in pomagal na vseh raznih poljih, naj bo pri eni ali drugi ustanovi. Ko smo ustanavljali slovensko tiskovno družbo Edinost, je bil med prvimi, ki se je priglasil za delničarja. Bil je zvest naročnik naših listov do zadnjega.
Pred par leti mu je premi-rtula žena Ana, rojena Šmid,
NOVI KOLEDARJI
Za leto 1941 smo prejeli STENSKE KOLENDARJE sledeče velikosti: 17^x23 inčev. Kolendarji imajo pri tem še posebna vremenska naznanila in oznanila posebnih dni in državnih praznikov.
Kakor smo vsako leto, bomo tudi tekoče pošiljali kolendarje na želje naročnikov na vse kraje in v staro domovino. In, ker sedaj pošta posluje bolj počasi, je treba radi tega kolendarje odposlati poprej, da jih bodo dobili ob času.
Kolendar stane s poštnino vred kamorkoli SAMO 20c KOMAD. '
Naročila prejema in odpošilja firma
ANTON GRDINA IN SINOVI
«019 St. Clair Avenue,	' Cleveland, Ohio
Stran 6
KMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 1. novembra 19-10
SRCE V OKOVIH
ROMAN - NAPISAL MIRKO BRODNIK
00000<>00<X><>0^00<K><>0<K><><^^
Ilrzanje konj je prebudilo Branka, ko so komaj jele izginjati na nebu zvezde. Ni mogal več spati. Tiho je vstal, da ne bi zbudil prijateljev, odgrnil zastor šotora in stopil v hladno jutro. Od vzhoda je vel veter, ki mu je hladil razbeljeno čelo. Pre-tegnil si je premrle ude in globoko potegnil vase jutranji zrak, da so se mu napele prsi. Potem je stopil počasnih korakov proti malemu jezeru, ki je ležalo pred njim.
"Lahna meglica" je vstajala iz njega in izginjala. Kmalu se je začelo svetliti na vzhodu. Na obzorju se je prikazalo soln-ce in vrglo svoje prve žarke na prostrano pokrajino, ki je še vsa spala. Potem je nenadoma oživela, kakor bi bil nekdo skrivaj prinesel v njo življenje. V drevju so se jeli oglašati ptiči in žvrgoleti svojo jutranjo pesem. Nekje nad njim je skakala veverica. Slišal jo je, toda dolgo je ni mogel opaziti. Šele potem jo je videl, kako se je zibala vrh smreke i skakala z veje na vejo. In zdajci je solnce oblilo jezero in pozlatilo njegovo ravnino, ki je vsa drhtela v drobnih valovih,
Kakor zlati so bili ti valovi. Kakor bi bili izdajali, da se pod njimi skriva samo zlato. Branku je nekaj stisnilo srce. Bilo je kakor bolna slutnja, ki je ni razumel. Ali slutnja sreče, ali slutnja razočaranja? Ni vedel, in prav zato mu je srce še bur-neje utripalo v pričakovanju. Sedel je k jezeru v rosno travo in njegove misli so se izgubile v sanjarenju, ki ga je vsega prevzelo.
Nenadoma ga je predramilo govorenje, ki ga je čul za seboj. Njegovi tovariši so že vstali in prihajali k njemu. Videl je Janeza, ki je bil otovorjen s težkim krampom in lopatami, videl je starega dobrodušnega profesorja, ki mu je sijal obraz v napetem pričakovanju, videl je Mitjo, ki je šel z njimi in kazal na obrazu brezskrb-nost, kakor mlad fant, ki gre prvič na pot v svet in ne ve, kakšne težave ga še čakajo. Videl je Nadjo, ki je prihajala zadnja in si popravljala lase.
Ta Nadja. Se zdaj, ko jih čaka toliko reči, se ti peča s svojo lepoto. Čudno, nikdar ni mogel razumeti ženske, zdaj pa še najmanj. In potoni so prišli k njemu. Profesor ga je prijateljsko potrepljal po rami in mu voščil dobro jutro.
"Ce bo dan tako dober, kakor je jutro, bomo lahko veseli," mu je Branko odvrnil.
Šli so ob robu jezera, tja, kjer se je iztekala reka. Iti so morali globoko v gozd, da so prišli do kolena reke, o katerem je pisal rokopis.
Tu pa jih je čakalo novo presenečenje. Vhoda v podzemeljski rov, ki ga je per-gament omenjal, ni bilo nikjer. Lahna nejevolja je legla profesorju na obraz, toda hitro jo je pregnal.
"Najbrž je reka v tisočletjih spremenila svoj tek," je rekel, "zato bomo morali iskati. Daleč pa ne more biti, kajti reka teče v majhni dolini in v hrib gotovo ni nikdar tekla."
Iskanje je bilo zelo težko, kajti okolica je vsa zarasla. Sledov prvotne struge niso mogli najti.
"Zdi se mi, da naša reč ni tako lahka, kakor smo si mislili," je rekel profesor in jel spet majati z glavo. "Toda poskusiti
DOŽIVLJAJI SLOVENCA, KI JE-ZGUBIL LADJO PRED DUNKERQUOM
moramo. Preglejmo vso okolico gozda, morda najdemo rešitev uganke, ki nam jo je zastavila pri roda."
In res so začeli iskati. Dolgo brez uspeha, potem pa je Mitja nenadoma zasledil kakih sto korakov od kraja, kjer je reka zavila proti severu, ogromno skalo,'ki je zapirala pot v dolino. Vrnil se je k profesorju in mu to povedal.
"Tu bo vhod in nikjer drugje," je dejal profesor. "Glavo bi stavil."
Ni se motil. Na spodnji strani skale so našli z grmovjem zakrit rov, ki je izginjal v globino.
"Janez, zavihti sekiro," je dejal Branko in se tudi sam lotil dela. Kmalu je bil vhod prost. Profesor je začel deliti vloge.
"Dva gresta s plamenicami naprej," je ukazal. "Rov ne more biti dolg. Mi pojde-mo za vami."
Branko in Janez sta prižgala plameni-ce. Zlezla sta v votlino. Takoj za njimi je šel profesor. Soj plamenice je metal luč na kamenite stene votline, ki je žarela kakor tisoč biserov. Drobni kristali v skalah so se iskrili, da je jemalo vid. Votlina je postajala čedalje širša in se spuščala čedalje strmeje v globino. Kmalu je prešla v široko dvorano, ki je ni hotelo biti konca. Potem se je dvorana spet strmo zožila, odse-' kano kakor zid. V tem zidu so zagledali skalo, ki jim je zapirala pot naprej.
"Vhod v svetišče," je dejal profesor z drhtečim glasom.
Vseh se je polotilo silovito razburjenje. Še celo profesor, ki je bil prej zmeraj miren, je nenadoma izgubil glavo.
"Kako naprej?" je vprašal Branko, ki je zaman iskal, kje se ta starodavna ka-menita vrata odpro.
"Mislim, da ne bo tako težko," je odvrnil profesor, ko je spet nekako zbral misli. "Ključavnic takrat še niso poznali. Skala se mora vrteti v tečajih, morali bomo najti vzvod, ki jo premika. Ta vzvod mora biti ali na zgornjem ali spodnjem koncu. Posvetite mi!"
Kamenita vrata so bila visoka kake tri metre. Profesor je le s težavo splezal na vrh, toda videl ni ničesar, kar bi kazalo, da se vrata tam odpirajo. Potem je pogledal dol. Videl je, da je skala razklana prav do sredine.
"Mislim, da so stari prebivalci obračali skalo z veliko zagozdo," je tehtno rekel. "Kaj ko bi še mi tako poskusili?"
Ozrl se je po podzemeljski dvorani, toda nikjer ni zagledal nič primernega. Morali so iti po stari poti nazaj in zunaj pred vhodom v votlino posekati mlado drevo. Z njim so se vrnili h kamenitim vratom. Zataknili so debeli konec v razpoko in se z vsemi močmi uprli, da bi skalo obrnili, toda ni se premaknila.
"Tu je treba moči in ljudi," je rekel profesor. "Mi smo preslabi. Morda je krivo to, da že skoraj dva tisoč let teh vrat nihče ni odpiral. Votlina je vlažna in raztopljeni apnenec, ki pronika skozi prst, je žalil vrata, da jih ni mogoče odpreti. Pogledati bomo morali po drugih sredstvih." "Kakšnih?" je vprašala Nadja.
"Premisliti moramo. Z lastnimi močmi tega ne zmoremo."
(Dalje prih.)
(Dalje)
"Kaj ste pa potem naredili?" Nič, ker nismo mogli nič. Hoteli smo v Pariz, kjer je bil lastnik in naš konzulat. Toda ni bilo mogoče dobiti nobenega prometnega sredstva. Ni nam kaza-'o drugega, kakor da smo se po-dužili svojega lastnega promet-lega sredstva — nog in vzeli pot ood noge. Šli smo v Bourbourg, 18 km daleč, od tam v Calais. Iz Calaisa je hotel kapitan odriniti v Pariz, pa ni bilo nič, ker ni imel s čim. Ni bilo nobenega prometnega sredstva. Ostala nam je. še pot v Anglijo. Kapitan je rekel, da se bomo odpeljali z neko ladjo v Anglijo, o kateri smo slišali, da se je pozneje potopila. Toda meni samemu ni bilo bog ve kaj, da bi šel v London, ker se me je zdelo, da ni nič kaj varno. Po spraševanju na vse strani je kapitan končno odločil, da naj gre vsak kamor hoče. Rekel je, da kdor hoče,
naj si poišče v luki delo, kdor pa ne, naj se odpelje v London. Tako smo se tukaj ločili Šestnajst se nas je odločilo v Pariz, deset pa se jih je odločilo, da se odpeljejo, v London. Kaj se je s temi desnimi zgodile i:ič naurnčnega ne • cm. Štirje od teh s-j pozneje prišli v Bruselj. Ostali mogoče niso prispeli, kamor so nameravali, ker ti niso o njih nič vedeli.
Nas šestnajst .smo se odpravili iz Calaisa v Boulogne. Komaj smo zapustili mesto, so pri-brenčali nemški bombniki in bombardirali mesto. Ko smo prišli v Boulogne, smo zvedeli, da so Nemci že prišli do morja, in nismo mogli nikamor več naprej. Obrnil smo se nazaj protT Calaisu (28 km) od tod pa proti Gravelinesu (33 km). Hoteli smo v Dunkerque, toda angleške in francoske čete nas niso pustile. Tako smo obstali pred nekim mestecem in nismo mogli nikamor. Strogo so nam zabičili, da

Svoji k svojimi
Slovenci, slovenska društva ki slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LIČNO In POCENI.

TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC


Avtomatičen
Električen kotel za gretje vode
Praktičen in varen
kakor električna luč. Nobene brige nimate ne z inštalacijo, ne z urejevanjem, ne da bi se vam kaj pripetilo. Postavi se ga lahko, kamorkoli želite.
Tanki so napravljeni močno, Insulirani tako, da ostane voda gorka do dva tedna brez kurjave. Naprava je garantirana, da dobite do 400 galo-nov vroče vode za en sam dolar ($1.00).
Nabavite si ga lahko za samo $5.00
naplačila, ostalo na'mesečna odplačila z vašim električnim računom vsak mesec.
Ta kotel in vsa naprava je razstavljena v naši trgovini, da si jo lahko vsak čas ogledate.
Meden's Hardware
1804 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Telefon: Seeley 7838
mi West Cermak Road,	Tel. Canal 5544
Chicago, Illinois
bodo smatrali vsakega za vohuna, kogar bodo dobili zunaj na polju. Rekli so: "Niste nič boljši od nas, da bi so izogibali granatam." Bili smo namreč pomešani med vojaki in nevarno je bilo, da če bi začeli streljati nanje, bi tudi mi ne ušli kroglam. Poleg tega pa je bil pred Gra-velinom most, čez katerega nas niso pustili in v mestu tovarne, ki so bile cilj nemških topov. In res je drugi dan začelo streljati nemško topništvo ter vse razbilo. Nemci so zavzeli Graveline. Angleži in Francozi pa so se u-maknili proti Dunkerqueu.
"Kako so pa Nemci prodirali?"
Ker smo bili nekoliko ven, nismo pra\» vedeli, kdaj so angleške in francoske čete izginile. Kar čez noč jih je zmanjkalo in pustile so mnogo materij ala. Najprej so prišli nemški težki tanki, na to lažji in potem še lažji. Za njimi so prišli oklopni avtomobili, za temi pa patrole na motornih kolesih. Šele za vsem tem so prišli vojaki v manjših skupinah, ki so preiskali hiše in polja. Večje čete so prišle pa šele po dveh dneh in se utaborile.
Nemci so najprej zasedli vse glavne ceste in zasegli </sa prometna sredstva, ali pa jih onesposobili, da niso bi-" uporabna. Videl sem kupe koles, ki so bili
veliki kakor manjša hiša.
0
"Kaj pa zasebna imovina?"
Nemci so vse pobrali, a seveda tudi plačali ter odpeljali. Samo po krajih, kjer je že vse od-bežalo in ni bilo lastnikov, so pobrali kot vojni plen. Sicer so pa pustili vse pri miru. Ko sem se vozil domov sem videl vlake, ki vozijo samo za vojaštvo. Največ jih prihaja iz zahodnih krajev.
"Kako je bilo med potjo in kako je razdejala vojna vihra?"
Kakor ste videli , smo potovali križem kražern in nikdar nismo vedeli, ali bomo pot nadaljevali, ali pa nas bodo usmerili kam drugam. Včasih so nas u stavili in nihče ni vedel, koliko časa bomo čakali. Nemci so potem razglasili poti, po katerih se je smelo potovati. Vsakdo pa je moral imeti dovoljenje, sicer ga niso pustili naprej, kadar smo
prišli do kakega mesta in je bilo treba skozi. Ceste so bile pre-natrpane in vsakdo je potoval, kakor je vedel in znal,Peš je šlo seveda počasi, kdor pa je imel kolo, ta je že prišel bolj hitro naprej. Sem pa tja se je že dobil prostor, da je smuknil s Kolesom naprej.
Bilo je zelo nevarno potovati, Pomešani smo bili z vojaki in večkrat so priletela angleška letala ter se spustila na dvajset metrov nizko ter streljala s strojnicami. Seveda niso mogla izbirati ravno samo vojake ampak je obležal tudi marsikateri begunec. Kaj hočemo, vojna je huda stvar.
(Konec prih.)
S kolesa je padel
Na Polulah pri Celju je padel s kolesa 35 letni trgovski sluga iz Save Leopold Funkel in se močno potolkel, da je moral v. celjsko bolnico.
rojaki slovenci!
Kadaf želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh našel-binah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
iiiiiHiiiiiBiniiaiiiirj
DR. J. E.
ZDRAVNIK in KIRURG
Urada:
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah.
1901 West Cermak Road Tel. Canal 4918
3925 West 26th Street
4—6 P. M. in po dogovoru. Tel. Lawndale 6287 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966
br john j. smetana
OPTOMETRIST
?! Pregleduje oči in predpisuje ocal*
23 LET IZKUŠNJE p X801 So. Ashland Aveno« Tel. Canal 0523
g (Jradne ure: rsak dau od 9. m ejutraj do 8:30 zvečer.
^iiiiiai!ii!Hii!i!ai:i!!nii!iHi>iiin!iii!B:!iiiaiHiia>iii!»:i;!inii:;:Bii'l
ob, h. m. lancaster
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St)
Tel. Canai S817, CHICAGO. ILL.
Naznanilo slov. gospodinjam
Zopet je prišel čas hladnih jesenskih in zimskih dni in prigrizek dobrih krvavih ali mesenih klobas se v tem času prav prileze.
Kar se tiče drugega dela domačega mesa se tudi dobi pri nas. Nova ajdova moka in pisani fižol imamo že v zalogi. Kisla repa se bo tudi v kratkem dobila.
Zadovoljnost garantiramo!
NAŠE CENE:
Prekajene mesene klobase,
3 funte za _____________________JpJL.UU
Sveže mesene klobase,	nr
funt po--------------------------^OC.
Doma delani preka j eni želodci,	^^Lr*
funt po --------------------------OOC.
RUDY JERIN
"DOM DOBREGA MESA"
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd, Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN1
t '
— Najboljši automobill pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene eraerne.
1952 W. 22nd Place,
Chicago, Illinois
Tel. Canal 4974
VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI
vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini,
Dr, sv. Štefana
ŠTEV. 1, K. S. K. J.
Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino.
Odbor za leto 1940:
JOSEPH OBLAK, ml. predsednik, JOHN PRAH, tajnik, ANTON KREMESEC, blagajnik.