Poštnina plačana v gotovini LETNIK IV. Gospa! Zahtevajte pri Vašem trgovcu samo izdelke tvornice keksov, biskvita, vafeljnov itd. B. PAUER, družba z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 48. „PROJA“ terpentinska krema daje usnju lep blesk ter ohranjuje usnje. Kdor varčuje, uporablja edino ,,PROJA“ terpentinsko kremo I Dr. Oetkerjev pecilni prašek, vanilinov sladkor, puding, kreme in kolači so najboljši! Nova izdaja! „šolska knjiga" (v nemškem Jeziku) cena Din 15'—. Dr. Oelkerjeil recepti: Izdaja ..P", gratis, „F“, Ilustrirane receptne knjige (v nemškem jeziku), ki jih dobite prisvojeni trgovcu, če ne, pa direktno pri tvrdki Dr. A. OETKER, d. z o. z., Maribor Priložite Din 5'— v znamkah, Naročnina za reviji «D o m a e i p r i j a t e I j» in «N a š ob z o r» znaša za vse leto Din 601—, za pol leta Din 31-—, za četrt leta Din 17—, samo za «Domačega prijatelja« Din 40—, za pol leta Din 21—. Posamezna številka Din 7—. Izdajata konzorcija revij «Domači prijatelj« in «Naš obzor«. Odgovoren za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Emil Podkrajšek, tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, oba v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Prule 11, in v Zvezni knjigarni, Šelenburgova ulica št. 7. Cenjene naročnike, ki še niso plačali naročnine za leto 1930., prosimo, da nam po položnici, ki smo jo priložili prvi številki nakažejo vsaj Din 17'— za prvo četrtletje. Kdor revij ne misli naročiti, naj na ovitek zapiše: «Ne naročim!« in naj reviji v treh dneh vrne, sicer je dolžan plačati naročnino. Vse cenjene naročnike pa prosimo, da pokažejo reviji prijateljem in znancem in nam sporoče njih naslove, da jim bomo poslali oba lista na vpogled. v L. Ml KUS LJ U B L J AN A KLIŠEJE vseh vrst za eno- MESTNI TRG ŠTEV. 15 ■v in večbarvni tisk DEŽNIKI J U G O G RAFI KA NA DROBNO) NA DEBELO) d. z o. z. USTANOVLJENO LETA 1839. Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 23. ' 19259‘ „1919 _ B ^wr .66 20 let znanstvenega dela, da se zavarujete pred postaranjem ... ! prvi sivi lasje:...? To kaže, da se odrekate mladeniškemu življenju I Samo če hočete, pa ne dobite drugih sivih las! FRANCOSKE BARVE ZA LASE L OR^ AL Vam jamčijo za popoln uspeh in neškodljivosti L’ ORCAL simplex (RAPID) progresivna barva za rase z eno samo tekočino. L’ORČAL INSTANTANE ŠTEV. 2 tekoča barva za lase, ki takoj deluje (tri, oziroma dve steklenički). L^OReALIN neškodljiva raztopina za regeneriranje las. To ni barva za lase. L’ORČAL HENNE v obliki prdška za frizersko uporabo. lirezplačna pojasnila daje zastopstvo C^OSMOCHEMIA, Ziltjrcb, RaČkotja ulica 7a Societč Francaise de L’ ORfiAL - Pariš, Rue J. J. Rousseau 37 JO Med Tprednostm i ena \t To dobro ime in velika izbera med najboljšimi sirovinami jamčita, da je v vsakem poedinem kosu enako izborno ravie in sreča Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi. Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigumejša pot, da obvaru- jete lepoto in zdravje Vaših zob. DOMAČI LETO IV. / ŠTEV. 2. FEBRUAR 1930 PRIJATELJ ILUSTRIRANA DRUŽINSKA REVIJA Krstne vode Marthe Dupuy: Ogromen in zagorel se mornar Yves Ker* damec prešerno smeje in kaže bele zobe... Kaj bi se ne smejal, ko se sklanja nadenj to izumetničeno rožno ličece; ta obrazek, ki je s svojimi razkuštranimi kratkimi lasmi, drob* cenimi usti in temnimi, z ogljeno barvo po* večanimi očki podoben punčki iz cunj, ki jo je nekoč videl za šipo v avtomobilu graščakinj iz Trucklaina. In ker med truščem montmartreskega jazz? banda, ki je bil vanj zašel z nekim tovarišem po slavnostni razdelitvi odlikovanj na pariški Sorbonni, dekle še vedno sili, naj ji določi se* stanek za prihodnji dan, se Yves ujezi... — Ah! Kaj še! Nikakor ne! «Saj je dovolj, če eno uro ali dve nadleguješ takole igračko!... Kaj je še treba, da bi se to nadaljevalo...» Spomin na ženo, na lepo Corentino, držečo v naročju njiju prvorojenca Loica in vso tako podobno Madoni iz podružnice Ermitage*du* Roc, že zbuja v njem nekakšen kes ... Ob tej pariški paglavki mu vstaja v srcu mržnja, ki je doslej na vožnjah po bretonskem primorju nikdar ni občutil. Dvigne se, zmaje s širokimi ramami, nava* jenimi prostranih obzorij, namršči nenadoma obrvi in skoro zaukaže tovarišu: — Ohe, Louec! S celo roko vtakne bankovec pod krožnik preplašenega dekleta, pokrije s ploskimi prsti svoje medalje za rešitev, da jih ne bo sram na takem kraju, in odide s prijateljem. Kuštravo glavo drži čisto pokonci, kakor da kljubuje upornemu vetru viharnega večera. A Z jutrnjim vlakom se vrača v domačijo. In že opoldne izpoveduje vaškemu župniku svojo zablodo. — Težko si se pregrešil, dečko, mu breton* ski govori osemdesetletni duhovnik. Preden boš spet mož svoje žene, boš moral skozi krstne vode. Odvezujem te. Ves pomirjen odhaja ribič iz stare cerkvice in se namerja domov, v svojo kočo ob obali. Toda nevihta, ki je grozila že od jutra, je vzdolž vsega obrežja vse mornarje spravila pokonci. Čez eno uro je dospel ukaz: V čolne! V čolne! En trijambornik in dve barki se tam doli breznadno bore z razbesnelimi valovi! Na pomoč! Na pomoč! Pristaniški brzojav obupno poziva na rešenje. Sirene tulijo, plat zvona bije, grom besni, veter razsaja. Staro in mlado, vsi junaški pomorščaki dreve v portič, kjer se neurje zaganja v rešilne ladje. Yves se vkrca na barko «Alcyon», h gospo* darju Hersantu. Slaboten čoln se dvigne na valovih in izgine potem v prepad. Šest, sedem, osem neustra* šenih bark, natovorjenih z ljudmi, se bori s strahotnim viharjem. Orjaško morje napenja svoje gladke in gibne prsi in se zažene zdajci vse penasto trideset metrov visoko proti čr* nemu nebu. Nadčloveški pogum človeka, ki se upira slepi sili podivjane narave, kdo bo z besedo izrazil tvojo veličino? In spet val!... Ne* izmerna množina vode se je izdolbla, zdi se, da hoče pokopati vase čoln, na katerem se ob gospodarju bori Yves s postoterjeno močjo. Voda ju obkroža, slepi, dviga. In v čudovitem prividu ugleda Yves samega sebe kot petnajst* letnega fanta z očetom sredi ponočne nevihte: «Dobro se drži, dečko! To je krst. Mornar mora skozi krstne vode, to ga očisti zla!» ...: Pošastni val je požrl «Alcvona»... in oba pomorščaka. Naslednji dan šele so našli Yvesovo truplo. Njegov obraz je bil komaj malo obtolčen, resen in bled. ko da je iz mar* morja. In trepetajoče od neizrekljive, zadržane bo* lesti, so čiste Corentinine ustnice goreče po* ljubile negibno, junaško, lepo čelo moža ... ki so ga za vedno očistile krstne vode... Poslovenil P. Karlin. Sestanek (Dramska skica.) Prostran gostilniški vrt. V dolgih ravnih vrstah se be« lijo v svitu električnih žarnic belo pregrnjene mize; le tu in tam sameva posamezen gost. Na spodnjem koncu, tik za ograjo, sedi mlad moški; nervozno puši cigareto in se ozira proti vhodu. Moški (pogleda na uro): Devet je, in še je ni! Zenska (stopi s ceste na vrt, se ozre po gostih, opazi samotarja na spodnjem koncu in se mu naglo približa): Tu si torej! Moški (vzradoščen): Ah, Zlata, bal sem se že, da te ne bo. Hvala ti! Pozdravljena! (Ji stisne roko). Ženska (prisede): Prišla sem, ker sem ti obljubila. Samo zaradi tega. Sicer bi me ne bilo. Moški (bolestno): Zakaj si taka, Zlata? Ženska: Zato, ker nima nikakega pomena ta najin sestanek. Prav nikakega, razumeš! Med nama so računi že davno poravnani. Kaj hočeš še? Moški: Nikakor, Zlata. Med nama je še mnogo, mno< go, kar naju veže. Preveč blizu sva si bila, da bi mogla hoditi tako drug mimo drugega, kakor hodiva te zadnje čase. Ženska: Preveč blizu, praviš? Mogoče, da sva si bila, toda danes sva si tako daleč narazen kakor dve zvezdi in še bolj. Kar je bilo, je bilo; danes ni več. Moški: Ne muči me! Imej usmiljenje z menoj! Dobro veš, kako rad sem te imel; veš, kaj sem tebi na ljubo storil in — imam te še vedno rad, še vedno, Zlata! Ženska: To se pravi, da se še vedno nisi izpameto* val, da si še vedno stari sentimentalni Milan. Moški: Da, še vedno sem stari sentimentalni Milan, le ti nisi več nežna in mehka Zlata. Ženska (strastno): Ki te je ljubila z vsem ognjem svoje mlade ljubezni, ki ti je žrtvovala vse: eksistenco, ime, čast — in si jo ti pohodil kakor cvet, ki je padel na pot. Moški: Jaz nisem kriv. Hotel sem te držati, hotel sem te voditi, negovati kakor dete, toda ti si zahtevala od mene, česar nisem mogel. Nisem mogel, čeprav bi bil hotel. Bil sem prešibek, in potem ... Ženska (cinično): Bil si prešibek, da bi bil zapustil ženo, ki je nikdar nisi ljubil, in šel z menoj, a bil si do« volj močan, da si ji postal nezvest. Bil si dovolj močan, da si premamil moje srce, ga zapredel v svoje mreže kakor pajek muho, mu izpil kri, dušo, ljubezen, vse ... Nisem te klicala. Prišel si sam in si me prosil ljubezni. Kot berač, ki hrepeni po skorji kruha, si stal pred menoj in zasmilil si se mi. Razumela sem tvoje hrepenenje po duši, ki bi se strnila s tvojo, razumela sem tvojo samoto in žejo po ljubezni in bila sem preveč ženska, da bi se te bila mogla ubraniti. (Ponosno.) Toda —bila sem tudi preveč ženska, da bi te ne bila hotela imeti vsega, vsega. V svoji ljubezni nisem mogla trpeti, da bi ostal poleg nje, četudi le njen navidezni mož. Moški: Vem, zahtevala si, da se ločim. Ženska: Da se ločiš in da se ves posvetiš meni. Kle« čal si pred menoj, jokal in prisegal, da me ljubiš, a moje želje nisi izpolnil. Tedaj sem zdvomila nad tvojo ljubez« nijo, in danes vem, da je bila laž, da si ti ves ena sama velika, grda laž. Moški: Zlata! Ženska: Pustolovec ... Moški: Lahko je obsojati, a pravico do obsodbe ima samo, kdor pozna življenje do vseh globin in vzro« kov. Ti veš, da sem sc hotel ločiti, in veš, da se nisem mogel. Ne zaradi žene, zaradi otrok ... Nisem jih mogel zapustiti. Nedolžni so. Ali sem jih mogel oslepariti za otroško ljubezen do njega, ki jim je dal življenje? Ali sem jih mogel postaviti na trdo cesto, jih pehniti med svet s sramotnim žigom na čelu in doživeti njih kletev? Ne, oni bi me ne bili razumeli; sodili bi me, obsodili. . . Ženska: Vse to si vedel že davno poprej, čemu si se mi tedaj približal, čemu si me omamil? Moški: Le zaradi njih sem se odrekel prostosti, a nisem se mogel odreči življenju, sreči, ljubezni. Mlad sem, v meni je vroča kri, v meni je nemirno hrepenenje; po življenju kliče, po izživetju. Ob njej sem umiral, Zlata. Strah me je bilo počasnega hiranja, strah me je bilo mladosti, ki je izginjala prazna, brez haska, brez vsebine. In mladost je samo ena! Kje je zakon, ki bi mi branil biti mlad, branil živeti, iztrošiti svoje zdrave živ* ljenjske sile? To je njegova vsebina. Edino, kar nam nudi. In le zaradi nje, ki mi je slučajno žena, naj bi se odrekel vsemu, Zlata? Ne! Hotel sem živeti, ljubiti, biti ljubljen — in srečal sem tebe ... Ženska: In me zapeljal! Moški : In te vzljubil, kajti bila si tista, ki sem jo iskal v vseh svojih vročih sanjah hrepenenja. Nisi se branila mojih čuvstev, vdala si se mi. . . Ženska (sarkastično): Nisem se branila! O, ako bi sc bila mogla, bi se bila, toda smilil si se mi, zato sem tc vzljubila. Bila sem brez moči, le tvoja, edino tvoja last. Potem nisem mogla več. Preveč sem trpela, zato sem morala zadušiti v sebi vsa ognjena čuvstva, presekati trpljenje, ki me je poniževalo. Težka, strašna je bila tista borba, ki sem jo borila s samo seboj, ker srce mi je še vedno hrepenelo po tebi; nazadnje pa je otopelo, ker je moralo. Preveč je bilo. Moški : Čemu si potem stopila v močvirje, šla na ulico med ... Ženska (razkačeno): Med ...? Daj, izreci tisto be« sedo! Udari me še ti, ki si me tja pripeljal! Pljuni mi v obraz — vlačugi! Moški (proseče): Zlata! Ženska (divje): Udari me! Krepko, brez bojazni, brez sramu! Pribij me na križ, razgali me pred svetom! A pomni: še gola in na križu pribita bom upila: «Ti si bil!» Moški: Sama si me zapustila, sama si šla na to pot. Ženska: Sama? O, kako malo poznaš žensko dušo! Strup se uničuje s strupom, a ljubezen do enega sc uničuje z ljubeznijo do vseh,ker me ljubimo samo enkrat tako globoko, da žrtvujemo vse zaradi te same, edine ljubezni. Drugič, tretjič, stotič — ljubimo iz drugih na« menov. «Poštcne» ljubijo zato, da se poroče; «nepoštene» ljubimo zato, da se izživimo, da zaslužimo, da pozabimo. Nisem srečna, toda mirna sem, zato me pusti, da grem dalje svojo pot. Tvoje mesto ni ob moji strani — in moje ni ob tvoji. Moški: Tvoje besede so ko gadi, Zlata! Čemu me mučiš, čemu mučiš sebe? Ženska: Le ti mučiš mene. Čemu si mc poklical? Čemu mi obujaš že davno pozabljene dni? Čemu mi odpiraš že davno zaceljene rane? Moški: Zato, ker te ljubim in mc boli, da si stopila na pot, ki ti ni bila namenjena. Vrni sc, Zlata, bodi zopet ono. nekdanje mehko, sladko dekle iz zeleneče po« mladi! Glej, še vedno sem ves tak, kakršen sem bil; še vedno sem ves tvoj... Ženska: Ženske moje vrste se ne vračajo, a če se vrnejo, se vrnejo samo začasno, ker s te poti ni trajnega povratka. In čemu naj bi se vrnila? Zaradi tebe? Zaradi koga drugega? O, zame si mrtev; mrtvi ste vsi. Ta, s katerim govorim nocoj, je tujec, neznanec, kajti onega, katerega sem ljubila, ki mi je bil vse, po čemer sem hrepenela, onega ni več. Samo v spominu je še, in je kakor senca, ki se prikaže včasih sredi polnoči, zato da zopet izgine. Moški: In ti si me ljubila? Ženska: Prav zaradi tega, ker sem te ljubila, si danes mrtev, dragi! Moški: Potem te ne razumem. Ženska: Verjamem. Kadar v ženski umre ljubezen, je ne prebudiš več. Izpremeniš jo lahko v sovraštvo, v ravnodušje; v ljubezen nikoli več, nikoli. Kaj si mi hotel še? Moški : Da se vrneš! Da postaneš zopet moja! Gustav Strniša: Mirta Belo mirto si želela — pred oltar si hrepenela tisti šolnini čas poletja, ko je bila doba cvet ja. Meni mirta ni cvetela: prazna moja soba bela se kot rakeo mi je zdela, duša je obup trpela. Zdaj obišči me dekle, v oknu mirta mi cvete, hladen je njen rosni cvet — na zamrzlih šipah led! V.duši pa kipi polet je, vsak dan sanja novo cvetje: žametne snežinke zrem, zimskega razkošja mrem. Mirko Kunčič: Molk smrti kadar se senca pod oknom zgane, krikne preteklost v tesnobni večer: s tihim korakom grem preko poljane. Bot je brezciljna in zv^zd ni nikjer. Ali jaz ljubim to sivo praznoto, ljubim temo, kot jo ljubi poet, ki mu že prve, najslajše utrinke v blatu življenja pogazil je svet--------- Kadar se senca pod oknom zgane, moj je smehljaj ves otožen in tih. K akor zastor je: za njim — ah — že davno več ne igrajo. Molk smrti je n njih. Ženska: Zaman! Izbij si iz glave prazne marnje; hodi svojo pot in ne brigaj se zame! Moški: Ne morem... Ženska: Kakor hočeš. Midva sva končala. (Vstane.) Moški: Ostani! (Jo prime za roko,) Ali pa — dovoli, da grem s teboj .. . Ženska: Ne! Moški: Ne smem? Ženska: Ne! Moški: In če sme vsakdo drug? Ženska: Samo ti ne! (Se ga otrese.) Moški: Zlata! Ženska: Zdravstvuj! (Zbeži.) Moški: Zlata! Zlata! (Pade s čelom na mizo, zaihti.) Na prostranem gostilniškem vrtu gore električne žar* niče. V njih svetlobi se belijo belo pregrnjene mize. Tam zunaj po ulici hrumi življenje. Življenje ... Mile Klopčič: Bojazljivec (Kitajska narodna.) Še ne pogleda me, ne ogovori; jaz vendar ne bom ga prva vabila. In ne pozdravi me, vedno molči; jaz vendar ne bom ga kar poljubila. A če me nikoli ne ogovori, > kako bi potem ga zase dobila? Res, to me skrbi. Dolinar Lojze: Mladost. Frederic Mauzens: Živa blagajna Iz francoščine prevedel dr. A. Debeljak (Nadaljevanje.) Ivona je spravila iz sebe nekaj vsakdanjih stavkov o trajnem lepem vremenu, potem je govorila o prodajalnicah,koder sva prebila vse popoldne. Jaz pa sem edino zdaj pa zdaj ne* kam neizrazito pomajal z glavo, pri tem na tolikanj nepremično bolščal v okenske zavese (potegnjene kakor v salonu), da je vrlemu dečku naposled kri ledenela po žilah. Pečeno pišče je prišlo po žličarjih. Dvajset štiri ure poprej ne bi bila Ivona in jaz imela za drugega oči kakor za takšno uresničenje sanj, ki so nama že dolgo rojile po glavi. Nocoj pa naju je pečenka na mizi pustila povsem hlad* na. Moja pozornost je bila drugod. Ivona pa je gledala piščanca malodane nejevoljno. To je bil nebodigatreba. Sicer je bil voljan, ali okusila sva ga komaj malo več, kakor če bi bil iz lepenke. Ostalo pojedino sva opravila ia* drno, kakor se dela v gledališču, kjer ostanejo ljudje nekoliko minut za mizo pri veliki gostili. «Kave nam ne boste nosili, Viktor...* je velela Ivona, da bi hitreje končala, ko je po* jedla svojo poslastico nekam na simboličen način s tem, da je pogoltnila kos drobnega peciva skoro brez žvečenja, tako hudo se ji je žurilo. Že trenutek sem slišal, kako moja varovan* ka pod mizo bije z nogo rahel in nagel poziv, dokaz, da ji potrpežljivost že pohaja. Čim smo bili s Trevolom v salonu, je Ivona obšla vso sobo.se prepričala, da so vrata dobro zaprta, in privzdignila zavese ob oknih ... Ha! Potakem vendar nisem bil tako neumen, ko sem si mislil, da bi utegnil biti kdo zadaj skrit! In kakor se je spodobilo, njena ročna torbica jo je spremljala pri tem nagličnem pregledo* vanju, torbica pa je bila obešena za levi laket in — je li slučajno? — bila priprta ... Trevol je zevajoč obračal oči za njo. «Sedimo semkaj,* je nato velela mladenka, potegnivši na sredo sobane enonožno okroglo mizo in tri stole, «jelite? Gospod Trevol, moj varuh si je dovolil povabiti vas, da bi nama pomagali razvozlati zadevo, v katero sva resno zapletena in ki popolnoma spominja kovarstev v vaših najnenavadnejših policijskih roma* nih ... Hajdi! Pripoveduj, botrček!» «Pa daj ti!» sem rekel. «To bo pripoved iz druge roke ... Jaz nisem videla Ezeara Philiberta... Povedati ti je treba samo to. kar si pravil meni, ko sem se opol* dne vrnila domov ... «Opoldne,» sem pričel, «bilo je opoldne ... Bil sem gotovo od sile razburjen, pa saj sem imel povoda dovolj, vendar se mi je še nekako odsedalo ... Zdaj pa je noč ... Ne samo da nimam vseh svojih zmožnosti, marveč nisem še nikdar čutil, da bi bile tolikanj omejene ...» Ivona ni tiščala vame. S komolci naslonjena ob mizico in z glavo naprej, sklonjena proti Trevolu in govoreča potihoma, je preprosto in natanko razložila vse dogodke. Romanopisec je poslušal, dejaj. pa kar bese* dice ni. Oči so mu izmenoma strmele z rasto* čim strahom zdaj v pripovedovalko,zdaj vame. Ko je Ivona utihnila, je še trenutek po* molčal, potlej pa je napol pridušeno izpre* govoril: «Ampak saj to je popolnoma nečuveno, tale zgodba. To je nesmiselno! S čim pa se sploh ukvarja ta dvojnik gospoda Bernarda? In pa ti klateži, ki ga hočejo dobiti v pest, da bi zahte* vali odkupnino od njega, kakšni ljudje so to? «Vse sem vam povedala, kar nama je znano, gospod Trevol*, je odvrnila Ivona. «Kako? nič drugega ne veste?* «Nič!» Trevol naju je vnovič pogledal enega za drugim in tako na široko zazijal, kakor da se mu je razklenila čeljust... «Pa saj to se mi zdi neznansko nevarno, ta zgodba!* je nazadnje vzkliknil odločno, pa vendar še s pritajenim glasom. «Ah!» je storila Ivona. «Vidiš, boter, da sem imela prav... G. Trevol je že pogodil... No? Kaj mislite o stvari, gospod Trevol?* «Da je zelo opasna, kakor sem rekel! Jako opasna! Slična prigoda se more le jako slabo končati, o tem sem preverjen, in obupan sem od žalosti, ker ste se spustili vanjo, dragi gospod Bernard, in pa. gospodična Ivona z vami...» «Kar je, je,» povzame Ivona, «sicer pa. kar se mene tiče, ne samo da ne grajam svojega skrbnika, temveč mu celo ne bi bila nikdar odpustila, ko bi bil drugače ravnal... Ko sem že to rekla,kaj pa imenujete prav za prav, jako nevarno'? Kaj namerjata oba Američana po* četi z Elzearom Philibertom, ako ga zgrabita? Najprej pa, kako ga mislita prijeti?* «Kako hočete, da naj bi jaz to vedel?* je za* tarnal Trevol s povzdignjenimi rokami. «Kako? Ampak jaz si domnevam, da vam ne manjka oporišča za rešitev teh problemov in še mnogih drugih vmes... Toliko podatkov ne potrebujejo nfjmanjši detektivi v vaših ro* manih, pa se že dobro spoznajo... Zadošča jim dvoje čisto neznatnih dejstev, da sestavijo svoje sklepe ... Ker je njih umovanje prav za prav vaše, vam je sedaj treba samo sklepati kakor oni. Za izhodišče vam ne dajeva samo enega ali dveh dejstev, ampak dosti točnih po* drobnosti... Ah! Vem, ako bi jaz imela vaše darove, se ne bi dolgo obotavljala ...» «Oh! Moj Bog!* je jeknil Trevol, ki je .bil od same groze že ves prepadel. «Ampak zagotav* ljam vas ... Prisegam vam ... Z najboljšo voljo na vsem svetu je dočista nemogoče tvegati kakršno koli podmeno, ki ne bi bila po vsej priliki nesmiselna!« «V vaših romanih ...» «Oh! Pa saj to se ne da primerjati! Roman in resničnost, to ni ista reč, nikakor ne! Govorite mi o zamišljenih sklepih ... Ampak umovanje se izvrši, preden napišem eno samo vrstico besedila! Tak zamislek je bistveni načrt roma« na in med početnimi činjenicami si izberem nekatere — če treba, si jih nalašč izmislim — iz katerih mi bo lahko po zdravi pameti iz* vajati druge... druge, ki jih imam jasno pred očmi, naprej zabeležene po poglavjih ... Ti ni kdo ve kaj prebrisano, kadar človek pozna svoj pisunski posel!« Sedaj pa je bila Ivona na vrsti, da se čudi in strmi. «Ampak,» je dejala, «vi imate pa vendarle več izkustva v teh stvareh nego moj skrbnik in jaz ... Vi ste poučeni o vsem, kar zadeva zlo* čince, policijo ...» Trevolu se je poznalo, da se bori. «Saj ne!« je ugovarjal. «Jaz? Moja noga še svoj živi dan ni stopila v komisarstvo!« «In glede policijskega uradovanja ste gotovo kedaj videli, kako je redar sestavil zapisnik o zelenjadarju?« se je rogala Ivona z nasmehom, za katerim sem uganil rastoče ogorčenje. «Uganili ste!« je pritrdil Trevol. «Pretiravate!» je nadaljevala moja nedolet* niča z istim poudarkom. «Za trdno ste tudi že videli, kako so koga vzeli v zapisnik zaradi prenagle vožnje... Morda so celo vas deli v zapisnik...» «Mene?» se je nedolžno začudil Trevol. «Ne. Nikoli še nisem vodil avtomobila. Tega ne znam.« «Ah!» je stoknila Ivona, tokrat vsa potrta in tako obnemogla, da se ni mogla posmehovati niti jeziti. To je bilo vsekakor le prehudo ... Kako? Z avtom ni znal voziti on, Leon Trevol, čigar junaki so bili domala vsi prvovrstni krmitelji? V enem njegovih poslednjih romanov, čigar prepis sva primerjala z izvirnikom pri Juliju Rikardu,se bije boj za brzino med dvema moč* nima dirkaškima vozorna, ki se mi je zdel pristna mojstrovina svoje vrste: motorji so tu kar grmeli, obrati in okreti so šli kar v naglem loku, cevi so pokale, vse to popisano s tako močjo, da si med čitanjem čutil, kako te takšen nestvor odnaša, te suče v vrtincu, povzroča omotico... Po daljšem premolku, med katerim si je oddahnila od svojega razočaranja, od svoje omame in svoje jeze, je Ivona nadaljevala po« menek, v katerega pa, ker se je bil tako za« sukal, se jaz nikakor nisem maral vtikati. «Mislim, da v resnici nama ne morete biti kdo ve koliko v pomoč, gospod Trevol, niti z najboljšo vol jo na svetu, kakor pravite ... Žal mi je, da je moj skrbnik smatral za potrebno, motiti vas ...» Kako? Pa saj mi je ona velela, naj mu pi* šem... «Ne zahvaljujeva pa se vam zato nič manj toplo, ker ste prišli.:.», je nadaljevala mladem ka in vstala. Trevol je tudi vstal. Vrli dečko je imel solze v očeh. Videl je, da Ivona ni zadovoljna. «Ni treba, da bi se meni zahvaljevali«, je iz« ustil nekam pridušno. «Vsele j me srčno veseli, kadar vas vidim, vas in gospoda Bernarda ...» Eh, kako je ta «g. Bernard« neokretno za* ključil tako imenitno pričet stavek! Za tre* notek sem menil, da se bo naposled izjavil. Kakor je vse kazalo, je bil Leon Trevol mož mojega kova, samo bolj nadarjen, velik plašlji* vec. ki se mu je stiskalo grlo ob misli, da bi moral izreči ljubavne besede, in ki so mu bile roke nesposobne, kretati avtomobilski zama* šnjak ali vzvod za izpremembo hitrosti, dobra duša, ampak uboga para. ... Davi sem se se* znanil s svojim telesnim sebevidom. Nocoj pa sem spoznaval, oziroma do kraja razkril svoje* ga nravnega dvojičnika. Ni mu preostajalo drugega, kakor da odide. Ivona mu je bila pravkar vljudno, vendar po mojem mnenju malce pretrdo namignila. Po* klonil se je torej, zelo pravilen kakor vselej, pred mojo nedoletnico, potlej pred menoj, ki sem se bil tudi dvignil, in krenil proti vratom salona. Jaz sem šel za njim. Zdajci se je ustavil. «Ne!» je rekel in se vrnil.«Saj vaju ne morem takole pustiti samih v tem domu, kjer vama groze bog ve kake nevarnosti... To je blazno, vam pravim, docela blazno! Na nesrečo nisem prav nič izvežban v tej zadevi, pravkar sem vam to povedal, ampak to, kar sem vam rekel, bi vam rekel kdor si bodi drugi čisto tako kakor jaz ... Odpovejte svojo pogodbo s tem zagonetnim Elzearom Philibertom, gospod Ber* nard, vrnite mu njegovo besedo, rotim vas ...» «Kod naj ga iščemo, Elzeara Philiberta, da bi mu vrnili besedo?« je rekla Ivona. «In potem«, sem zamrmral jaz, «to ne bi bilo pošteno...» «Pošteno?» je popravil Trevol. «Zakaj pa ne? Brž ko bi mu vrnili denar?« «Vam je lahko govoriti o vračanju denarja«, je spet mirno pričela Ivona. «Potemtakem naju imate za jako bogata? Ampak, dragi gospod,« je pridejala bridko in posmehljivo, da me je kar zabolelo, «kadar ima človek rento, ne pre* čepi svojih dni kakor jaz, ki sem mlada, sklo* njen nad pisalnim strojem pod svetilnico... ali pa kot boter, ki je star, ne skače od zore do mraka črez obcestne jarke in ne pleza na visoka nadstropja ...» Ubogi Trevol ni odgovoril ne črne ne bele, ampak videl sem, da so mu solze vnovič zalile oči. (Nadaljevanje prih.) Zgornja leva slika: Lilian Harvey v jutrnji toaleti. Spodnja leva slika: Eleganten klobuk. Desna zgornja slika: Moderna pričeska. Desna spodnja slika: Pesem stekla. Zgornja leva slika: Sodobna deška glavica. Spodnja leva slika: Moderen klobuk. Spodnja desna slika: Pesem stekla. Zgornja desna slika: Zapuščena. Ljudje, kakršni so prebivali v duplih v Dordogni: mož (okoli 50 let),njegova žena z otrokom (okoli 30 let) in prijatelj njegovega skalnatega bivališča, ki mu jo pa leta težko določiti (plešast). To je starejša vrsta jamskih prebivalcev neandertalskega tipa. Te ljudi, ki so, sodeč po najdenih okostnjakih, živeli pred §0—60.000 leti, so Američani rekonstruirali in jih imajo zdaj kot dragocenost v Feeldovem muzeju v Cikagu. Predpotopna žival. Na sliki vidimo dva gigantosaurosa (samico in mladiča) in za primerjavo velikosti spredaj dve človeški bitji. f)6 začetku plesne sezone 1. Kratek plašč iz svilenega muslina, rokavi in spodnji rob obšiti z lisico. — 2. Plašč iz brokaia, bela osnova z zlatom. Originalen je zamislek zadnjega dela; okraski iz krzna. Obleka,ki jo pripravlja moda,ker zahteva nova linija podaljšano in zvončasto krilo. Nova barva v tej sezoni je dalia — lepo vijolična, svetla ali pa temna. Potem rjava (tete de negre), svetlo-rdeča in rdeča kakor rubin. V modi ostane tudi zelena: za zvečer bledozelena, za popoldne smaragdnozelen plašč iz velurja, obleka pa n barvi grahovega pireja, potem temnomodra, rdeča kakor vino šambertin in nežnovijoli-časta. A črno barvo bodo nosile vse Parižanke pozimi kakor vsako leto. Kako in kje vzgajajmo svoje otroke (Konec.) Res je seveda, da niso odločilne pri vzgoji te vsekakor vnanje reči, ampak pojem, ki si ga vzgojitelj o «izobrazbi» ustvari, in pa mera, v kateri mu je mogoče uveljaviti svoje želje pri svojem učencu; v vsa* kem posameznem primeru mora, kakor smo videli, upo* števati vedno in vedno njegove lastnosti in si sme reči, da lahko stoji, kar se tiče te skrivnostne «izobrazbe», delavec na isti stopnji kakor učenjak, če svoje ozko indi* vidualno življensko obzorje duhovno prekvasi. Gotovo se bo veliko staršev v splošnem strinjalo s teo* rijami, ki smo jih tukaj razvili, morda bodo celo uvideli, da so nekatere naše zahteve upravičene. Ali vzlic vsemu temu ne bodo mogli svojih otrok tako vzgojiti, kakor bi si sami želeli. V vseh evropskih državah je imela vojna za posledico tako velik gospodarski propad, da morajo dandanašnji vsi stanovi delati s takšno naglico in s takšno vztrajnostjo, kakršne pred vojno nismo po* znali. Izguba imetja v večjem delu naroda je rodila ob* čutek negotovosti v vseh slojih, ki se da omamiti samo z delom in z novim zbiranjem imetja. Posledica tega je, da se nekateri očetje sploh ne morejo več ukvarjati z vzgojo in da mati pod dvojno težo gospodinjstva ali celo svoje službe, ki jo opravlja, če hoče svojo družino preživljati in vzgajati, skoraj popolnoma onemaga. Na drugi strani je vzgoja v zgoraj obrazloženem smislu tolikanj bolj potrebna, ker je brez dvoma zaradi vojnih posledic, ki jih vsi narodi še vedno hudo občutijo, precej* šnji del prejšnjih nravnih ovir odpravljenih. Brez njih pa je neizbežno propadanje človeštva. Potrebno je zatorej, da se z izpremenjeno vzgojo izvabijo iz mladine moči za temeljito preizobrazbo človeške druž* be. Kdor posluša z odprtimi ušesi in gleda z bistrimi očmi v sedanjost, čuti tudi ta dih nove dobe. Nikakor ni golo naključje, da so bili privatni zavodi, ki v takšnih slučajih navadno prednjačijo, že pred vojno tako rekoč opora vsem tistim staršem, ki so se že takrat odvračali od «starega» vzgojevalnega načina.* Takšni zavodi ustrezajo seveda laže kakor splošne javne šole zahtevam, ki izvirajo iz individualnosti posameznega učenca, tolikanj bolj, ker so vsi hkrati tudi internati. S tem je seveda stopil vzgojevalni moment tako zelo v ospredje, kakor ni mogel v javnih šolah doslej skoraj nikjer. V teh zavodih je bilo tako rekoč doseženo ideal* no skupno življenje učitelja in učenca že za časa,ko javne šole še niso niti mislile na to, da bi izpremenile svoje zastarele učne metode. Lietzova vodilna ideja je bila, da povede mlade ljudi — večina učencev je bila iz večjih mest — zopet nazaj k naravi. V ta namen je ustanovil, prepričan, da se samo otroci enih let med seboj najlaže družijo, tri podeželska vzgojevališča, ki so vse do dana* šnjih dni ohranila načelo ustanovitelja, da je treba uriti razen duha tudi telo, zlasti z različnimi športi. Njegove pedagoške misli so potem učitelji, ki so pri njem poučevali, še naprej razvijali in so, kakor je skoraj vedno navada pri vzgojiteljih,od njega šli pa si ustanovili svoje zavode. Najznamenitejši teoretik med njimi je bil pač Gustav Wyneken, ki je ustanovil skupno s Pavlom Geheebom nov zavod («Freie Schulgemeinde Wichers< dorf») v Saalfcldu v Turingiji. Kot radikalen šolski in življcnski preosnovatelj mladine je s krepko roko vodil * Podeželskim vzgojevalnim zavodom v Nemčiji, ki jih je ustanovil Hermann Lietz po vzorcu angleških, gre ne* oporečna zasluga, da so pripravljali preobrat v vzgoji. svoj zavod, a tako, da je nasprotje med njim in domačo hišo silno poostril. Po mnogih bojih, med katerimi se je Geheeb ločil od zavoda in se je moral Wyneken sam odreči vodstvu, se je ta radikalna smer precej ublažila. Krepko se oklepa Wyneken, ki se je umeknil nekoliko v ozadje, še dandanašnji zahtev močne duševnosti in upo* rablja, ustrezajoč splošni časovni smeri, šport, seveda v zmernih mejah, kot vzgojevalno sredstvo. Geheeb pa si je ustanovil poseben zavod (Odenvvald* Schule), ki je dobil v pedagoškem oziru s krepkim pou* darjanjem vzgojnih momentov v koedukaciji poseben značaj. Seveda bi ne bilo prav, ko bi trdili, da so samo te šole pristopne mislim moderne vzgoje. Tudi zavodi, ki so bili prvotno zasnovani na stari vzgoji, so odprli vrata moder* nim strujam, vsaj v organizatoričnem pogledu. Navsezadnje pa je tam, kjer lahko domača hiša še opravlja vzlic vsem težavam svoje vzgojevalne funkcije, rodbina najboljša vzgojevalnica. Nobena reč ne more dati otrokom tako dobre nravne opore v njih življenju kakor spomin na vzorne starše. Samo tam, kjer se iz kakršnih koli razlogov pokaže potreba, da gre otrok iz hiše, zlasti tam, kjer gre za otroka edinca ali kjer se javen zavod ne more dovolj ozirati na posebnosti otroka, naj bi se starši zatekli k takim zasebnim za* vodom. Vprašanje vzgoje je dandanašnji odločilno za bodoči razvoj v vseh državah. Na vseh poljih izginjajo stari na* zori in se kažejo nova pojmovanja. Nasprotje velike strahopetnosti je bilo tisto, kar je imelo za posledico strašni prizor človeškega klanja v svetovni vojni. Vselej je v takih časih delovalo novo pojmovanje o vzgoji ko* ristno na vse življenje. Ni torej noben slučaj, da sta obe ameriški knjigi radikalnih vzgojiteljev, ki sta prišli nedavno odondod k nam, spisala sodnik in zdrav* nik. Tisti trenutek, ko se porodi vera v bodočnost, v bodoče rodove, izgine tudi pesimizem, ki ovira razvoj. Prav to vprašanje je odločilno za prihodnjost: dasi tudi poprej ni bilo pedagoškega sistema, ki bi ne bil v osnovni tendenci optimističen, zapade vendar v praksi vedno zopet odrasli nasproti mlademu človeku v pesi* mizem, ki je sovražnik vsaki vzgoji. Načeloma že mora biti vzgojitelj prepričan, da svet napreduje. Vzgoja, ki s kaznimi in samovoljnimi odredbami posebnost gojenca že naprej zlomi, dela zoper napredek, vsaj nezavedoma. Že večkrat smo slišali očitke, da ni pomembnejših, origi* nalnih ljudi več med nami, in pa pritožbe, da eksistirajo samo še šablonski ljudje. Stara vzgoja je bila kakor ustvarjena za to, da bi vekomaj tudi tako ostalo. Nova mora imeti razumevanje za posebnosti mladega človeka in mu dati toliko prostosti, kolikor se to ujema z vnanjim redom. Ob vsem spoštovanju, ki ga imamo pred tradicijo, se ne smejo zaradi nje iztrebiti kali, ki veselo poganjajo. Mladine ne vzgajamo zase, ampak za poznejši čas, ki se nam kaže samo v meglenih obrisih. Naša doba se bo zdela čez čas poznejšim rodovom ne* kako tako kakor pam doba reformacije s svojimi strašni* mi vojnami in kmetiškimi upori, kot brezutešna epizoda naše zgodovine. In vendar je v tistih časih Urh pl. Kutten zavriskal: «Lepo je na svetu!« Tolikanj bolj je'dolžnost starejše generacije, da z novo vzgojo utre pot novi mladi* ni, katere naloga bo, da z resnostjo in resničnostjo usta* novi novo družbo. p0 prof. drju. Pavlu Hildebrandtu. Širite reviji „ Domači prijatelj in „Naš obzor“ ! Pošljite naslove svojih prijateljev, da jim pošljemo eno številko brezplačno na ogled. Kino ROMAN MALE MARIJANE. (Nov film Janete Gaynorjeve.) Po velikih uspehih, ki jih je dosegla Janet Gaynorjeva v filmih «Kristina, angel ulice», «V sedmem nebu«, «v/b zori« itd., se je odlo* čila družba Fox*film poveriti Janeti Gaynorjevi ulogo, v kateri naj bi igrala veselo razposajeno mladenko. Vse dosedanje uloge Janete Gaynor* jeve so bile namreč resne, večinoma žalostne in otožne, zakaj bi torej Janete ne poizkusila svoje sreče na drugem polju? Videli bomo torej uspeh tega poizkusa. Dejanje filma je tole: Marijana Millerjeva (Janor Gaynorjeva) je prišla s svojo sestro v New York, da si poišče v tem velemestu službe. Marijanina sestra ne dobi dela zaradi rane na roki, a Marijana zopet nima sreče in blodi po vsem mestu od urada do urada. Beda se polagoma pojavlja v njunem skromnem domu, toda deklici ne obupata. V časopisu čita Marijana, da išče neka trgov* ska hiša dečka tekača. Marijana se hitro pre* obleče v moško obleko, zaprosi za službo in jo dobi. Ob priliki preizkušnje njene okretnosti pa razžali mladega direktorja, in ko je name* raval ta mladega dečka kaznovati, je spoznal v njem ljubko mlado deklico. Prišlo je do iskrenega prijateljstva med Marijano in direk* torjem in z njegovim priporočilom je bila pri tvrdki nastavljena za tajnico. Po mnogih za* pletljajih ih razočaranjih, ki se pa koncem kon* cev vse srečno razvozlajo, se konča film s trajno in trdno ljubeznijo mlade dvojice, lepe tajnice in bogatega direktorja. NOVE VLOGE NORME SHEARERJEVE. Norma Shearerjeva je postala slavna kot očarljiva mala Katica v filmu «Stari Heidelberg«. To svojo vlogo je odigrala res sijajno in vsakdo ji je moral priznati velik talent.«Jako dobra igralka,« je rekla publika, «sa* mo škoda, da ni lepa».Toda občin* stvo je bilo v tem oziru krivično na* pram NormiShea* rerjevi, kajti ne samo da je lepa, temveč ona je tudi zelo elegantna in šarmantna. Tvrd* ka Metro Gold* wyn Mayer, pri kateri je Norma stalno angažirana, je uvidela, da je najbolje dati Nor* mi vloge mladih elegantnih dam. Prvo tako vlogo je dobila Norma v filmu «Gospo* Norma Schearerjeva v filmu dična se želi «Gospodična se želi poročiti«. poročiti«. V tem Janet Gaynorjeva v filmu «Roman male Marjane«. filmu igra vlogo elegantne, velemestne žene, ki ima namreč prav čudne manire in navade. Kadar spozna kakega starejšega gospoda, ki ima pod palcem kaj več denarja, ga zmami v svoje stanovanje, in ko jo gost ob* sipava z ljubavnimi ponudbami, se v največji hitrosti pojavi na vratih nje «mož». Bogatemu gostu, ki se boji škandala, ne preostane nič drugega, kakor da plača večjo vsoto za odkupnino. Toda usoda je večkrat kruta in se maščuje na prav čuden način. Nekoč je naletela Norma na lepega mladeniča, ki se ji je izdajal za lastnika obšir* nih plantaž in velikih tvornic. Norma,ki si je želela njega za moža in z njim seveda tudi lepo komodno življe* nje, ga izvabi na isti svoj način v stanovanje; izka* zalo pa se je, da je bilo vse skupaj navaden trik in izmišljotina. Pri* šlo je do komič* nih scen, velikih razočaranj, ki se pa končajo na ta način, da je prišla Norma le do svej* jega cilja, do — moža. Oboževalci Norme Shearer* jevc bodo ta film pozdravili z veli* IHm vpsplipm tpr jim bo nudil dovolj J«™ Crawfordova in Nilo Asther zabave in smeha. v filmu «Ljubavni sen«. krov domače hiše in se je bila prisiljena vzdrževati z delom svojih rok. Sreča zanjo je bila, da je imel očim majhen variete, kjer se je navadila Joana v zgodnji mladosti plesa, da si je mogla kot plesalka služiti kruh. In kako bedno je življenje neznatne plesalke, je znano. Marsikatera druga bi bila na nje stopnji zgrešila pravo pot in propadla, toda energija,ki jo je podedovala od svoje matere, ji je pomagala vztrajati in jo naredila za današnjo slavno filmsko divo. Že po nekaj letih borbe je postala zvezda newyorških varietejev. Kmalu je dobila ponudbo filmske družbe Metro Goldwyn in prva njena vloga je bila v filmu «Za kulisami varieteja«. Ke« sneje je igrala še nekaj manjših vlog, po uspehu v filmu «Prodane hčere« pa je na« predovala za filmsko igralko prve vrste. Na« daljnja njena filma «Zakonski trening« in «Ljubavni sen«, kjer igra pod režijo Freda Nibla s slavnim Nilsom Asthrom vlogo cigan« ske krasotice, sta ponesla slavo nje imena med BURNO ŽIVLJENJE JOANE CRAWFORDOVE. Morda nobena filmska igralka ne predstavlja bolje duha moderne mladine kakor Joana Craw« fordova. Hipermoderna vesela igralka je, lepe rasti, tako da je pred nedavnim časom dobila častni naslov «filmska Venera«. Njena igra je dovršena in jo usposablja za najrazličnejše vloge, od najbolj veselih do najbolj tragičnih. «Kakšno filmsko na« obrazbotpa ima Joana Crawfordova?» bi lahko kdo vprašal, «ko igra vendar vse vloge tako sijajno?« Odgovor na to je preprost. Ona prav za prav ni dovršila nobene prave igralske oziroma filmske šole, ampak šola ji je bila njeno lastno težko živ« ljenje. Svojega očeta, ki se je imenoval La Soeur, sploh ni poznala. Očim z njo ni bil posebno pri« jazen in v svoji mladosti Joana ni poznala lepega in mirnega življenja. Morala je neprestano po« slušati prepire med očetom in materjo, bila je kaznovana za vsako najmanjšo stvar, kratkomalo, njena mladost je bila v pravem pomenu besede pekel. Še v zgodnji mladosti je morala zapustiti Bettv Aman se pelje k snimanju veletilma «HadžiMurat»(Beli vrag). Slike iz velefilma «Hadži Murat« («Beli vrag«). širni svet. Pri gledališču in varieteju si je Joana Crawfordova izšolala tudi svoj glas, kar je zanjo dandanes, v dobi tonfilma, velikega pomena. NAPREDEK TONFILMSKE TEHNIKE. Ko je v Hollywoodu pred leti prvič iz« pregovorilo filmsko platno, so mnogi po« udarjali, da pri tonfilmu ne bo mogoče snimati scen v naravi, ampak zgolj v atelje« jih, kjer vlada mir in tišina. Vsak šum v naravi bi bil namreč po mnenju teh ljudi ovira pri snimanju. Toda tehnika je na« predovala, in kar se je zdelo takrat ne« dosegljivo, je danes dejstvo. Aparati so danes že tako precizni, da je omogočeno snimanje prirode ob vsaki priliki. Družba Metro Goldwyn Mayer je poslala nedavno tega nič manj ko devet ekspedicij v od« daljcne kraje. Prva ekspedicija za snimanje tonfilmovje bila odposlana na otoke Tahiti v Južnem morju, kjer se je snimal Ramon Novarrov veliki tonfilm «Pogan». Režiser Živčni glavobol Migrena Nahod? Vsi, ki trpite na živčnem glavobolu in Vsi, ki trpite na migreni in Nahod Vas preganja, pre Vsi, ki trpite na živčnem glavobolu imate radi tei?a težko glavo in težko mislite, uporabite takoj Vsi, ki trpite na migreni in se vsled te^a čutite nesposobni za vsako delo, si na- bavite takoj PRAŠEK ZA NOSLJANJE: „NOSALw je popolnoma neškodljiv! Nahod Vas preganja, prehlajeni ste in nos Vam je zamašen? Radi tega ste prisiljeni oihati s ozi usta in odpirate vrata vsem mogočim nevarnostim. Kupite takoj ,NOS „NOSAL“ Vam odstrani glavobol „NOSAL“ Vam razbistri vsake vrste ! glavo in Vas osveži! Pomnite! „NOSAL“ ne škoduje želodcu, srcu, ledvicam itd., ker se „NOSAL“ ne uživa, temveč noslja (šnofa!) „NOSAL“ v lekarnah po 10 i>in LEKARNA M R. BAHOVEC „NOSALu Vas osvobodi nahoda, uniči bacile in Vam osigura takoj lahko dihanje skozi nos! Pomnite ! „NOSAL“ pristen samo z napisom prodajalca: LJUBLJANA tega filma W. S. Van L>yke je moral takrat na pot s svojim aparatom in sad njegovega dela je danes orne* njeni film, kjer poje Ramon Novarro divno svojo pogan« sko ljubavno pesem.Tudi najnovejši film Grete Garbove «Zasužnjene duše« se godi po večini v naravi ob morski obali. Najlepši vseh dosedanjih filmov te družbe pa je brez dvoma veliki film «Bele sence«. Upamo, da bomo tudi pri nas v Ljubljani kaj kmalu lahko občudovali in poslušali te filme. Pogovor o novih knjigah v. Vsako leto je pri nas december, božični mesec, slov« stveno najradodarnejši. Založniki, preračunljivi, previdni gospodje, dobro vedo, da o priliki tradicionalnih obdaro« vanj tudi knjige še nekaj «gredo». Zakaj kakor je naš čas žalostno neugoden in malobrižen vsem resnim in vrednim produktom tiskane in celo govorjene slovenske besede, se pred svetim večerom vendar tuintam kdo na poti od manufakturista h galanteristu ustavi tudi pri knjigarnarju in sklene s tem kupčijo za senzacionalni nemški roman ali — tudi to se še zgodi, hvala bogu — za naše domače delo. In tako se ta mesec tudi literatura malo opomore in naši knjigotržci si naberejo eksistenčne pa izdajateljske možnosti za slabše letne čase. Predvsem pa vsaj po količini obogate naše slovstvo književne družbe (Mohorjeva, Vodnikova, Cankarjeva itd.), ki pač vse obelodanijo svoja izdanja s koledarji in pratikami tudi prav ob koncu leta. Knjige, ki jih založc te družbe, zlasti prvi dve (prihodnjič se bomo pogovorili o njih), gredo v desettisočih med narod in so naše naj« bolj čitane leposlovne publikacije. Kajti mnogo je pri nas ljudi, ki si sicer knjig pripovedne vsebine ne ku-pujejo ali res kupiti ne morejo, so pa člani te ali one družbe, ki je torej njih edini zalagatelj s književno tva« rino. Pa o tem v naslednjem poročilu. Danes si bomo prav na kratko ogledali še nekaj naših tiskov, nekaj knjig, ki so še od poslednjih mesecev minulega leta vkljub urednikovemu vztrajnemu, ljubez« nivemu pa energičnemu priganjanju in preganjanju — žal zaostale na poročevalčevi pisalni mizi. Pisateljica gospa lika Vašte«Burgerjeva se je za svoje novo delo, za Umirajoče duše, zgodovinski roman iz baročne Ljubljane, temeljito, zgledno pripravila. Zato nam je dala po krajevni barvi in časovnem obiležju lepo izdelano in izrazito, zanimivo knjigo, ki prav gotovo po« meni čedno obogatitev našega tako skromnega historične« ga leposlovja. Razgrnila je pred zavzetega čitatelja umet« nostno tako plodno ljubljansko baročno dobo in njene velike predstavnike, kiparje in slikarje, ki so našemu mestu dali značaj in zunanjost, prav do današnjih dni v bistvu še veljavno in najbolj tipično. Glavne osebe tega prikupnega romana so upodabljajoči umetniki Robba, Mislej in Mencinger. Njih dejanje in nehanje je spretno projicirano na milje tedanje Ljubljane, ki se vsa lepa in pestra, tiha pa prijazna, s svojim polnim duhovnim živ« ljenjem, z zanimivimi šegami in iskreno domačnostjo od« kriva in daruje poznim potomcem. Da bi bila pisateljica«romantičarka tu in tam še našla verjetnejše barve in da bi bila vzela ostrejše dleto, ko je klesala notranje«življensko pot svojih umetnikov in upodabljala njih razgibano, močno snovanje! Knjiga za« služi priznanja in številnih bravcev. V zbirki «Oder», ki jo izdaja Tiskovna zadruga, je kot poslednji (zO.) zvezek izšla zanimiva «drama iz življenja beračev v treh dejanjih«, Dva bregova. Avtor tega svojevrstnega gledališkega dela je Anton Leskovec, uradnik mariborske carinarnice, ki je s tem obelodanil svojega dramatskega prvenca. Pred dvema sezonama smo igro videli v ljubljanskem Narodnem gledališču, kjer je imela znaten uspeh. Je namreč že vsebinsko originalna. Pisatelj je zapletel svojo fabulo v šareno, razgibano živo« tarjenje beračev (Macafur, Flore Briga, Križemsvet, Raz« potnik itd.) in beračic (Šoba, Muha) pa življenskih pre« gnancev in obsojencev (Rona, Komposarica) ter zamejil njih klavrni svet z onim drugim — bogatim, veselim, brezskrbnim, solnčnim. Med obema se pretaka mejna voda. S te in druge strani nihče ne more čez most za stalno preko. Kakor mu je sojeno po rojstvu: ali pogačo ali škorpijona, ali mehko blazino ali trd kamen, ali kožuh ali zakrpano cunjasto suknjo ... Tako je bilo in tako bo ostalo. Po krvi, po zraku, po človeški besedi. Dva bre« gova, dva svetova . .. Drama ima več spretno izdelanih prizorov. Žal, tudi nekaj motečih površnosti v notranjem razvoju. Dvogovor je vseskozi živ, gibek, ravnotako je jezik mestoma kar močan in vselej sočen. V dneh ljubljanskih praznovanj 1201etnice Napoleonove Ilirije sta izšli dve priložnostni brošuri: drja. Jože Rusa ((Napoleon ob Soči« (založba «Luč») in zvezek »(Napoleon in Ilirija«, ki ga je uredil in — razen člankov Napoleonova Ilirija in slovenščina (profe« sor Iv. Tominec) pa Charles Nodier (P. Karlin) in po« natisa «Kako je padla Ljubljana leta 1809.» (Iv. Vrhovec) — tudi sam napisal dr. Ivan Lah, izdal pa Odbor za pro« slavo 1201etnice Ilirije oživljene. To knjižico diči 6 strani slik v bakrotisku iz te pomembne dobe. Medtem ko hoče pravkar omenjeni zvezek samo informirati, je dr. Rusovo delce uvaževanja vreden prispevek k Napo« leonovemu gledanju na Sočo kot strateško mejno reko, na Adrijo in na Posočje. Avtorjeva izvajanja so zlasti dandanes, v naših prilikah in neprilikah, zelo poučna in spodbudna. P. K—n. Vsakovrstna svila in druge specialitete za maske A.&E.Skaberne, Ljubljana PRAKTIČNI NASVETI Nekoliko o raznih dr. Oetkerjevih preparatih. Dr. Oetkerjev pecilni prašek. Vedno večji konzum dr. Oetker jeva pe« cilnega praška in njegova velika priljubljenost v gospodinjstvih, ki so poizkusila dr. Oetker« jev pecilni prašek, sta zadostna in prepriču« joča dokaza njegove izvrstnosti. Dr. Oetkerjev pecilni prašek služi kot nado« mestilo za kvas (droži), jelenovo sol, pepeliko itd., ima pa pred njimi to prednost, da nikoli ne odreče, da se testo ne skisa in ne ostane nevzhajano ter da ne da močnatim jedem in pecivu nobenega neprijetnega okusa, ampak nasprotno, ono stori, da pridejo njih okusne sestavine do posebne veljave. Druga prednost, ki jo gospodinje zelo ce« nijo, obstoji v tem. da se pri uporabi dr. Oet« kerjevega pecilnega praška lahko precej pri* hrani pri drugih dodatkih za močnate jedi, kakor pri jajcih in sirovem maslu. To ne velja le o močnatih jedeh, za katere se sicer uporablja kvas (droži), ampak tudi o drugem pecivu in o tortah. To in pa okoliščina, da so vse z dr. Oetkerjevim pecilnim praškom pri* pravljene jedi posebno lahko prebavljive in tečne, sta glavna vzroka njegovega uspeha. Če že zdravi ljudje težko prenesejo močnate jedi z drožmi, jih je treba pa še celo opustiti pri otrocih in bolnikih na želodcu. Daljnja prednost za gospodinjo je prihra« nek časa. Pri uporabi kvasa potrebu je testo dalje časa. da vzhaja, kar je odvisno od kakovosti kvasa in od temperature. Pri dr. Oetkerjevem pecil« nem prašku ni nevarnosti, da bi testo ne vzha« jalo! Vsako narejeno testo se dene takoj v pečico in se ne more pokvariti, ako se je go« spodinja ravnala po dr. Oetkerjevih receptih. Kako je prijetno, če se oglasi kratko pred kosilom gost in se da hitro napraviti še kaka posebno mu priljubljena jed, kakor buhte, po« žunski kolači ali navadni kolač, kar bi bilo seveda pri uporabi kvasa nemogoče, ker bi bilo treba še čakati, da vzhaja testo. Razen tega se v manjših krajih tudi ne dobi vsak čas svežega kvasa, dočim se dr. Oetkerjev pe« cilni prašek, če se hrani na suhem prostoru, sploh ne pokvari in ohrani vedno svojo učin« kovitost. Ako se da torej testo s pecilnim praškom tudi hitro speči, kar pomeni napram testu s kvasom odlično prednost, se sme vendar testo, ki mu je dodan dr. Oetkerjev pecilni prašek, zaradi njegovih izvrstnih lastnosti pustiti 2—3 ure v pekači, preden se speče, ne da bi se bilo treba bati, da se bo pokvarilo. Zato se sme dati testo s pecilnim praškom peči prav dobro tudi pri peku, kar je priporočljivo zlasti tedaj, če doma ni. primernega štedilnika ali če go« spodinja noče pečice posebej kuriti v to svrho. Hitrost , nizka cena, zanesljivost, lahka prebavljivost in tečnost so torej glavne prednosti, ki so zvezane z uporabo dr. Oetkerjevega pecilnega praška. Kako se uporablja dr. Oetkerjev pecilni prašek. Za Vz kg moke se računa zavojček dr. Oetkerjevega pecilnega praška. Pri močna« tih jedeh z mnogo tekočine ali mnogim sadjem jemljemo radi lVz zavojčka na Vz kg moke. Vsi dodatki se morajo uporabljati mrzli, pecilni prašek pa se mora dodati vedno nazadnje ali pa pomešan z delom moke, potem ko je bilo vse ostalo že dobro premešano; nikoli se ne sme deti pecilni ^rašek v mleko ali vodo, ka« kor se to dela z drožmi. Pecilni prašek je treba tudi varovati vlage, ki ga slabi, da testo ne vzhaja tako lepo kakor sicer. Testo naj bo pri kolačih in tortah vobče takšno, da teče gosto od žlice. 'Ako je postalo testo po teh receptih premehko, n. pr. pri mlečnem kruhu ali podobnem, potem naj se vzame nekaj moke, kajti to je znamenje, da ta vrsta moke zahteva več tekočine. Po teh opombah se je treba ravnati takole: Vsi dodatki, kakor sirovo maslo, sladkor, jajca, mleko itd., naj se dobro premešajo, nato pa naj se dodaja polagoma s pecilnim praškom pomešana moka. Pecilni prašek se prej z moko dobro premeša in, če mogoče, tudi preseje, da je enakomerno porazdeljen v moki. Testo se nato mesi s ploščnato kuhalnico, dokler ni enakomerno gosto. Velika važnost naj se po« laga na dobro mešanje in na to, da se meša vedno na eno stran. (Dalje prihodnjič.) (Prave $im&fco ve&eCje Vam napravi zimski šport, ampak le, če ste si preskrbeli elegantno belo športno obleko. - Če neperete volnene stvari tako kot je treba, prehitro izgledajo stare. - Volno in flanel je treba namočiti v mlačni raztopini RADIONa, potem nalahno iztisniti, pa bojo tkanine kot nove dobile svojo prejšnjo barvo in sveži ton. - Vse to delo opravi SCHICHTov RADION ki varuje perilo. DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA 16 TISK IZ IZDOLBE-NINE V BAKRU IBAKROTISK) TISKARNA IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE TISKOVINE, KNJIGE, REVIJE, ČASOPISE, DIPLOME, DELNICE, SREČKE, KOLEDARJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE SLIKE POLJUBNE VELIKOSTI, VREDNOSTNE PAPIRJE, RAZGLEDNICE, LETAKE, LEPAKE, POSETNICE, OVITKE, OSMRTNICE, POROČNA NAZNANILA, OVOJE ZA RAZNE INDUSTRIJSKE IZDELKE POSEBEN ODDELEK ZA IZVRŠEVANJE IZVIRNIH RISB IN SLIK ZA RAZLIČNE REKLAME, VREDNOSTNE PAPIRJE, '.LUSTRACIJE, UMETNIŠKO OPREMLJANJE KNJIG, REVIJ IN POLJUBNIH NAROČENIH TISKOVIN SKICE NA ZAHTEVO * KNJIGOVEZNICA JE OPREMLJENA Z MODERNIMI STROJI IN NAJNOVEJŠIM MATERIALOM TER IZDELUJE RAZLIČNA DELA, KI SPADAJO V KNJIGO-VEŠKO STROKO, NADALJE IZVRŠUJE UMETNO VEZAVO KNJIG Z ROČNIM ZLATENJEM PO ORIGINALNIH NAČRTIH IN NAROČILU IZDELOVALNICA TRGOVINSKIH KNJIG V POLJUBNI VELIKOSTI IN OBLIKI Z LASTNIM ČRTALNIM STROJEM ki drži do ozdravljenja živcev. Bolni, izčrpani živci grene življenje in prizadevajo veliko trpljenja (zbadanje, mučne bolečine, omotico, plašljivost, šum v ušesih, motnje v prebavi, nespečnost, pomanjkanje volje do dela in različne druge zle pojave). Moja ravnokar obelodanjena poučna razprava Vam pokaže pravo pot, kako se odkrižate vseh teh bolečin. V njej so po dolgoletnih izkustvih popisani vzroki in izvor živčnih bolezni in kako se zdravijo. Ta evangelij zdravja pošljem čisto brezplačno vsakomur, kdor ga zahteva od spodnjega naslova. Na tisoče zahvalnih pisem potrjuje edini doslej doseženi uspeh neumornega preiskovalnega dela za blaginjo trpečega človeštva. Kdor spada k veliki četi živčno bolnih in kdor trpi na teh mnogoštevilnih pojavih, si mora omisliti mojo tolažilno knjižico! Prepričajte se sami da Vam ne obetam nič neresničnega, ker pošljem že v nekaj dneh vsakomur, kdor mi piše, popolnoma brezplačno in franko to poučno razpravo. Zadostuje dopisnica na naslov: ERNST PASTERNACK, Berlin, S. O., Michaelkirchplatz Nr. 13, Abt. 465. SALDA-KONTE ŠTRACE — JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE — MAPE KNJIŽICE ZA ODJEMALCE RISALNE BLOKE ITD. Hi NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA ŠTEV. 6 (II. NADSTROPJE) TVORHICSKIM.IMOU.BAR«lAKWIRN(iAiNSTIIU(iaA DRUŽB* I.OI.L3UBL3ANA PRVOVRSTNI MATERDAl-NIZKE CENEII NE POZABITE! OB VSAKI PRILIKI SK SPOMNITE, da so „Jutrovi“ „Mali oglasi" v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst, za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drugo V teku enega leta je bilo po „ Jutrovih „Malih oglasih" uspešno posredovano v nad 40.000 primerili Ugodnosti posredovanja po „Malih oglasih" se more z lahkoto poslužiti vsakdo. Treba je le svojo željo sporočiti na naslov: Oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani, Prešernova ulica 4. Pri naročilu je pristojbino poslati v znamkah ali v denarju naprej, za vsako besedo 50 par. Za oglase trgovskega značaja, dopisovanje in ženitve se računa od vsake besede 1 Din