Zrakomer.
Zrakomer ali vremenik je dolga, st«klena cev, ki tma na jednem koncu djio. Dno se jej naredt 3 tenj, da se konec eevi drži v hud plament bi raztopi steklo fc&kfi, da se vkup zlije in cev zapr^. Potem se deue v njo živega srebra toliko, da stoji t njuj avrhoma, potem se cer začepi s palcem, 1'rekucne, in Se Ie potem, ko se v žko srebro potopf, odmakne se palec. Živo svehro se v cevi zuiža do neke posebne tofke, ki je 70 centimetrov visoko uad povrSjem živega sreljra v posodi. Ta daljava se imeuuje tlakomerua visina. Zrak, ki tlaSi na površje živega srelira v posodi, drzi ga v cevi v KHTHotežji.   Nad žirim srcbiom v cevi je pa popoluoma  prazeu  prostor •  k
_m_                    
se imennje Toricellijeva prazoina, ker je Toricelli ta poskus iznajdeL IzknSnja uči. da živo srebro r jedneui in istem zrakoniero ne stoji vselej in povsod jednako visoko, iz česar se vidi. da zračni Uak ni vselej in povsod jednako velik. Te izpremenihe v zrakomeraej višini delajo, da se živo srebto v zrakomLru vzdignje in pada.
Ako imamo zrakomčr kraj roorja, stoji višje, kakot* Ge ga ne3emo na kak hrib ali na kako goro. Višje ko ga nesemo, bolj pada v ujem živo srebro; zakaj li? Od vrh hriba do konca ozračja (atmosfero) gotoro ni tako daleC kakor je <xi niže ležedega morskega obreija. ZraSui stolp. ki tlaii na zrakomčr je tedaj tem krajSi, 5im visokeje nad uiorjem je zrakotn^r, in zaradi teg& tedaj tildi tlak tem manjSi.
ZrakoDii'1- je tedaj prav imenitno orodje za mtrjčnjc hribov iu gora. Razno risokosti kraja uplivajo na zrakmnCT tudi drn^i vzroki, da se v njem živo srebro vzdiguje ali pa pada. VBtrori in vibarji delajo velike izpreinembe v ravnotežji ozrafija (atmosf^re), io živo srcbro takrat pada v zrakomčru. Ako je v zraku mnogo voile v podobi sopara. kar je v toplem in jasnem vremenu. povefia se zračni tlak, in zaradi tega 8e živo srebro v zrakomeru rzdignje. Ako sc pa zrak ohladi in se tedaj vodni sopari ne raztezajo, iiuinjga se zra6ni tlnk, in iivo arebro v arakoinini pada. ZgoSfeni vodni sopavi poka-žejo se kuialu v podobi oblakov ia dežja. Ker zrakouiBr takfi izpremembe ža mnogo poprej naznanja, predno se pokažejo oblaki in dei, zato je tudi pravi vremeuski prerok ali v r e ra e n i k.
NatanCna dolotovanja zračnoga tlaka so potrebna pri mnogih znasstvenih preiskavah. V navadnem življenji pa služi zrakomžr za vremenskega preroka. Zato nahajaino pri stopinjah zrakomura poleg razdelivnih črt tudi bpsede: ^vihar", rdež", nVetei"1, nDe3tanovitno", nlep6", s čemur se nazaanja vreme, ki odgovarja dotičnej tlukomeraej riSini. V naših krajih prinašajo »everovzhodni vetrovi suh in težak zrak s seboj; jugozaliodiii vetrovi pa privlafiijo mokrotne in lažje zrafine plasti. Prvi vetrovi delajo vsled pomnožcnja zraiSnega tlaka viSjo tlakomeruo vižino, zadnji pa nižjo. Vendar se vrejue ne ravna vselej po veljkosti zrai^nega tlaka, zato niso doloiievaiija vremena iz same tlukomi^rne viSine zanesljiva: tudi takrat gre tedaj lehko dež, ko se /.ivo srebro v zra-komeru vzdiguje.