Zrakomer. Zrakomer ali vremenik je dolga, st«klena cev, ki tma na jednem koncu djio. Dno se jej naredt 3 tenj, da se konec eevi drži v hud plament bi raztopi steklo fc&kfi, da se vkup zlije in cev zapr^. Potem se deue v njo živega srebra toliko, da stoji t njuj avrhoma, potem se cer začepi s palcem, 1'rekucne, in Se Ie potem, ko se v žko srebro potopf, odmakne se palec. Živo svehro se v cevi zuiža do neke posebne tofke, ki je 70 centimetrov visoko uad povrSjem živega sreljra v posodi. Ta daljava se imeuuje tlakomerua visina. Zrak, ki tlaSi na površje živega srelira v posodi, drzi ga v cevi v KHTHotežji. Nad žirim srcbiom v cevi je pa popoluoma prazeu prostor • k _m_ se imennje Toricellijeva prazoina, ker je Toricelli ta poskus iznajdeL IzknSnja uči. da živo srebro r jedneui in istem zrakoniero ne stoji vselej in povsod jednako visoko, iz česar se vidi. da zračni Uak ni vselej in povsod jednako velik. Te izpremenihe v zrakomeraej višini delajo, da se živo srebto v zrakomLru vzdignje in pada. Ako imamo zrakomčr kraj roorja, stoji višje, kakot* Ge ga ne3emo na kak hrib ali na kako goro. Višje ko ga nesemo, bolj pada v ujem živo srebro; zakaj li? Od vrh hriba do konca ozračja (atmosfero) gotoro ni tako daleC kakor je