Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din IG’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
34.
kos.
A' LJUBLJANI dne 29. aprila 1939.
Letnik X.
VSEBIN A
181. Finančni zakon za leto 1931). 10.
182. Pravilnik o' ustanovitvi sadjarskih okolišev za načrtno po speševanje sadjarstva.	•
183. Seznani naslovov za uradni brzojavni promet.
184. Popravek v proračunu mestne občine celjske za 1. 1939/40.
185. Razne objave iz Službenih novi tv.
Zakoni in kraljevske uredbe.
181.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije.
K ra 1 j e vsk i n a m ost n iki
objavljajo, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 10. oktobra 1938. na izredno zasedanje za dan lfi. januarja 1939., v svoji XIV. redni seji, ki jo je imela dne 14. marca 1939. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 10. oktobra 1938. na izredno zasedanje za dan 10. januarja 1939., v svoji VI. redni seji, ki jo je imel dne 23. marca 1939. v Beogradu, sklopila in da smo mi potrdili in razglašamo
ki se glasi:
finančni zakon za leto 1939./40.,*
I.	del: Osnovno določbo. § 1.
Državni proračun razhodkov in dohodkov za leto 1939./40. je sestavljen takole:
Bedni in izredni razhod ki in dohodki.
Dedni in izredni razhodki skupaj din 12.947,000.000'— Redni in izredni dohodki skupaj din 12.947,000.000—
* 'Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne D aprila 1939., št. 74/XXl/152.
§ 2.
Proračuna razhodkov pod A. in dohodkov pod B. sta sestavni del tega zakona.
Kljub členu 47. zakona o državnem računovodstvu sme objaviti minister za finance zaradi tehnične nemož-nosti v iSlužbenih novinah kot posebno prilogo dotične številke samo finančni zakon in vzporedni pregled državnih razhodkov in dohodkov za leto 1939./40.
§ 3.
1. O vseh razhodkih iz skladov ali ustanov po lem ali po drugih posebnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, morajo predložiti posamezni uradi, ki razpolagajo s temi skladi ali ustanovami, nadrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vse le izdatke ločeno v zaključnem računu za to proračunsko leto.
2. Vsi izdatki iz skladov ali ustanov spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole. Od tega so izvzeti izdatki iz kreditov po členu 22. zakona o državnem računovodstvu.
3. Vse državne blagajne in vse vrste skladov, katerih upravitelji prejemajo in izdajajo na kateri koli osnovi denar, vrednostne papirje in raznovrsten material, spadajo pod kontrolo ministra za finance.
Minister za finance vrši to kontrolo po svojih odposlancih in po finančnih direkcijah. Za kontrolo po odposlancu izda minister za finance ali organ, ki ga pooblasti, pooblastilo, po katerem se odposlanec povsem ravna. Za kontrolo po finančnih direkcijah izda pooblastilo finančni direktor.
Odposlanci ministra za finance in finančnih direkcij imajo, ko zahtevajo zavarovanje škode, iste pravice, ki jih imajo komisarji glavne kontrole po predpisih čl. 09. zakona o glavni kontroli.
Sodišča, pri katerih zahtevajo odposlanci ministra za finance ali finančnih direkcij zavarovanje škode na iiuo-
vini tistih oseb, ki so državo oškodovale, ali državnih organov, ki so po členu 109. zakona o glavni kontroli odgovorni za povračilo škode državi, morajo imeti take zahtevke za nujne in jih takoj vzeti v postopek in je zanje obvezno računsko stanje tako, kakor so ga odposlanci ugotovili.
Od tega so izvzete samo blagajne ministrstva za vojsko in njornaricot zasebne milodarne ustanove in skladi, ki ne spadajo pod kontrolo glavne kontrole.
Ministri ostalih resorov vrše poleg ministra za finance kontrolno službo pri njim podrejenih uradih in napravah glede poslovanja z denarjem, stvarmi in materialom po svojih odposlancih, katerim izdajo za to’ potrebna pooblastila.
S temi pregledi ugotovljene škode se morajo sodno zavarovati.
Določbe tega paragrafa veljajo, dokler se z zakonom izrečno ne spremene ali razveljavijo.
§ 4.
Kljub členu 22. zakona o državnem računovodstvu se postavlja redno v proračun razhodkov predsedništva ministrskega sveta kredit za izredne stroške in zaupne namene.
Ta kredit kakor tudi krediti za izdajanje publikacij in podatkov v državi in v inozemstvu radi obveščanja se porabljajo po naredbah predsednika ministrskega sveta, odrejena izplačila pa ne spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole.
Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali razveljavi.
§ »•
1. Vsi odobreni krediti za redne in izredne materialne razhodke v proračunu za leto 1939./40. se smejo angažirati in porabiti samo v izmeri do 90%, in to po njih predhodno opravljeni predpisni otvoritvi. Angažiranje in porabo teh kreditov čez to izmero odobruje minister za finance glede na gibanje državnih dohodkov v proračunskem letu 1939./40.
2. Materialni razhodki in razhodki za mezde delavcev državnih gospodarskih podjetij in naprav, katerih vršenje je pogoj, da se dosežejo večji dohodki, se smejo zviševati na račun presežkov pri dohodkih teh naprav, in sicer do 5% zneska kreditov, odobrenih s proračunom za te razhodke, z odločbo resornega ministra, do 10% z odločbo ministra za finance, preko tega pa z odločbo ministrskega sveta na obrazložen soglasni predlog resornega ministra in ministra za finance.
3. Državna rudniška podjetja smejo, da bi dosegla kar moči velike dohodke, opravljati izdatke za materialne potrebščine in za delavske mezde tudi čez zneske, določene s proračunom, če ne zadostujejo preliminirani razhodki za ostvaritev tiste proizvodnje, ki jo je moči razpečati, in sicer do 10% zneska kreditov, odobrenih a proračunom za te razhodke, z odločbo ministra za gozdove in rudnike, do 13% z odločbo ministra za fi-,nance, preko tega pa z odločbo ministrskega sveta na obrazložen soglasni predlog ministra za gozdove in rudnika in ministra za finance.
4. Minister za pravosodje sme uporabiti po soglasnosti ministra za finance presežke pri čistih dohodkih produktivnih vej gospodarstva in industrije v kazenskih zavodih za zvišanje materialnih razhodkov teh zavodov. Prav tako sme porabiti minister za pravosodje sredstva osredujega sklada za gradnjo kazenskih in po-
dobnih zavodov tudi za vzdrževanje kazenskih in podobnih zavodov, če ne bi zadostovali preliminirani proračunski krediti.
§ c.
1. Izplačane obveznosti po proračunih za prejšnja zaključena leta, ki se v teh letih niso mogle likvidirati, se izkažejo v zaključnem računu za naslednje proračunsko leto kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
2. Razhodki v breme obratne glavnice glavne državne blagajne po posebnih pooblastitvah tega zakona se ne smejo angažirati brez predhodne odobritve ministra za finance ne glede na to, ali pooblastitev izrečno predpisuje predhodno soglasnost ministra za finance in iz-knjižbo v breme obratne glavnice ali ne. Za postopke, ki nasprotujejo tej določbi, so nakazovalci odgovorni prav tako, kakor za angažiranje razhodkov brez predhodnega otvorjenega proračunskega kredita.
3. Vsa izplačila, opravljena po pooblastitvah tega zakona, se izknjižujejo, kolikor so razhodek za državno blagajno, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
4. Terjatve državnih gospodarskih podjetij in naprav proti drugim državnim uradom in napravam, ki so nastale v času od 1. januarja 1919. do vštetega 31. marca 1938., se odpišejo v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, kolikor se vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva. Kolikor se pa te terjatve ne vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, marveč se vodijo samo v računskih knjigah, jih je treba na podstavi odobritve pristojnih nakazovalcev v teh računskih knjigah odpisati, ne da bi se še dalje izterjavale.
5. Eventualni presežek razhodkov, ki se pokaže po izteku proračunskega leta v proračunski partiji za plačilo obresti, provizije, tečajnih razlik in stroškov Narodni banki in drugim dopisnikom po tekočih računih za to in za prejšnja leta kakor tudi plačilo obresti za ostale državne obveznosti in bone, se izknjižuje po tej pooblastitvi v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
G. Pri nabavah v inozemstvu, ki se plačujejo v tuji valuti, morajo pokriti nakazovalci iz angažiranega kredita razlike, ki se lahko pokažejo zaradi tečajne razlike od časa, ko je bil kredit angažiran, pa do dne izplačila. V ta namen morajo rezervirati nakazovalci v vsakem primeru najmanj 5% zneska angažiranega kredita.
Od tega se izvzemajo nabave ministrstva za vojsko in mornarico, ki se vrše v breme partije 530. Tečajno razliko plača v tem primeru ministrstvo za finance v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
7. Pri policijah tistih proračunskih partij, kjer so virmani dopustni, se pozicija, v katere breme se druga pozicija zvišuje, ne more več zviševati ne z virmanom ne iz proračunskih rezervnih kreditov in tudi ne z naknadnim kreditom.
8. Ni dopustno virmiranje za druge potrebe:
a) iz kreditov, odobrenih za prehrano bolnikov in nabavo zdravil in ostalega sanitetnega materiala, in
b) iz kredita, odobrenega za izplačilo anuitet, iz-vzemši anuitete, ki so odobrene v razdelku državnih dolgov za anuitete.
9. Kljub členu 71. zakona o državnem računovodstvu je dopustno virmiranje s partij, odobrenih za osebne iz* datke, na partijo, določeno za prejemke pogodbenih po* štarjev v istem proračunskem poglavju razhodkov ministrstva za pošto, telegraf in telefon.
10. Virmani med pozicijami partij 743, 744, 745, 746 in 747 se opravljajo po soglasnosti ministra za finance.
11. Da se pospeši likvidacija končnih računov ministrstva za zunanje posle do vštetega leta 1934.,35., se morajo računi priznati in razrešiti tudi brez vseh predpisanih zakonskih obličnosti, če organi glavne kontrole spoznajo, da po njih ni bilo zlorabe.
§ 7.
1. Za ustvarjanje novih obveznosti v nasprotju s členoma 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu so nakazovalci in računodajniki odgovorni po členu 58. zakona o državnem računovodstvu in § 23. zakona o podaljšanju veljavnosti odredb. v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah.
2. Obveznosti katere koli druge državne naprave pri državnih podjetjih se smejo ustvarjati samo po predhodnem zavarovanju kredita in ob materialni odgovornosti pristojnega nakazovalca. Po teh obveznostih se vrši obračun samo preko ministrstva za finance. Nadrobnejša navodila za izvrševanje te določbe predpiše minister za finance.
§ 8-
Pravilno in skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu v enem proračunskem letu angažirani izdatki, ki iz katerega koli vzroka niso mogli biti izvršeni v določenih rokih tistega računskega leta, se opravljajo po odobritvi ministra za finance do konca tekočega računskega leta iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Državne obveznosti iz prejšnjih let, ki ne .spolnjujejo pogojev iz prednjega odstavka, se smejo izplačevati iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
O teh izplačilih odloča minister za finance.
§ 9-
Poleg materialne odgovornosti iz člena 58. zakona o državnem računovodstvu odgovarjajo nakazovalci druge stopnje tudi še disciplinsko za vsako angažiranje izdatkov iz državne blagajne brez predhodno odobrenega ali brez predhodno otvorjenega kredita.
Za preiskavo in razsojo po teh disciplinskih kaznivih dejanjih pristojno disciplinsko sodišče je disciplinsko sodišče pri ministrstvu za finance za nakazovalce druge stopnje, ki so v območju uprave mesta Beograda, za nakazovalce druge stopnje, ki so v območju posameznih banovin, pa disciplinsko sodišče pri finančni direkciji tiste banovine.
Za preiskavo in razsojo po teh disciplinskih kaznivih dejanjih velja povsem postopek, predpisan z zakonom o organizaciji finančne uprave.
§ 10.
Veljavnost določbe točke 5. {j 8. finančnega zakona za leto 1934./35.* se podaljšuje; po njej se smejo likvidirati tudi vsa izplačila, opravljena |>o členu 131. zakona o državnem računovodstvu v breme donosa 7%noga investicijskega posojila iz 1. 1921. in 8',Mnoga državnega zunanjega posojila iz leta 1922., 1. transe.
§ 11.
1.	Državi, ki je zastopana po pravobranilskem osebah pa četudi po 9. in 10. zakona o državnem pravo-
branilstvu, gre nagrada za zastopanje po odvetniški tarifi.
Minister za finance ustanovi poseben sklad, v katerega se stekajo državi prisojeni pravdni stroški. Minister za finance predpiše za upravljanje tega sklada poseben pravilnik.
2.	§ 39. zakona o državnem pravobranilstvu z dne
19.	julija 1934.* se uporablja tudi na člane posvetovalnega odbora iz člena 84. zakona o državnem računovodstvu.
§ 12.
Pogodbe in sporazumi, sklenjeni z inozemskimi imetniki obveznic zunanjih državnih in od države zajamčenih posojil in ostalih konsolidiranih državnih dolgov v inozemstvu, imajo obvezno moč tudi za vse njih imetnike v državi, kolikor se obrestna in amortizacijska služba po takih obveznicah ne opravlja že ua predpisani način v dinarjih.
Terjatve domačih imetnikov, ki bi ne spadale v okvir teh pogodb in sporazumov, se ne morejo jemati v postopek in sodno uveljavljati.
§ 13.
1. Vse dohodke od carin, monopolov, taks in državne trošarine morajo uradi ali organi, ki te dohodke zbirajo, redno izročati najbližjim podružnicam Narodne banke za račun ministrstva za finance. Državni uradi in podružnice Narodne banke obveste o vsaki izročeni vsoti tudi glavno državno blagajno.
2. Na račun dohodka, ostvarjenega iz vozninske takse po tar. post. 101. taksne tarife v zakonu o taksah, polaga generalna direkcija državnih železnic pri glavni državni blagajni vsak mesec eno dvanajstino dohodka, ostvarjenega skupaj od te takse v predhodnem proračunskem letu; po izteku vsakega tromesečja (ta se napravi dokončni obračun med finančnim oddelkom generalne direkcije državnih železnic in oddelkom za državno računovodstvo ministrstva za finance.
Tako je ravnati tudi direkciji rečne plovbe.
3. Ministrstvo za gozdove in rudnike mora izplačevati glavni državni blagajni na račun presežkov dohodkov iz svojih tekočih sredstev poleg izplačila rednih prejemkov svojih uslužbencev pripadajočo mesečno kvoto za osebne pokojninske prejemke svojih bivših uslužbencev, in sicer vsak mesec najkasneje do 25. dne v mesecu za prihodnji mesec.
4. Delež, ki pristoji državi od dobička Narodne banke po členu 37. zakona o Narodni banki z dne 17. junija 1931., se vknjižuje po isti zakonski določbi na znižanje računa prej njih državnih predjemov pri Narodni banki.
5. Obveznice 2'/2%ne državne rente za vojno škodo po pooblastitvi iz odstavka 16. S 12. finančnega zakona za proračunsko leto 1933./34. se zamenjujejo do 31. julija 1989., obveznice 7 'Mnega investicijskega posojila iz leta 1921. po pooblastitvi iz odstavka 7. § 12. finančnega zakona za proračunsko leto 1937. 38. pa se zamenjujejo do 15. septembra 1942.; po tem času izgube obveznice starejših emisij teh posojil pravico, da bi se zamenjale, in torej nimajo nobene vrednosti več.
6. Državni kobilarni Karadordevo in Aleksandrovo, državna zdraviliški v Topolščici, Kraljeviči in Novem Marofu in uprava Vrujačke Banje imajo svoje specialno računovodstvo in blagajno in obračunavajo ustvarjene
dohodke in opravljene razhodke z ministrstvom za finance z obračunom, presežke dohodkov pa izročajo glavni državni blagajni.
7.	Državne naprave se pooblaščajo, da smejo kljub predpisom zakona o državnem računovodstvu prigozdno-industrijskem podjetju »Šipad; d. d. nabavljati neposredno z dogovorom brez predhodne javne dražbe.
II.	del: Določbe za posamezna ministrstva.
A.	Ministrstvo za finance,
1.	Pooblastitve za ministra za finance in določbe za računsko službo.
§ 14.
Minister za finance se pooblašča:
1. da izdaja po zakonu o državnem računovodstvu blagajniške zapise na podstavi proračunskih dohodkov. .Vsota teh blagajniških zapisov, izdanih po členih 106. in 109. zakona o državnem računovodstvu, ne sme biti v prometu večja od din 400,000.000'— in z obrestmi, ki ne smejo biti višje od 6%. V to vsoto ne spadajo boni, izdani Narodni banki kraljevine Jugoslavije kot podloga za prejšnje predjeme državi po prvem odstavku členu 4. pogodbe med državo in Narodno banko kraljevine Jugoslavije, uzakonjene dne 17. junija 1931., in tudi ne boni, izdani na podstavi posebnih zakonov in pogodbenih določb;
2. da sme plačevati obveznosti po materialnih raz-hodkih, ki spolnjujejo tudi pogoje iz člena 64. zakona o državnem računovodstvu, kljub predpisom člena 109. zakona o državnem računovodstvu tudi z blagajniškimi zapisi s plačilnim rokom do 2 let in z obrestmi, ki ne smejo biti višje od 6%, in to do zneska 50 milijonov dinarjev. Ta znesek ne spada v kontingent blagajniških zapisov, ki se izdajo na podstavi prednje določbe;
3. da sme vsa tista posojila in državne terjatve, za katere državno pravobranilstvo po rednih zakonitih dokumentih ugotovi, da se ne dajo izterjati, izknjižiti v breme obratne glavnice glavne državne blagajne; toda imeti jili je še nadalje v posebnem razvidu in če jih je mogoče izterjati, je vložiti izterjane vsote v državno blagajno;
4. da sme sporazumno z Državno hipotekarno banko urediti način odplačevanja njene terjatve proti državi po zakonu z dne 22. decembra 1904. o podpori tistim, ki jim nedostaje hrane;
5. da sme izknjižiti razliko med borznim tečajem in vrednostjo kupljenih deviz v breme obratne glavnice glavne državne blagajne. O teni odloča minister za finance;
0.	da občasno določa vrednost državnim in po državi zajamčenim obveznicam, če jih je treba na podstavi posebnih zakonov, uredb ali pravilnikov sprejemati kot jamstvo (varščino) po borznem tečaju.
Določena vrednost teh obveznic ne sme biti višja od njihove imenske vrednosti in velja za ves čas, dokler traja jamstvo (varščina), obračunano po tej vrednosti;
7. da po dokončani izdaji vseh emisij 6%nih obveznic za finančno likvidacijo odškodnine za begluško zemljo v Bosni in Hercegovini izdela skupen amortizacijski načrt za skupni znesek dolga tako, da teče amortizacijski rok za vse emisije od 2. novembra 1930. do 1. novembra 1973., t. j. 43 let, kot je določeno v zakonu;
8. da sme vse obveznice državnih posojil, ki pripadejo državni blagajni od zapadlih varščin ali po kateri
koli drugi osnovi, porabiti za večjo amortizacijo dotič-nega posojila, kateremu obveznica pripada;
9. da sme po soglasnosti ministrskega sveta sklepati sporazume vseh vrst, tako glede opravljanja obrestne in amortizacijske službe po državnih in od države zajamčenih posojilih v inozemstvu kakor tudi glede plačilnih pogojev po sklenjenih pogodbah z inozemskimi tvrdkami in vseh ostalih državnih obveznostih v inozemstvu;
10. da izplačuje skladno z odstavkom 2. člena 12. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov M. P. ši. 70.380, V z dne 25. septembra 1936.* v breme obratne glavnice glavne državne blagajne Privilegirani agrarni banki potrebne vsote za pokritje anuitet iz člena 14. uredbe, kolikor se pokaže potreba po takem pokritju:
11. da sme z odlokom izknjiževati v breme obratne glavnice glavne državne blagajne 3%ne obveznice za likvidacijo kmetskih dolgov, pripadle državi po členu 19, uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in uporabljene za amortizacijsko službo po členu 4. pravilnika o izdajanju in auuitetui službi 3%nih obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov;
12. da predloži odločbe, ki se izdajo skladno s členom 15. v predlogu zakona o občni carinski tarifi in poznejšimi njegovimi spremembami (totem, ko je stopil ta zakon v moč, obenem z uveljavitvijo narodnemu predstavništvu v odobritev. Če narodno predstavništvo ne odobri carin, odrejenih s temi odločbami, razlike ni moči zahtevati, ne vrniti;
13. da sme iz obratne glavnice glavne državne blagajne opraviti nakup potrebnih plovnih enot za finančno kontrolo v znesku največ 7,000.000'— dinarjev;
14. da sme dovoliti, da se vsi tisti skladi, ki so naloženi donosno pri Državni hipotekarni banki še iz časa pred vojno, ki pa so bili ustanovljeni v drugih razmerah in so zgubili sčasoma svoj osnovni razlog za obstanek ali svojo namembo, izroče kot izreden državni dohodek glavni državni blagajni. Če bi se pozneje javil kateri izmed lastnikov teh skladov z rednimi dokazi o lastnini tistega sklada, se mu ta mora izplačati v breme obratno glavnice glavne državne blagajne;
15. da predpiše radi ustvaritve kar najugodnejših pogojev za razvoj domačega varčevanja in okrepitev domačega denarnega trga uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi državne samostalne amortizacijske blagajne pri Državni hipotekarni banki. S to uredbo se mora prenesti na blagajno skrb za redno opravljanje službe vseh državnih notranjih dolgoročnih dolgov; v ta namen jo treba pridržati in dati na izključno razpolago zadosten del obstoječih državnih dohodkov. Z uredbo se morajo istočasno, poleg določb o ustroju, zbiranju obratne glavnice in splošnem področju blagajne, določiti tudi načela, da se smejo prihodnji dolgoročni dolgovi države opravljali samo toliko, kolikor se predhodno zavarujejo in dajo blagajni na razpolago potrebna sredstva za službo iz obstoječih ali novih državnih dohodkov, kakor tudi da se morajo dohodki, določeni za službo enega dolga, do njegovega končnega poplačila obvezno izročati blagajni v pristojno upravljanje;
16. da sme iz ostanka čistega dobička Državne hipotekarni' banke, ki pristoji glavni državni blagajni na podstavi člena 101. zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke, porabiti vsoto do največ 2,000.000'— dinarjev na leto za postavljanje novih zgradb, potrebnih za nastanitev davčnih uprav v notranjosti;
17. da odobri Poštni hranilnici, da sme nabavljati v tem proračunskem Jetu inventarne predmete do zneska din 2,000.000-—. Ti nabavljeni predmeti se vknjižijo v bilanco Poštne hranilnice kot aktiva in se odpisuje po 10% na lelo;
18. da da ministru za prosveto na razpolago znesek do 500.000-— dinarjev kot obratno glavnico za izdajanje učnih knjig državne izdaje (nagrade piscem učnih knjig državne izdaje po zakonu o učnih knjigah). Ta vsota se vrne glavni državni blagajni, ko se učne knjige državne izdaje dovrše in dajo v promet;
19. da sme na predlog ministra za promet izknji-ževati v breme obratne glavnice glavne državne blagajne dolgove naprav in uradov bivše avstro-ogrske monarhije, ki se vodijo po knjigah državnih železnic kot aktiva, katerih obveznosti je pa oproščena Avstrija na podstavi člena 3. haaškega sporazuma z dne 20. januarja 1934., Madžarska pa na podstavi pariškega sporazuma z dne
28.	aprila 1930.;
20. da sme po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo preurediti sedanji ustroj finančne kontrole z določitvijo njenih pravic in dolžnosti, pravice rabe orožja in novimi disciplinskimi predpisi tako, da se s to uredbo razveljavijo sedaj veljavni predpisi zakona o organizaciji finančne kontrole in njegovih sprememb in dopolnitev kakor tudi predpisi uredbe o sprejemanju v službo, razporedbi zvanj, denarnih prejemkih, preskrbi z obleko, ženitvi, rabi orožja in disciplinski odgovornosti uslužbencev finančne kontrole št. 7(1.690/111 z dne 10. septembra 1932.;
21. da sme pri Državni hipotekarni banki najeti posojilo din 15,000.000'— za zidanje poslopja, v katerem naj se nameste pisarne oddelka za kataster in državna posestva, katastrske uprave za posavski in vračarski srez in ene davčne uprave za mesto Beograd, in to tako, da se odplačuje posojilo iz ostanka čistega dobička Državne hipotekarne banke, ki gre glavni državni blagajni po členu 101. zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke, in iz povračila stroškov za opravljene izmeritve mestnih občin po členu 69. zakona o zemljiškem katastru, če jih bo kaj;
22. da sme stroške za prevoz mož, živali itd. čez znesek kredita din 60,000.000'—, odobrenega v proračunu za 1. 1939./40. pri ministrstvu za vojsko in mornarico za izplačilo teh stroškov državnim železnicam, izknjiževati v breme obratne glavnice glavne državne blagajne;
23. da sme za pokritje zaupnih potreb svojega resora kljub členu 22. zakona o državnem računovodstvu uporabiti razpoložna sredstva s posebnega računa ministrstva za finance pri Narodni banki po deviznem in valutnem prometu do zneska ene polovice teh sredstev. Izplačila po tej pooblastitvi ne spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole. Način njih opravljanja in raz-vidovanja predpiše minister za finance s posebnim pravilnikom.
Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali razveljavi;
24. da predpiše soglasno s predsednikom ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o preureditvi ministrstva za finance in o določitvi in razporedbi položajev in zvanj v zvezi s to preureditvijo;
25. da sme pri Poštni hranilnici postavili za uradnika ali uradniška pripravnika enega arhitekta in enega st rojno-elektrote h ničnega inženirja za tehnične posle
, bi ko, da smeta napredovati na položaje pisarja, tajnika in iuspektorja; če sla pa bila v privatni praksi, jima sme
minister za finance kljub § 49. zakona o uradnikih priznati tri leta za napredovanje v položajne skupine;
26. da predpiše spremembe in dopolnitve uredbe o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi št. 48.300/1-1932.;
27. da sme radi upostavitve in ureditve gledališča v Splitu dati v breme proračunskih rezervnih kreditov podporo v znesku din 700.000'—;
28. da sme za namestitev finančnih uradov v Podgorici s posojilom pri Državni hipotekarni banki odkupiti Občinski dom v Podgorici:
29. da poravna sporazumno z ministrom za kmetijstvo pri Državni hipotekarni banki ostanek dolga doj-ranske občine v dojranskem srezu vardarske banovine po zavezi o posojilu, potrjeni pri prvostopnem sodišču v Strumici pod St. 17.260 z dne 4. novembra 1929. in odločbi ministrskega sveta št. 29.256 z dne 6. oktobra 1928., za katero posojilo je ministrstvo za kmetijstvo zaseglo dojranski občini ribolovno takso od jezera z odločbo št. 16.179/39 in ledinsko takso od paše;
30. da izplača Zvezi agrarnih zajednic - zadrug v Skopijo po Privilegirani agrarni banki v povračilo za umaknjeno terjatev po členu 14. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov skupaj znesek din 5,000.000'— v 3°/onih obveznicah za likvidacijo kmetskih dolgov, po imenski vrednosti;
31. da sme opravljati osebne in materialne izdatke za ustanovitev in poslovanje novih podružnic Poštne hranilnice v Splitu in Dubrovniku v breme tekočih dohodkov Poštne hranilnice;
32. da sme pri Državni hipotekarni banki v Beogradu najeti posojilo do zneska din 20,000.000 — za nakup zemljišča, zidanje poslopja in opremo za državni svet kraljevine Jugoslavije in upravno sodišče v Beogradu.
§ 15.
Veljavnost določbe točke 22. $ 12. finančnega zakona za leto 1937. 38.* se podaljšuje tudi za proračunsko leto 1939./40.
2.	D o 1 o č b e o d r ž a v n ih posestvi h.
§ 16.
Minister za finance se pooblašča:
1. da podaja predloge po odstavku 2. 4; 1. zakona o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških-knjig z dne 18. maja 1930. za vpis javnega dobra v zemljiško knjigo po soglasnosti s tistimi državnimi uradi in ustanovami, ki la javna dobra upravljajo. V smislu predloga obdrži javno dobro svoj značaj ali pa se vpiše kot državno posestvo;
2. da sme po odobritvi ministrskega sveta predpisati spremembe in dopolnitve uredbe o organizaciji državnega posestva Belje M. S. št. 228/37;
3. da sme predpisati spremembe in dopolnitve v pravilniku o nepremičninskem skladu pri ministrstvu za finance št. 18.999/V— 37;
4. da predpiše uredbo, s katero se nadomesti uredba o pooblastitvi za izvrševanje javnih geodetsko-geomelr-skili poslov in o pogojih za pridobitev te pooblastitve z dne 15. januarja 1932., št. 1100/V, izdana na podstavi odstavka 2. § 1. zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in prepisih z dne 31. decembra 1930. Predpisi uredbe so obvezna tolmačenja določb zakona o pooblaščenih
inženirjih z dne 30. avgusta 1937., če se nanašajo na inženirje, naštete v točki 5. § 9. tega zakona, kolikor izvršujejo gcodetsko-geometrsko prakso;
5.	da predpiše pravilnik o eksploataciji in poslovanju državnega »Grand hotelas* v Jajcu kakor tudi turističnih domov v Jezeru in Bočcu.
§ 17.
1. Pri delih detajlne katastrske isoeeritve in vzdrževanju katastra se sme kljub g 80 zAlona o uradnikih obdržati strokovno tehnično osebje ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva, dokler bo to terjala potreba in vrsta službe, ki jo osebje opravlja, s pravico do prejemkov po draginjsketn razredu, v katerem je sedež sreske katastrske sekcije ali katastrske uprave, kateri so dotični uslužbenci prideljeni.
Za ves čas tega dela in potovanja v tem delovnem letu ne gre pri pošiljanju s sedeža katastrske sekcije na kraj dela povračilo za selitev pohištva in rodbinskih članov tistim uslužbencem, ki jim je s pravilnikom št. 9S10—V—1932 priznana doklada za terensko delo.
2. Občine in mestne občine smejo izročati pooblaščenim inženirjem in geometrom obnovo izmeritve, re-ambulacijo in izdelavo novega katastrskega operata za zemljišča svojega okoliša ob stroških zemljiških lastnikov. Pogodbe o teh delih odobruje ministrstvo za finance.
3. Določbe o državnih monopolih.
§ 18.
Minister za finance se pooblašča:
1. da dovoli samostalni upravi državnih monopolov, da sme po uredbi o samostalni upravi državnih monopolov postaviti poleg števila uradniških pripravnikov in zvaničnikov, določenega v proračunu razhodkov uprave državnih monopolov za leto 1939./40.:
a) pri tobačnih postajah za strokovne skladiščne posle 40 uradniških pripravnikov k IX. položajni skupini s kvalifikacijo srednje kmetijske šole in
b) za terensko kontrolno službo in skladiščno službo pri proizvodnji tobaka 100 zvaničnikov s kvalifikacijo nižje kmetijske šole, ne glede na pogoje, predpisane v § 10. zakona o uradnikih.
Vsem spredaj navedenim uslužbencem se bodo izplačevali prejemki v denarju in prirodninah v breme sklada za pospeševanje izvoza tobaka ali pa v breme stroškov za sortiranje nepredelanega tobaka;
2. da dovoli upravi državnih monopolov, da sme v svojem zaključnem računu za proračunsko leto 1939./40. izkazati za materialne potrebščine tudi večje izdatke od zneskov, odobrenih s proračunom za I. 1939./40., če bi določeni razhodki tako za proračunsko izknjižbo potroška prodanih monopoliziranih predmetov in taksnih vrednot kakor za stroške, ki so v zvezi z dohodki od prodaje teh predmetov, po dejanski potrebi teh razhodkov ne zadostovali za ostvaritev dohodkov od prodaje ustreznih monopoliziranih predmetov in taksnih vrednotnic;
3. da sme dovoliti upravi državnih monopolov potrebne izdatke za nabavo petroleja in materiala za njegovo prodajo, za izplačevanje potrebne delovne moči, za prevoz in prenos petroleja, za nabavo tehtnic in za ostale skladiščne in druge stroške, če bi uvedla uprava državnih monopolov nabavo in prodajo petroleja v svoji režiji; ti izdatki pa se morajo vknjiževati v breme dohodkov in se mora oslvarjeni dohodek izkazati v zaključnem računu v čistem (neto) znesku.
4.	Določbe o davkih, taksah, trošarini in carinah.
§ 19.
I.
Pri ministrstvu za vojsko in mornarico se ustanavlja poseben sklad z nazivom »narodni obrambni sklada (»Fond narodne odbrane«). Način upravljanja tega sklada se predpiše z uredbo ministrskega sveta, izdano na predlog ministra za vojsko in mornarico in ministra za finance.
II.
1. Radi ostvarjanja sredstev, ki naj se stekajo v narodni obrambni sklad kakor tudi radi delnega pokritja službe po 6°/onem državnem posojilu za javna dela in državno obrambo se odmerja in pobira od 1. julija 1939. dalje poseben prispevek za dobo 10 (desetih) let, t. j. do
30.	junija 1949.
2. Za osnovo odmeri tega prispevka služi skupni predpis neposrednih davkov, ki se vknjižujejo sumarno v glavni davčni knjigi ene občine (mestnega okraja) pravnim in fizičnim osebam v predhodnem davčnem letu. V ta skupni davčni predpis (osnovo) pa se ne vnašajo: davek na poslovni promet (splošni in skupni), luksuzni davek in vojnica.
3. Kljub določbi prednjega odstavka služi za osnovo odmeri posebnega prispevka davčni predpis v tekočem davčnem letu: a) pri osebah, ki se jim prvič predpiše davek, spadajoč po prednjem odstavku v osnovo posebnega prispevka (novi davčni zavezanci); b) pri osebah, zavezanih pridobnini, s katero se ne obremenjujejo v davčni glavni knjigi; c) pri osebah, zavezanih davku na dividende in davku na rente, ki se pobirata z odtegovanjem, in č) pri osebah, katerim se predpiše davek od prejemkov iz službenega razmerja. V teh primerih se odmeri in pobere posebni prispevek obenem z zadevnim rednim davkom.
4. Posebni prispevek se odmerja in pobira po naslednjih stopnjah, osnovah in povprečnih zneskih:
1	2				3
'G					Pavšalni znes
'a a	Višina davčnega predpisa (osnove				posebnega
o .*->	za posebni prispevek) v			dinarjih	prispevka
m					v dinarjih
i			do	10'—	1'50
2	nad	10 —	do	25'—	4'50
3	nad	25 —	do	50'—	10'—
4	nad	50'-	do	75'—	15'—
5	nad	75'—	do	100'-	20'—
6	nad	100-	do	150'-	30'—
7	nad	150'—	do	200'-	40'—
8	nad	200'-	do	300'—	60'—
9	nad	300'-	do	400'—	80'-
10	nad	400'—	do	500'—	100'-
11	nad	500'—	do	600'—	126'—
12	nad	600'—	do	700'—	147'—
13	nad	700'-	do	800'—	168'—
14	nad	800'—	do	900'—	189'—
15	nad	900'-	do	1.000'—	210'—
16	nad	1.000'—	do	1.200'—	252 -
17	nad	1.200'-	do	1.400'—	294 —
18	nad	1.400'-	do	1.600'—	336 —
19	nad	1.600'—	do	1.800'—	378'—
20	nad	1.800'-	do	2.000'—	420'-
1	2				3
Stopnja	Višina davčnega predpisa (osnove za posebni prispevek) v dinarjih				Pavšalni znesek posebnega prispevka v dinarjih
21	nad	2.000’—	do	2.500’—	550’—
22	nad	2.500’—	do	3.000’—	660'—
23	nad	3.000’—	do	3.500’—	770’—
24	nad	3.500’—	do	4.000’—	880’—
25	nad	4.000 —	do	5.000’—	1.100’—
26	nad	5.000’—	do	6.000’—	1.320’—
27	nad	6.000’—	do	7.000’—	1.540’-
28	nad	7.000’—	do	8.000’—	1.760’-
29	nad	8.000’-	do	9.000’—	1.980’—
30	nad	9.000’—	do	10.000’—	2.200’—
31	nad	10.000’—	do	12.000’—	2.760’—
32	nad	12.000’—	do	14.000’—	3.220’—
33	nad	14.000’—	do	16.000’-	3.680’—
34	nad	16.000’—	do	18.000’-	4.140’—
35	nad	18.000’—	do	20.000’-	4.600’—
36	nad	20.000’—	do	25.000’-	5.750’—
37	nad	25.000’-	do	30.000’—	6.900’—
38	nad	30.000’—	do	35.000’—	8.050’—
39	nad	35.000’—	do	40.000'—	9.200’—
40	nad	40.000’—	do	45.000’—	10.800’—
41	nad	45.000’-	do	50.000’—	12.000’—
42	nad	50.000’—	do	60.000’—	14.400’—
43	nad	60.000’-	do	70.000’—	16.800’—
44	nad	70.000’—	do	80.000’—	19.200’—
45	nad	80.000’-	do	90.000’—	21.600’—
46	nad	90.000’—	do	100.000’—	24.000’—
47	nad	100.000’-	do	125.000’—	30.000’—
48	nad	125.000’—	do	150.000’—	36.000’—
49	nad	150.000’—	do	175.000’—	43.750’-
50	nad	175.000’—	do	200.000’—	50.000’—
51	nad	200.000’—	do	250.000’—	62.500’—
52	nad	250.000’—	do	300.000’—	75.000’-
53	nad	300.000’-	do	350.000’—	87.500’—
54	nad	350.000’—	do	400.000’—	100.000’—
55	nad	400.000’-	do	450.000’—	112.500’—
56	nad	450.000’—	do	500.000’—	125.000’—
57	nad	500.000’-	do	600.000’—	150.000’—
58	nad	600.000’—	do	800.000’—	200.000’—
59	nad	800.000’-	do	1,000.000’—	250.000’—
60	nad	1,000.000’—	do	1.500.000’—	375.000’—
61	nad	1,500.000’—	do	2,000.000’—	500.000’—
62	nad	2,000.000’—	do	4,000.000’— 1,000.000’-	
63	nad	4,000.000’—	do	6.000.000’— 1.500.000’—	
64	nad	6,000.000’—	do	8,000.000’— 2,000.000’—	
65	nad	8,000.000’—	do 10,000.000’— 2,500.000’—		
66	nad 10,000.000’—		do 15,000.000’— 3,750.000’—		
67	nad 15,000.000’—			in več	25°/o
5. Pri uporabi višje stopnje ne sme biti posebni prispevek večji od prispevka po najbližji nižji stopnji, povečani za razliko davčnega predpisa (osnove), zaradi katerega se uporablja višja stopnja.
6. Pri izračunu davčnega predpisa (osnove prispevka) za posamezno osebo se trajna oprostitev od davka po katerem koli zakonu upošteva, t. j. se ne vnaša v davčni predpis (osnovo prispevka). Nasprotno se pa začasne davčne oprostitve (olajšave) ne upoštevajo, marveč se v davčni predpis (osnovo prispevka) vnese zadevni idealno odmerjeni davek.
7. Spremembe v višini davčnega predpisa (osnove p.rispevkg), ki u?stanejo morda nususie zaradi nritožbe .
itd., se takoj uradno upoštevajo in se odmerjeni posebni prispevek po tem s pripisom ali odpisom popravi.
8. Od oseb, ki imajo 3 ali 4 zakonske žive nedoletne otroke, se pobira posebni prispevek po najbližji nižji stopnji, torej za eno stopnjo niže; od oseb pa, ki imajo 5 ali več zakonskih živih nedoletnih otrok, se pobira prispevek po nadaljnji naslednji nižji stopnji, torej za dve stopnji niže od redne stopnje, v katero bi take osebe po višini svojega davčnega predpisa (osnove prispevka) spadale.
9. Od oseb nad 30 let starosti, ki niso poročene, kakor tudi od oženjenih ali vdovcev brez otrok, se pobira posebni prispevek po naslednji višji stopnji, ki sledi redni stopnji, v katero bi taka oseba po višini svojega davčnega predpisa (osnove prispevka) spadala.
10. Na davek od prejemkov iz službenega razmerja se pobira posebni prispevek s polovico zadevnega povprečnega zneska prispevka.
11. Na posebni prispevek se ne sme nalagati nobena ne državna ne samoupravna doklada in se prispevek tudi ne more upoštevati za davčni cenzus kot merilo pri pridobivanju ali izgubi kakšnih pravic davčnih zavezancev.
12. Glede vknjiževanja, odmere, dospelosti, kazenskega postopka in izvršilne izterjave posebnega prispevka kakor tudi v vsem ostalem veljajo obstoječe določbe o neposrednih davkih.
13. Natančnejša navodila in pojasnila za izvrševanje prednjih določb predpiše minister za finance.
14. Od pobranih vsot posebnega prispevka po tem zakonskem predpisu se steka v narodni obrambni sklad, ki se ustanovi z uredbo ministrskega sveta, vsako leto znesek din 330,000.000’—; ostanek pa se steka v državno blagajno za delno pokritje službe po 6%nem državnem posojilu za javna dela in državno obrambo.
15. Od zbranih sredstev narodnega obrambnega sklada v proračunskem letu 1939./40. se uporabi znesek din 150,000.000’— za pokritje proračunskih materialnih razhodkov v razdelku ministrstva za vojsko in mornarico.
§ 20.
1. Na državna zemljišča in zgradbe se neposredni davki za 1.1939. ne predpišejo.
2. Davčna olajšava za zemljarino, določena za davčno leto 1936. v § 48. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust 1935. — marec 1936., velja tudi za davčno leto 1939.
3. Osnovni davek na dohodek od zemljišč za 1.1939. znaša 10 %> katastrskega čistega dohodka.
4. Kot izredni prispevek za proračunsko leto 1939./40. plačajo zavezanci uslužbenskega davka 1 °/o svojih prejemkov, zavezanih uslužbenskemu davku, izvzemši ponavljajoče se prejemke iz tistega službenega razmerja, ki ni osnovano na mesečni plači z odpovednim rokom. Izjemoma se ta izredni prispevek ne pobira od hišnega služabništva, orožnikov, graničarjev, podčastnikov iu upokojencev, ki so jim urejene pokojnine po določbah zakonov, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne
31.	julija 1923., zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923. in zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923.
5. Kljub predpisom §§ 11., 13. in 17. zakona o neposrednih davkih se dovoljuje Kovin-Dubovački vodni ladmgi x Komu, da s£ saig ud L iaauaria 1Q23, kori-
stiti s pravico povračila (restitucije) davka za zboljše-valna dela, opravljena v njenem poplavnem okolišu v času od 190(5. do 1938.
6.	Določbe točke 12. § 19. finančnega zakona za 1. 1937./38.* veljajo povsem tudi za davčni leti 193(5. in '1937., kolikor niso za te dve leti odmerjeni davki že bili pobrani od zadrug in njihovih zvez do 1. januarja 1939.
§ 21.
1. Na koncu točke 2. tar. post. 101. zakona o taksah se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Podjetjem iz točke 2. pod b) te tarifne postavke se ne predpisuje davek na poslovni promet.<;
2. Pripomba k tar. post. 205. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
»P r i p o ni b a. Za uvozno deklaracijo, v kateri presega kosmata teža blaga 10.000 (deset tisoč) kg, se plača še. po 1 (en) dinar od 1000 (tisoč) kg, za izvozno deklaracijo pa še po 1 (en) dinar od 10.000 (deset tisoč) kg. :
3. Tar. post. 207. zakona o taksah se spreminja in ■se glasi:
»Za priznanico o blagu manjše vrednosti ( sitnička priznanica ). po kateri se carinita s seboj prineseno blago in potna prtljaga..........................................din	o'—
Pripomba 1. Če se vršita po priznanici o blagu manjše vrednosti carinjenje in plačilo davščin za blago nad vrednostjo, določeno v carinskem zakonu (členi 32., 62. in 95.), se pobira taksa po tar. post. 205.
P r i p o m b a 2. Takse iz te tarifne postavke ne plačujejo dvolastniki za ocarinjanje proizvodov z njihovih dvolastniških posestev.
4. Tar. post. 208. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
>Za prošnjo in odločbo, s katero se zahteva vložitev naknadne deklaracije za ekspedicijo iste vrste, se plačuje taksa . .	din	60'—c
5. Tar. post. 210. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
»Za potrdilo o izvoru blaga . . .	din	10'—
Tej taksi jo zavezana tudi vsaka druga	listina,	ki na-
domešča potrdilo o izvoru blaga.
6. Tar. post. 211. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
»Za prošnjo in odločbo, s katero se zahteva, da se naknadno prilože deklaraciji listine, potrebne za ocarinjen je, se plačuje.......................................din	60’—<
7. Prvi odstavek tar. post. 212. zak. o taksah se spreminja in si> glasi:
>Za potrdila o zdravosti blaga, ne glede na to, kje so bila izdana, in za potrdila o izvršeni analizi v inozemstvu se plačuje	din	50'—
Na koncu pripombe 1. se črta pika in se dodajejo besede:	ali na priznanici o blagu manjše vrednosti
( sitnička priznanica ).
8. Tar. post. 213. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
»Za prošnjo in odločbo, da se uvozno blago raztovori zunaj carinskega skladišča, se plačuje:
a) za	blago, ki plačuje carino .	.	.	din	150'—
b) za	blago, ki ne plačuje carine	.	.	„	100'—
c) za	tekočine v tankih....................... 100'—
P ripomba: Za blago iz točke a), čigar teža presega 10.000 (deset tisoč) kg, se plača še po 1 dinar od 1000 (tisoč) kg, za blago iz točke b) pa še po 0'50 dinarja od 1000 (tisoč) kg.
9. V tar. post. 214. zakona o taksah se v pripombi v prvem odstavku za besedo trošarinska postavlja:
in monopolna ; v isti pripombi se v drugem odstavku na dveh mestih za besedo »trošarinskega« postavlja: in monopolnega-.
10. Prvi odstavek tar. post. 215. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
Za odločbo, da se blago, uvoženo za negotovo prodajo, ne izvozi pri označeni, temveč pri drugi carinarnici, za vsako deklaracijo (priznanico o blagu manjše vrednosti — sitnička priznanica )....................din	100'—
Za odločbo, da se blago, izvoženo s pravico do povratka, ne vrne pri označeni, temveč pri drugi carinarnici, za vsako deklaracijo (priznanico o blagu manjše vrednosti — : sitnička priznanica )...............„	50'—c
11. Prvi odstavek tar. post. 216. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
Za podaljšavo roka po tar. post. 215. za uvoženo blago.................................dih	100'—
Za podaljšavo roka po tar. post. 215. za izvoženo blago................................... 50'—<
12. V tar. post. 217. zakona o taksah se v prvem stavku namesto taksnega zneska 30'— postavlja:
100'— , v 2. odstavku namesto 50'— pa: 200'— .
13. Tar. post. 218. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
I.	Za dovolitev, da se uvozno blago ocarini zunaj carinskega skladišča:
a) od vagonskega blaga, za vsak vagon din 200'—
b) od ladijskega (vlačilniškega) blaga, do 200 ton skupne kosmate teže ....
čez 200 ton skupne kosmate teže .
c) od tekočin v tankih, za vsak tank
č) od ostalega blaga pod 10.000 kg
skupne kosmate teže...........................
2. Za dovolitev,- da se sme carinska ekspedicija selitvenih stvari izvršiti na stanovanju....................................
3. Za dovolitev, da se sme izvozna ekspedicija izvršiti zunaj carinskega skla-d išča........................................
4. Za dovolitev, da smejo carinski uslužbenci izvrševati službene posle izven časa, določenega za službeno poslovanje .
5. Za dovolitev, da se sme carinjenje določenega blaga izvršiti izven določene pristojnosti carinarnice......................
6. a) Za carinske ekspedicije avtomo-
bilov, uvoženih po suhi poti . .
b)	Za carinske ekspedicije ostalih motornih vozil, uvoženih po suhi poti...................................
Te takse ne plačujejo avtomobili in ostala motorna vozila v turističnem in obmejnem prometu.
Pripomba. Takso po tej tarifni postavki ne plačujejo obmejni prebivalci za carinske ekspedicije živali in ostalega blagu v obmejnem prometu.«
„	500	—
„ 1000'— „ 100-
„ 100'-„	500'-
„ 100-50'— „ 200'-
14. Tar. post. 222. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
»Za neutemeljene zahteve povračila vplačanih davščin se plačuje za vlogo in odločbo:
a) za vsako deklaracijo ali priznanico o blagu manjše vrednosti (»sit-nička priznanica«), po kateri se ocarinja blago nad vrednostjo, določeno v carinskem zakonu . . . din	50'—
b) za vsako poštno deklaracijo ...	„	30'—
c) za priznanico o blagu manjše vrednosti (členi 32., 62. in 95. carinskega
zakona)..................................... 10’—«
15. V tar. post. 223. zakona o taksah se v prvem odstavku namesto taksnega zneska »10’—« postavlja: ->30'—c.
V tretjem odstavku te tarifne postavke se namesto taksnega zneska >5'—« postavlja: »10«.
16. V tar. post. 224. zakona o taksah se v drugem stavku namesto taksnega zneska »25'—« postavlja: >30'—«.
17. V tar. post. 227. zakona o taksah naj se besede »carinskega urada (biroja)« nadomestijo z besedama: »carinskega zavoda«.
18. Za tar. post. 304. taksne tarife v zakonu o taksah se doda je nova tar. post. 304.a, ki se glasi:
»Tar. post. 304.a.
1. Za potrdilo o opravljenem izpitu ne glede na čin, ki se doseza pri pomorski trgovinski mornarici..........................din	20'—
2. za diplomo	kapetana dolge plovbe „	100'—
3. za izpričevalo poročnika trgovinske mornarice, strojnika, obalnega pilota in radiotelegrafista......................................  60'—
4. za povlastico ladjevodje obalne plovbe, ladjevodje omejene obalne plovbe in re-
jonskega pilota..................................... 50'—
5. za pripravniški list kadeta, strojnega praktikanta in pripravnika - radiotelegrafista ..........................................  20'—
6. za potrdilo vodje palubnega moštva, vodje strojnega moštva, krmarja in
kurjača...............................................  20'—«
19. Oproščeni so vseh taks, tako državnih kakor samoupravnih, vsi pravni posli, uradna dejanja in spisi, ki se nanašajo na preselitev kmetov iz poplavljene vasi Vitojevca v rumskem srezu in na zameno zemljišč njih dosedanjega občinskega okoliša z zemljiščem Petrovara-dinske imovinske občine. Prav tako so oproščeni ti kmetje tudi vseh stroškov v zvezi z izmeritvijo tega zemljišča in njegovim zemljiškoknjižnim prenosom.
§ 22.
Minister za finance se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za pravosodje po obstoječih določbah zakona o taksah in posameznih pristojbinskih zakonov o dedni in darilni taksi in o taksi za prenos nepremičnin zaradi smrti ali zaradi daritve med živimi, z uredbo za vso kraljevino skupne natančnejše določbe o določanju vrednosti osnove za odmero dedne in darilne takse, in da sme te določbe kakor tudi tiste določbe, ki so že bile predpisane z uredbo o neodplatnih prenosih imovine z dne 1. aprila 1937^1» isti način, če trebttj spreminjati ia dopolnjevati.
Določbe tega paragrafa veljajo, dokler se z zakonom izrečno ne spremene ali razveljavijo.
§ 23.
Nabave, namenjene za neposredno porabo diplomatskih oseb, akreditiranih pri Nj. Vel. kralju Jugoslavije, kakor tudi njihovega diplomatskega osebja so oproščene plačila vseh državnih in samoupravnih taks kakor tudi samoupravnih trošarin, in to po vzajemnosti.
Minister za finance izdela sporazumno z ministrom za zunanje posle pravilnik za uporabo te določbe.
§ 24.
Točka 2. § 26. finančnega zakona za leto 1934./35.* se dopolnjuje z naslednjim odstavkom:
»Ta taksa se sme vpeljati tudi v prid banovinskih podpiranih in nepodpiranih gledališč na sedežu banovine in tudi v drugih krajih. Določitev teh krajev, način pobiranja in uporabe te takse kakor tudi ostale natančnejše določbe predpiše s pravilnikom minister za finance sporazumno z ministrom za prosveto.«
§ 25.
1. Točka b) prvega odstavka člena 4. zakona o državni trošarini** se spreminja in se glasi:
»b) za neposredno porabo diplomatskih oseb, akreditiranih pri Nj. Vel. kralju Jugoslavije, kakor tudi njihovega diplomatskega osebja, po vzajemnosti.
Minister za finance izdela sporazumno z ministrom za zunanje posle pravilnik za uporabo te določbe.«
2. V točki 2. člena 72. zakona o državni trošarini*** se namesto »800'—« postavlja: »1000'—«.
Na dan, ko dobi ta zakon moč, se popišejo zaloge kave pri malih prodajalcih in pri prodajalcih na debelo in se pobere razlika v zvišani trošarinski stopnji najdalj do vštetega 15. dne po razglasitvi tega zakona. Množine pod 5 kg se ne upoštevajo.
3. Na koncu šestega odstavka pripombe 6. k točki 9. člena 72. zakona o državni trošarini-}- se postavlja namesto pike vejica in se dodaje: »ali pri komer se najde žganje, proizvedeno iz močnatih stvari, kakor tudi pripravljene ali uporabljene močnate tropine, razen- če verodostojno dokaže, da je najdeno žganje ali tropine nabavil od drugega; v tem primeru se ta drugi kaznuje.«
4. Na koncu pripombe 1. k točki 9. člena 72. zakona o državni trošarini** se dodaje nov stavek, ki se glasi: »Ne pobira se trošarina na špirit, ki se uporablja za proizvodnjo razstreliv v vojaško-tehničnih zavodih in v tistih podjetjih, ki služij« vojaško-tehničnim zavodom za rezervo, kakor tudi za proizvodnjo novofenarzana in inzulina v državni režiji.«
5. V točki 7. pod II. v odstavku 2. § 21. finančnega zakona za leto 1937./38.f+ se na koncu namesto pike postavlja vejica in se dodajejo besede: »kar ugotove ob dvomu pristojne enološke postaje.«
6. V pripombi 2. k točki 13. člena 72. zakona o državni trošarini** se za besedami »za čiščenje petrolejskih jam« dodaje tole novo besedilo: »za razsvetljavo rudarskih jam z rudarskimi varnostnimi svetilkami.«
* »Službeni list« št. 272/3*1 iz 1.1934.
** »Službeni list« št. 151/25 iz 1.1930.
*** »Službeni list« št. 151/17 iz 1. 1934. f »Službeni list« št. 337/33 iz 1.1932.
»Službeni list« št. 210/31 iz 1.1937.
7. Na koncu drugega odstavka pripombe k točki 13.b člena 72. zakona o državni trošarini se dodaje nov stavek: »Prav tako se ne pobira državna trošarina na nafto, plinsko olje, olja in tolšče za mazanje, namenjene ri-barskim ladjam, ki rabijo izključno za ribarjenje, kakor tudi ladjam ribarske policije. Pogoji, po katerih se dajejo te oprostitve in se kontrolira njih uporaba, se predpišejo s pravilnikom.«
8. Ustavlja se postopek in se opraščajo kazni po členu 34. zakona o državni trošarini vinogradniki, vinogradniške zadruge in občine, ki so se ob uporabi uredbe M. S. št. 834 z dne 8. septembra 1938. o oddajanju sladkorja za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine pregrešili zoper pogoje za izdajanje odobritev in način opravljanja kontrole nad sladkorjem, oddanim brez plačila trošarine za slajenje vinskega mošta, predpisane z odločbo ministra za finance št. 63.124/111 z dne 10. septembra 1938.
Izrečene, a še ne izterjane kazni se ne izterjajo, že Izterjane pa se ne vrnejo.
§ 26.
V čl. 2. uredbe o banovinskih trošarinah št. 4130/VII z dne 1. aprila 1937.* se namesto besed »kokosovo olje za jed, kokosovo maslo in kokosovo moko« postavlja: »kokosovo olje — maslo za jed, kokosovo moko«.
V istem členu se za besedami »kisovo** kislino in alkoholni kis, od 100 kg 100 °/o jakosti... din 400'—« dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»ocetno kislino, zvano tehniška, za industrijske potrebe, od 100 kg 100 °/o jakosti.. „ din 200«.
V istem členu se namesto besed »tvorniška obuvala, in sicer:< postavlja: »I. tvorniška obuvala, ki se uvozijo V državo, in sicer:«.
V istem členu se za točko 4. dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»II. tvorniška obuvala, ki se proizvajajo v državi, in sicer:
na obuvala iz gumija, kavčuka, platna, blagovnih koscev, klobučine in tkanine, ki ne prepušča vode, iz svile, atlasa, žameta, brokata in temu pod., sandale in copate, izvzemši opanke in gumijaste čevlje, od para..........................„ . . . . din 3'—«.
V istem členu se za besedama »Na suknje« postavlja: ■», razen usnjenih,«.
V istem členu se črtajo besede: »Trošarina na obuvala in obleke se ne pobira od tistih proizvajalcev (obrtnikov), ki delajo v svoji delavnici z lastnim proizvajalnim orodjem naravnost za kupca in ukoriščajo pri tem pretežno delovno moč svojo ali svojih pomočnikov in učencev. To velja tudi za njih proizvodniške zadruge (zajednice).«
V istem členu se nad besedilom »kisovo** kislino« vriva novo besedilo, ki se glasi:
»Ananasovo, koriandrovo in anasonovo seme ni zavezano trošarini, če se uporablja za proizvodnjo eteričnih olj ali drugače za industrijske namene.«
V istem členu se poslednji stavek, ki se glasi: »britvice za brivne aparate, od britvice... din 1'—«, črta.
* »Službeni list« št. 220/3? iz 1.1937.
** Prav: »ocetno«,
Za členom 3. se dodaje člen 3.a, ki se glasi:
»Stroški kontrolne službe obremenjajo dohodek od te trošarine.«
Minister za finance se pooblašča, da po navedenem spremeni pravilnik o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin.
§ 27.
Namesto skupne banovinske trošarine na usnjena obuvala in usnjeno obleko se pobirajo 3 °/o istočasno z že obstoječo stopnjo skupnega davka na poslovni promet na blago iz car. tar. štev. 370/480, 371/481, 372/482 in 373/483* tarife skupnega davka na poslovni promet po uredbi št. 16.100 z dne 14. marca 1931.
Od skupnega dohodka, ki se je ubral na spredaj navedeno blago tako kot skupni davek na poslovni promet kakor tudi kot 3 °/o pri carinarnicah, ločijo osrednje carinske blagajne konec vsakega meseca eno tretjino in jo izroče Državni hipotekarni banki kot dohodek v sklad skupnih banovinskih trošarin. Enako ravnajo tudi davčne uprave glede delitve dohodka od vplačil po knjigi opravljenega prometa. Ta dohodek se razdeli banovinam po členu 4. uredbe o banovinskih trošarinah.
§ 28.
1. Rok veljavnosti uredbe o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili,** ki je bila odobrena s § 102. finančnega zakona za proračunsko leto 1937./38., se podaljšuje do 31. marca 1943.
2. Člen 37. carinskega zakona se spreminja in se glasi:
»Ko prejme carinarnica deklaracijo z vsemi potrebnimi listinami (člen 34.), od katerih je carinjenje odvisno, oceni, ali je deklaracija napisana po tarifi in zakonskih predpisih, in če spozna, da je, jo vpiše v zapisnik deklaracij, katerega zaporedno številko dobi.
Drugače se deklaracija prinosniku vrne kot nepravilna s pripombo, v čem je nepravilnost.
Deklaracija ne velja za nepravilno, če se imenovanje v njej ne ujema z nazivom blaga v predloženih listinah.«
3. člen 66. carinskega zakona se spreminja in se glasi:
»Dokler se ocarinjeno blago ne vnese v privatno skladišče, se sme iznova pregledati.
Izjemoma, Če je sum opravičen, da je bilo blago nepravilno ocarinjeno in dvignjeno bodisi z lažnimi listinami ali drugače, se sme tudi še po vnosu v privatno skladišče iznova pregledati in ugotoviti pravilnost prijave v dekluraciji.
Za nepravilnosti, ki se najdejo pri vnovičnem pregledu, se postopa po členih 164. in 166. carinskega zakona.«
4. člen 204i carinskega zakona se spreminja in se glasi:
»Ko postane odločba o obsodbi izvršna in se kazen popolnoma, ali kolikor je vobče mogoče, izterja, se denar, dobljen od kazni, doda denarju od prodanega bluga. Od tako dobljeno vsote se odbijejo predvsem stroški zaradi prenosa in prodaje bluga, prehrane živali in drugi. Vsota, ki ostane po odbitku stroškov, se razdeli: dve
* V izvirniku so davčne tar. štev. napačno navedene: 470, 471, 472 in 473.
** »Službeni list« št. 84/13 iz 1.1937,
tretjini skladu za zatiranje tihotapstva, ena tretjina pa zalotiteljem in ovaditeljem.
Ce je zalotitelj organ finančne kontrole, se izplača nagrada po členu 62. zakona o organizaciji finančne kontrole.«
5.	Clen 205. carinskega zakona se spreminja in se glasi:
»Denar, izterjan kot kazen po členih 126., 163., 164.,
165.,	166., 167., 170., 171., 175., 176., 178., 179. in 182. tega zakona, se razdeli: dve tretjini skladu za zatiranje tihotapstva, ena tretjina pa vsem uradnikom in zvaničnikom carinske stroke.«
§ 29.
Ustavljata se carinsko-kazenski postopek in izvršitev še ne izvršenih obsodnih odločb o kaznivih dejanjih iz členov 81., 121. in 165. carinskega zakona in člena 16. carinsko-poštnega pravilnika, storjenih do 31. decembra
1938.	od državnih prometnih naprav in pošte kraljevine Jugoslavije.
Po izvršnih odločbah v celoti ali deloma izterjane davščine se ne vrnejo.
Izračunane redne carinske davščine se izterjajo od lastnikov blaga, če so blago prejeli.
§ 30.
1. Železniška vozila, parne in električne lokomotive, motorna vozila, vagoni, stroji (orodni stroji) vseh vrst kakor tudi rezervni deli in material za vozila (parne in električne lokomotive, motorna vozila, vagone, stroje, orodje, potrebščine, tudi električne) in za tire, ki se nabavljajo v inozemstvu po kompenzacijskih pogodbah za tobak (monopolna režija), rudo, pragove idr. kakor tudi v breme kliringov pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, se opraščajo plačila carine in vseh državnih in samoupravnih davščin, ki se pobirajo pri carinarnicah.
2. Popolni tirni material za železniške proge [tračnice, spojke, rebraste, zagozdne ploščice, pričvrstilne ploščice, vijaki, tirfoni (tirefonds) in tirni žeblji, Groverjevi (vzmetni) obročki, navadni in dvojni, popolne kretnice, preproste, angleške in polangleške, kakor tudi križišča z Železnimi pragovi ali brez teh, rezervni deli za kretnice, in sicer popolne ostrice, srca, krilne ali upognjene tračnice, železni pragovi in drugi sestavni deli kretnic, strojne naprave za pogon kamnolomov, drobilnic za tol-čenec ali pesek in njih sestavni deli, parni valji, vozovne tehtnice, drezine in progovni vozički], orodje in stroji za vzdrževanje proge, vodovodne cevi s fasonskimi deli in potrebščinami, ki jih nabavlja ministrstvo za promet (generalna direkcija državnih železnic) po predhodno sklenjeni pogodbi iz inozemstva, so oproščeni plačila carine in carinskih davščin, kjer to minister za finance odobri.
Ves telegrafsko-telefonski in signalni material, ki je namenjen, da se uporabi za zavarovanje železniških postaj in naprav na progi, kakršne so: celotni blok-aparati *a električne ali mehanične naprave z vsemi potrebščinami, električne in mehanične postavljalnice za izmenjavo položaj-1 kretnic, električni in mehanični signali in Predsignali, redukcije za signale in predsignale, agregati 2 generatorji, akumulatorji in baterije kablov, telegrafski in telefonski aparati in telefonske centrale, ki jih nabavlja ministrstvo za promet, generalna direkcija državnih železnic, po predhodno sklenjeni pogodbi iz inozem-*lva, je oproščen carin in carinskih davščin.
Celotno zavarovanje železniških postaj v gradnji ali eksploataciji z elektro-dinamičnimi napravami ali z uvoznimi svetlobnimi signali in predsignali v zvezi s kretnicami (vse vrste telefonskih in telegrafskih aparatov, celoma montiranih ali v delih; vse vrste podzemeljskih in zračnih kablov s kabelskimi deli za slabi in jaki tok, celotnih ali na pol izdelanih; vse vrste relejev, signalov na progi, celotnih ali v delih, uvoznih in izvoznih signalov in signalov za premikanje, celotnih ali v delih, po-stavljalnic, celotnih ali v delih, kretniških naprav, celotnih ali v delih, kretniških svetilk, celotnih ali v delih, naprav za signaliziranje, da je tir zaseden, celotnih ali v delih, kakršni so: releji, razni kontakti, svetilke, upori, omarice za izolirne tračnice itd.; naprave za preskrbo z električnim tokom, celotne ali v delili, kakršni so: vse vrste akumulatorskih baterij, transformatorjev, dinam-skih strojev, električnih motorjev, motorjev na bencinski pogon, na nafto in drugo), ki jih ministrstvo za promet, oddelek za gradnjo železnic ali generalna direkcija državnih železnic, od 1. januarja 1939. dalje po predhodno sklenjeni pogodbi bodisi naravnost bodisi posredno iz inozemstva nabavi, je oproščeno plačila carine in carinskih davščin.
Za potrebe pomorske signalizacije, razsvetljave in napravo ter vzdrževanje boj, ki jih oskrbuje direkcija pomorskega prometa v Splitu, sme minister za promet nabaviti in pri carinarnici I. reda v Splitu uvoziti do
1,000.000 dinarjev vrednosti priprav in materiala (avtomatskih zvočnikov za v megli, projektorjev, daljnogledov, ladijskih kompasov in goniometrov, svetilk in okrovov zanje, avtomatskih žarometov na plin in elektriko, motornih žarometov, avtomatskih priprav ali ur za prižiganje in ugašanje, leč in kristalnega stekla, mrežic za plinske luči, steklenic za plin s porozno snovjo, spojnic in cevi za plin, izparilnikov in zračnih akumulatorjev za petrolej, barvanega stekla, boj, verig, kotev) kakor tudi vse potrebščine za te priprave brez plačila uvoznih carinskih davščin kakor tudi izvoznih in uvoznih carinskih davščin za vsa popravila navedenih priprav v inozemstvu.
Minister za promet sme uvoziti iz inozemstva brez plačila carine in drugih državnih in samoupravnih davščin 3,000.000 kg nevtralnega rudninskega olja za napravo mešanice tega olja s kreozotovim oljem iz katrana od bukovine, ki se pridobiva v državi, za prepajanje železniških pragov.
3. Oproščene so izvozne carine tvorniške napeljave (instalacije) in njihovi deli, ki jih vrača tvornica avion-skih motorjev Vlajkovič in komp. iz Rakovice s privolitvijo ministrstva za vojsko in mornarico v Češkoslovaško tvrdki A. S. \Valter v Pragi.
4. Oproščen je plačila uvozne carine in vseh državnih in samoupravnih davščin, ki se pobirajo pri carinarnicah ob uvozu, en turistični aeroplan »Messerschmidt-Taifun« tvrdke Bayerische Flugzeugvverke Augsburg, ki ga je uvozil pri carinarnici 1. reda v Nišu oblastni upravni odbor kr. jugoslovanskega aerokluba »Naša krila« iz Niša po začasni oprostitvi št. 16.210/1 V—1938.
5. Trebilnice, remorkerji, tovorni čolni, splavi in ladje vobče, ki so bile uvožene, a niso še ocarinjene, in ki jih uvozi ministrstvo za promet za potrebe gradnje in ureditve luk in pristanišč ob morju, so oproščeni uvozne carine.
Določbe pravilnika št. 30.288/IV ministrstva za finance, oddelka za carine, z 4ft.e 3Q* decembra 1937. o aa-
bavi, vskladiščevanju in uporabi pogonskega materiala za potrebe državnih in banovinskih motornih čolnov, ki so določeni, da opravljajo ribarsko-policijsko službo, kolikor se nanašajo na oprostitev pogonskega materiala za te motorne čolne od plačila uvozne carine in vseh državnih in samoupravnih davščin, se razširjajo tudi na državne motorne čolne pomorsko-ribarske policije.
6. Drobilni stroji za tolčenec ali pesek in parni valjarji, ki se nabavljajo po predhodno sklenjeni pogodbi iz inozemstva za račun ministrstva za gradbe in banskih uprav za potrebe gradnje in vzdrževanja državnih in banovinskih cest, so oproščeni plačila carine in carinskih davščin, kjer minister za finance to odobri.
7. Trebilnice s strojnim pogonom in njih sestavni deli, ki se nabavljajo po predhodno sklenjeni pogodbi iz inozemstva za račun ministrstva za gradbe ali banskih uprav za potrebe izvrševanja del ob ureditvi rek in zbolj-šavi zemljišč, so oproščene plačila carine in carinskih davščin, kjer minister za finance to odobri.
8. Aeroklub kraljevine Jugoslavije »Naša krila« in njegovd jadralske skupine, če nabavljajo po dobljeni soglasnosti štaba zrakoplovstva vojske, se opraščajo plačila uvozne carine in ostalih državnih in samoupravnih davščin na ta material in rezervne dele, potrebne za izdelavo, popravo in vzdrževanje brezmotornih jadralnih letal, ki se ne izdelujejo v državi in ki jih uvažajo aeroklub >Naša krila« in njegove jadralske enote zgolj za izuče-vanje in treniranje brezmotornih pilotov.
Način kontrole o izvrševanju te določbe predpiše minister za finance sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico.
Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali ne razveljavi.
9. Oproščen je uvozne carine in vseh davščin, ki se pobirajo pri carinarnicah, padalni stolp in njegova celotna napeljava, postavljen na sejmišču v Beogradu, ki je bil nabavljen pri Škodovih zavodih v Češkoslovaški za osrednji upravni odbor Kr. jugoslovanskega aerokluba.
10. En šporlno-turistični enomotorni avion tipa Jung-mann-Bicker po 100 KS, ki ga je uvozil osrednji upravni odbor Kr. jugoslovanskega aerokluba iz inozemstva, je oproščen plačila uvozne carine in vseh davščin, ki se pobirajo pri carinarnicah.
11. En športno-turistični enomotorni avion tipa Praga E-40 s 95 KS, ki ga je uvozil osrednji upravni odbor Kr. jugoslovanskega aerokluba iz inozemstva, je oproščen plačila uvozne carine in vseh davščin, ki se pobirajo pri carinarnicah.
12. Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon je oproščeno plačila carine, skupnega davka na poslovni promet, d-vka na luksus in drugih državnih in samoupravnih davščin za ves material, uvožen iz inozemstva in uporabljen za zgraditev nove državne kratkovalovne radijske oddajne postaje 10 kW antenske jakosti v Beogradu, in to po specifikacijah, overjenih od ministrstva za pošto, telegraf in telefon.
13. Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon je oproščeno plačila carine, skupnega davka na poslovni promet, davka na luksus in drugih državnih in samoupravnih davščin za ves material, uvožen iz inozemstva in uporabljen za zgraditev radiofonske postaje 20 kW antenske jakosti v Skoplju, na podstavi specifikacij, ki jih overi ministrstvo za pošto, telegraf in telefon.
§ 31.
Določbe § 23. finančnega zakona za 1.1938./39.* veljajo za ves čas, ko se izvršujejo tamkaj določena dela.
B.	Ministrstvo za pravosodje.
§ 32.
Minister za finance se pooblašča, da izplačuje po predlogu ministra za pravosodje v enakih mesečnih obrokih srbski pravoslavni cerkvi patriarhijsko doklado za plače parohijskemu duhovništvu v skupnem letnem znesku 75,000.000 (pet in sedemdeset milijonov).
Za kritje izplačil, ki se opravljajo po prednjem odstavku, se uporablja po členu 10. zakona o srbski pravoslavni cerkvi ustanovljena 10 %na patriarhijska doklada, vplačana na neposredni davek (brez dopolnilnega davka in posebnega davčnega dodatka), ki se vknjižuje v glavni davčni knjigi, kakor tudi na uslužbenski davek vseh davčnih zavezancev, ki pripadajo srbski pravoslavni cerkvi.
Ce se pobere te doklade več, kot znaša prednja skupna vsota, se izplača srbski pravoslavni cerkvi; če pa se pobere te doklade manj, kot znaša prednja skupna vsota, se preveč izplačana vsota odbije od terjatve srbske pravoslavne cerkve do države (člen 22. zakona o srbski pravoslavni cerkvi). To je obračunati na koncu proračunskega leta 1939./40.
§ 33.
1.	Rimskokatoliška duhovska oblastva imajo pravico razpisati doklado na neposredni davek, ki ga plačujejo rimskokatoliški obdačenci v državi, po škofijah in župnijah v smislu cerkvene organizacije, vsako za svoje potrebe, in sicer po župnijah v lastnem območju za doklado do 10% na neposredni državni davek (brez dopolnilnega davka in brez posebnega davčnega dodatka), če ne morejo pokrivati svoje razhodke v tej višini iz drugih razpoložljivih sredstev. Za župnijsko doklado nad 10 % na državni neposredni davek kakor tudi škofijsko doklado vobče je potrebna odobritev ministra za finance sporazumno z ministrom za pravosodje.
Cerkvene doklade pobirajo organi državne uprave hkrati in povsem po predpisih za državne davščine in jih izročajo v trimesečnih obrokih pristojnemu verskemu organu, ki je to doklado predpisal.
§ 34.
Minister za finance se pooblašča, da izplača po razporedu ministra za pravosodje v mesečnih obrokih bero imamom, kolikor so jo doslej prejemali v drinski, zetski, donavski, moravski in vardarski banovini, v skupnem znesku din 2,100.000'—. To bero daje minister za pravosodje na razpolago vakufsko-mearifski direkciji v Skoplju v globalnem znesku in v mesečnih obrokih.
V mejah teh skupnih vsot odrejajo pristojna verska oblastva islamske verske zajednice velikost bere vsakega džemata po predpisu obdačeniin glavam za leto 1937. Ce ni predpisa za to leto, velja predpis za leto 193G.
Bera po din 12'— na leto, plačana od vsake obdačene glave islamske veroizpovedi v omenjenih banovinah, kjer se je že doslej pobirala, gre za pokritje izplačil, ki se opravljajo po tej določbi.
* >Službeni list« št. 214/3G iz 1. 1938.
§ 35.
Minister za pravosodje se pooblašča, da sme po odobritvi ministrskega sveta:
1. z uredbo z zakonsko močjo spremeniti in dopolniti uredbo o ureditvi ministrstva za pravosodje;
2. sporazumno z ministrom za gradbe izdati uredbo z zakonsko močjo o nadstropni in stanovanjski lastnini;
3. sporazumno z ministrom za promet izdati uredbo z zakonsko močjo o pomorski hipoteki in o prednostnih pravicah na ladjah kakor tudi uredbo z zakonsko močjo o hipoteki na rečnih ladjah;
4. soglasno z ministrom za finance predpisati z uredbo z zakonsko ^nočjo spremembe in dopolnitve v uredbi z dne 29. marca 1929. o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev, ki se izvrše v korist in ob stroških privatne stranke in na njeno zahtevo;
5. z uredbami z zakonsko močjo spremeniti in dopolniti uredbo o ureditvi kazenskih zavodov, uredbo o uslužbencih kazenskih in drugih podobnih zavodov, uredbe o organizaciji, uporabljanju in plačevanju delovne sile obsojencev, uredbo o uniformiranju in oborožitvi pravosodne straže, uredbo o posebnih dokladah v denarju in prirodninah za državne uslužbence kazenskih in podobnih zavodov in uredbo o ustanavljanju in delovanju državnih zavodov za vzgajanje in poboljševanje otrok in mlajših maloletnikov;
6. sporazumno z ministrom za finance izdati uredbo z zakonsko močjo o administrativnem osebju pravosodne stroke;
7. sporazumno s prizadetimi ministri izdati uredbo z zakinsko močjo o razlaščanju;
8. po odobritvi ministrskega sveta predpisati uredbo z zakonsko močjo o prenosu imovine verskega zaklada katoliške cerkve v last in upravo katoliške cerkve.
S to uredbo se predpišejo vrhovni državni nadzor nad upravljanjem te imovine kakor tudi natančnejše določbe o opravi prenosa in upravljanju;
9. sporazumno z ministrom za finance predpisati uredbo z zakonsko močjo o nedvignjenih (zapadlih) sodnih pologih;
10. izdati uredbo z zakonsko močjo o disciplinskih predpisih za sodno-administrativno osebje;
11. z uredbo z zakonsko močjo spremeniti in dopoi niti zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne
13.	julija 1929.
Te uredbe ne smejo spreminjati zakon o uradnikih in tudi ne imeti za posledico kakršno koli novo bremenitev državnega proračuna;
12. pri apelacijskem sodišču v Beogradu poleg določenega števila sodnikov tega sodišča postaviti enega podpredsednika tega sodišča. Prejemki za to postavitev obremenjajo v proračunskem letu 1939./40. prihranke po vseh partijah proračunskih razhodkov ministrstva za pravosodje za 1.1939./40.;
13. pri kasacijskem sodišču v Beogradu postaviti število sodnikov, določeno v proračunu razhodkov ministrstva za pravosodje za leto 1939./40.
§ 36.
Minister za pravosodje se pooblašča:
1.	da radi zidanja sodne palače v Splitu in ostalih del pri izdelavi načrtov in natečaja:
a)	uporabi znesek din 2,300.000'— iz sklada za polivanje stroškov kazenskega postopka in odsvoji po-
slopje in zemljišče jetnišnice ali z njim drugače razpolaga;
b)	najame pri kakem državnem ali samoupravnem denarnem zavodu dolgoročno posojilo din 6,000.000’—.
Za čas od začetka plačevanja anuitet pa do vselitve sodnih uradov v novo poslopje se mora določiti v proračunu poleg anuitet za to posojilo tudi še najemnina za nastanitev sodnih pisarn v zasebnem poslopju.
Za poravnavo ostanka skupnih stroškov zaradi zidanja tega poslopja se ministrski svet pooblašča, da da ministru za pravosodje na razpolago potrebne zneske iz sredstev velikega investicijskega posojila za javna dela;
2. da izda sporazumno z ministrom za kmetijstvo in ministrom za finance uredbo, s katero se predpiše poseben postopek za izročitev odškodnine lastnikom na podstavi sodb, izdanih po zakonu o likvidaciji agrarnih odnošajev v območju prejšnje pokrajine Dalmacije z dne
19.	oktobra 1930.;
3. da sme popolniti izpraznjeno mesto pomožnega škofa v Makarski;
4. da izdaja »Službeni list ministrstva za pravosodje«.
Dohodki Službenega lista, službenega organa ministrstva za pravosodje, se uporabljajo za pokrivanje stroškov za list. Iz prebitka dohodkov se ustanovi pri Državni hipotekarni banki »rezervni sklad Službenega lista ministrstva za pravosodje«, iz katerega se pokrivajo morebitni primanjkljaji.
Natančnejše določbe o ureditvi in poslovanju lista predpiše minister za pravosodje s pravilnikom;
5. da izda uredbo z zakonsko močjo, s katero se ukine veliko sodišče kot oddelek kasacijskega sodišča v Podgorici, njegovo območje pripoji območju kasacijskega sodišča v Beogradu, za območje dosedanjega velikega sodišča v Podgorici pa ustanovi apelacijsko sodišče v Podgorici. S to uredbo se predpiše prenos poslov z velikega sodišča v Podgorici na kasacijsko sodišče v Beogradu in na novoustanovljeno apelacijsko sodišče, se določi dan pripojitve območja velikega sodišča v Podgorici območju kasacijskega sodišča v Beogradu in dan, ko začne apelacijsko sodišče poslovati, in se izdajo vse ostale potrebne naredbe. Kredit, določen v proračunu ministrstva za pravosodje za veliko sodišče v Podgorici, razdeli med kasacijsko sodišče v Beogradu in novo ustanovljeno apelacijsko sodišče v Podgorici minister za pravosodje sporazumno z ministrom za finance.
§ 37.
I. Minister za pravosodje se pooblašča, da sme predpisovati sporazumno z ministrom za kmetijstvo, ministrom za notranje posle in ministrom za vojsko in mornarico z uredbami z zakonsko močjo utesnitve glede od-svojevanja in obremenjevanja nepremične imovine in postopek, prav tako pa sme že predpisane uredbe po potrebi spreminjati in dopolnjevati.
II. Državljani tujih držav nikakor ne morejo ne z odplatnimi ne z neodplatnimi pogodbami ali volili pridobivati pravico lastništva, posesti in rabe na nepremičninah, ki leže na ozemlju kraljevine Jugoslavije do 50 km od njene meje ali od morske obale, brez predhodne odobritve ministra za vojsko in mornarico in ministra za notranje posle. Brez te predhodne pritrditve ne smejo opraviti sodišča in ostala pristojna oblastva prenos takih pravic na ime tujega državljana in sploh ne sodelovati pri takem pravnem poslu.
Ta prepoved se ne nanaša na zakup ali najem skladišč in nepokritih odkladališč za spravljanje blaga v okolišu pomorskih pristanišč kakor tudi ne na najem zgradb, namenjenih edinole za stanovanja, istotako tudi ne na nepremičnine, ki jih dobe tuji državljani po zakonitem dedovanju.
Državljani držav, katere odrejajo proti jugoslovanskim državljanom ukrepe, da bi jim onemogočile pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah, ne morejo brez predhodne odobritve ministrstva za vojsko in mornarico, ministrstva za pravosodje in ministrstva za notranje posle pridobivati lastninsko pravico na nepremičninah v kraljevini Jugoslaviji, če ne izvira ta pravica iz dedovanja.
Državni uslužbenec, ki odobri take prepovedane posle, se kaznuje po zakonu; druge osebe pa, ki sodelujejo vedoma in zlonamerno pri pravnih dejanjih, ki so s temi predpisi prepovedana, kaznujejo občna upravna oblastva v denarju od din 100.000’— do din 500.000'— v korist državne blagajne.
Vsa pravna dejanja, ki bi bila v opreki z gorenjimi predpisi, je smatrati za nična in nimajo nikakega pravnega učinka.
Te določbe ne veljajo za tuje državljane jugoslovanske narodnosti, ki so v omenjenih krajih stalno naseljeni.
§ 38.
Dokler se ne uredi eno kasacijsko sodišče za vso državo, se ustanavlja pri stolu sedmorice v Zagrebu oddelek vrhovnega državnega tožilstva v Zagrebu. Starešina oddelka vrhovnega državnega tožilstva v Zagrebu in njegov najstarejši namestnik imata položaj namestnika vrhovnega državnega tožilca, ostali njegovi namestniki pa položaj namestnika višjega državnega tožilca.
Pri apelacijskih sodiščih v Zagrebu in Osijeku se ustanavljata višji državni tožilstvi.
Z dnem, ko začno poslovati oddelek vrhovnega državnega tožilstva v Zagrebu in višji državni tožilstvi v Zagrebu in Osijeku, se ukine državno nadodvetništvo v Zagrebu.
Minister za pravosodje se pooblašča, da predpiše z uredbo, kdaj začno poslovati oddelek vrhovnega državnega tožilstva v Zagrebu in višji državni tožilstvi v Zagrebu in Osijeku, in da predpiše natančnejše določbe o prenosu poslov z državnega nadodvetništva na oddelek vrhovnega državnega tožilstva v Zagrebu in na višji državni tožilstvi v Zagrebu in Osijeku.
Ta uredba ne sme imeti za posledico kakršno koli novo obremenitev državnega proračuna.
Dokler se ne ukine državno nadodvetništvo v Zagrebu, se izplačujejo prejemki za njegove uslužbence na zvanjih, ki s to ukinitvijo prenehajo, po ustreznih zvanjih v breme in v mejah kreditov, določenih za prejemke ustreznih zvanj v proračunskem poglavju za oddelek vrhovnega državnega tožilstja v Zagrebu in višji državni tožilstvi v Zagrebu in Osijeku s podrejenimi državnimi tožilstvi.	9
§ 39.
1.	V Novem Sadu se ustanavlja upravno sodišče. Osebni in materialni razhodki za to sodišče se določijo v proračunu razhodkov ministrstva za pravosodje za 1.1940./41.
Minister za pravosodje se pooblašča, da določi z uredbo krajevno pristojnost upravnega sodišča s sedežem v Novem Sadu, da izda potrebno predpise o prenosu po-
slov z upravnega sodišča sedanje pristojnosti na upravno sodišče v Novem Sadu kakor tudi določi dan, ko začne to sodišče poslovati, in vse potrebne naredbe, da začne to sodišče pravočasno poslovati.
2. Z dnem 1. junija 1940. se ustanavljajo nova okrajna sodišča s sedežem v Okučanih, Valpovu, Vinici, Gorazdi, Brodu (poreški srez), Sopotu in Carevem Selu.
Občine v Okučanih, Valpovu, Vinici, Goraždi, Brodu (poreški srez), Sopotu in Carevem Selu morajo do
1.	maja 1940. dati za ta okrajna sodišča potrebne prostore na razpolago. Ce katera teh občin do tega roka tega ne stori, določi minister za pravosodje z uredbo dan, ko začne to sodišče poslovati.
Minister za pravosodje se pooblašča, da določi z uredbo krajevno pristojnost okrajnih sodišč s sedežem v Okučanih, Valpovu, Vinici, Goraždi, Brodu (poreški srez), Sopotu in Carevem Selu, kakor tudi da predpiše vse, česar je treba za prenos poslov s sodišč dosedanje pristojnosti na sodišča nove pristojnosti in za pravočasni začetek poslovanja teh sodišč.
3. Občine, na katerih sedežu se po predpisu točke 2. § 1. zakona o ustanavljanju novih okrožnih in okrajnih sodišč z dne 14. aprila 1938. ustanovijo dne 1. junija 1939. nova okrajna sodišča, morajo do 1. maja 1939. dati za ta sodišča potrebne prostore na razpolago. Ce bi ka* tera teh občin ne dala na razpolago potrebnih prostorov za sodišče do tega roka, določi minister za pravosodje z uredbo dan začetka poslovanja tega sodišča.
4. V območju veljavnosti ministrskih naredb z dne
20.	junija 1860. (drž. zak. št. 162), zbornik zakonov in naredb št. 98/1863, in z dne 13. julija 1860. (drž. zak. št. 175), zbornik zakonov in naredb št. 102/1863, odloča o odobritvi prodaj, nakupov in rabokupov v vrednosti do din 25.000'— prvostopno občno upravno oblastvo, v vrednosti do din 400.000'— pristojni ban, čez ta znesek pa minister za pravosodje.
5. a) V členu 13. zakona o sodnikih rednih sodišč* se dodaje nov, peti odstavek, ki se glasi:
»Sodnik, ki kandidira za narodnega poslanca ali njegovega namestnika, ne sme tri leta od dne volitev biti postavljen za sodnika v območju okrožnega sodišča, kjer je kandidiral.«
b) V točkah 4., 5. in 6. prvega odstavka člena 27. zakona o sodnikih rednih sodišč se črtajo besede: »predlog ministra pravde za«.
c) V drugem odstavku člena 32. zakona o sodnikih rednih sodišč se črtajo besede: »v 14 dnehe.
§ 40.
1. Minister za pravosodje sme, kolikor se območja okrajnih sodišč ne skladajo z območji občnih upravnih oblastev, z uredbami z zakonsko močjo izločiti posamezne občine ali dele občin iz dosedanjega območja okrajnega sodišča in jih pripojiti območju drugega okrajnega sodišča. Tudi se minister za pravosodje pooblašča, da predpiše s temi uredbami potrebne naredbe za izvršitev teh izločitev, pripojitev in prenosa poslov.
2. Ce se ustanovi novo ali ukine katero redno sodišče ali se del območja katerega rednega sodišča izloči, se dajo vsi sodniki tistega sodišča na razpoloženje, toda samo radi premestitve v katero novo sodišče.
8.	Minister za pravosodje se pooblašča, da sme po zakonu o ureditvi vojaških grobov sporazumno z mestno občino ljubljansko v tem proračunskem letu započeti
* »Uradni liste št. 16/5 iz 1.1929.
ureditev vojaških grobov v Ljubljani v mejah za take namene razpoložljive vsote, odobrene v državnem proračunu za leto 1939./40.
C. Ministrstvo za prosveto.
§ 41.
Minister za prosveto se pooblašča, da po odobritvi ministrskega sveta:
1. a) predpiše uredbo z zakonsko močjo o spremeni-, bah in dopolnitvah zakona o učnih knjigah z dne 27. septembra 1929.;
b) predpiše uredbo z zakonsko močjo o umetniškem svetu ministrstva za prosveto; s tem se pa ne smejo spreminjati določbe zakona o uradnikih in tudi ne zvišati osebni in materialni razhodki;
2. predpiše uredbo z zakonsko močjo o spremembi in dopolnitvi zakonov a) o srednjih šolah, b) o učiteljiščih in c) o meščanskih šolah;
3. predpiše uredbo z zakonsko močjo o ureditvi državnih tiskarn kraljevine Jugoslavije;
4. predpiše uredbi z zakonsko močjo o ekonomsko-komercialnih visokih šolah v Beogradu in Zagrebu. S tema uredbama se izenači ureditev teh šol na podstavi avtonomije, ki jo imajo univerze, predavatelji pa se izenačijo v svojih pravicah in dolžnostih z univerzitetnimi predavatelji;
5. a) predpiše	uredbo	z	zakonsko	močjo	o muzejih;
b) predpiše	uredbo	z	zakonsko	močjo	o zaščiti
starin;
c) predpiše uredbo z zakonsko močjo o knjižnicah;
č) predpiše	uredbo	z	zakonsko	močjo	o arhivih;
d) predpiše	uredbo	z	zakonsko	močjo	o gledali-
ščih;
6. predpiše uredbo z zakonsko močjo o umetniških šolah. S to uredbo se morajo določiti ustroj in vsi odno-šaji umetniških šol v vsej kraljevini kakor tudi kvalifikacija, zvanja in razpored zvanj vseh uslužbencev teh šol;
7. sme izdati uredbo z zakonsko močjo, s katero se prizna frančiškanski gimnaziji v Varaždinu pravica javnosti; gimnazija se pa mora povsem prilagoditi predpisom zakona o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929.;
8. predpiše uredbo z zakonsko močjo o ureditvi in upravljanju akademskih menz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani;
9. predpiše uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto z dne 31. marca 1937. S to uredbo se mora ustanoviti tudi nov oddelek za umetnost in književnost.
§ 42.
Minister za prosveto se pooblašča:
1. da sme z odlokom razdeljevati kredite, odobrene Za podpore in pomoči, do zneska din 50.000'—;
2. da sme preostale vsote od posojil, iz katerih sta Lile postavljeni zgradbi za žensko realno gimnazijo kraljice Marije v Beogradu (bivša II. ženska realna gimna-zUa) in moško gimnazijo kralja Aleksandra I. v Beo-Rradu, uporabiti za popravilo starih državnih gimnazijcih poslopij v Beogradu, Zemunu in Pančevu;
3. da ustanovi pri ministrstvu za prosveto sklad di-•isških knjižnic na srednjih, učiteljskih in meščanskih šotah« in predpiše sporuzumno z ministrom za iinance Pravila, po katerih se ta sklad upravlja;
4. da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi in ureditvi instituta Nikola Tesle;
5. da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi in ureditvi arheološkega instituta kraljevine Jugoslavije v Beogradu;
6. da izda soglasno z ministrskim svetom uredbo z zakonsko močjo o ureditvi osrednjega bogoslovnega semenišča v Splitu in bogoslovnega učilišča v Mariboru in uredbo o činu rimskokatoliških bogoslovnih šol v naši kraljevini. S tema uredbama se ne sme spreminjati zakon o uradnikih;
7. da predpiše soglasno z ministrskim svetom uredbo z zakonsko močjo o ureditvi velike medrese kralja Aleksandra I. S to uredbo se ne sme spreminjati zakon o uradnikih;
8. da predpiše soglasno z ministrskim svetom uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi historičnega instituta v Dubrovniku;
9. da sme najeti pri Državni hipotekarni banki posojila do zneska din 190,000.000'— za potrebe, naštete, in na način, določen v odločbah ministrskega sveta št. 139 in Št. 140 z dne 2. marca 1939.;
10. da predpiše uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi književnega sklada za podpiranje in pospeševanje narodne književnosti;
11. da izda soglasno z ministrskim svetom uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi kmetijsko-gozdarske fakultete v Sarajevu.
§ 43.
Na državnem posestvu v Miloša Velikega ulici št. 15 v Beogradu, zapuščini pok. Stevče Mihailoviča, bivšega ministra, na katerem stoji poslopje Etnografskega muzeja, kakor tudi na odkupljenem sosednjem zemljišču v Miloša Velikega ulici št. 17 se postavi zgradba Etnografskega muzeja v Beogradu. Minister za prosveto se pooblc'^1, da kredit, ki je dobljen na podstavi pooblastitve iz točke 2. § 31. finančnega zakona za leto 1937./38. s posojilom pri Državni hipotekarni banki v znesku
20,000.000'— dinarjev za postavitev zgradbe ministrstva za prosveto, porabi za postavitev te zgradbe Etnografskega muzeja v Beogradu, za izpopolnitev zbirk in za ureditev tega muzeja. Odobrujejo se izdatki, ki so bili opravljeni za pripravljalna dela in nakup zemljišča v Miloša Velikega ulici št. 17 za postavitev zgradbe ministrstva za prosveto, kakor je bilo določeno v § 35. finančnega zakona za leto 1937./38.
§ 44.
1. Državne meščanske šole imajo glede oprostitve od poštnih pristojbin iste olajšave, ki jih imajo po veljavni uredbi o oprostitvi od poštnih pristojbin gimnazije in realke.
2. Predpisi drugega in tretjega odstavka § 83. zakona o srednjih šolah ne veljajo za veroučitelje !n učitelje orientalskih predmetov na srednjih in srednjih strokovnih šolah.
3. V § 3. zakona o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929.* se črtajo besede: »samo v krajih, kjer že obstoji realna gimnazija kot obči tip srednje šole-'.
4. Sreski in mestni šolski nadzorniki imajo pravico do stanarine po § 29. zakona o ljudskih šolah.
*>Uradni Ust« št. 398/98 iz 1. 1929.
Sreskim šolskim nadzornikom izplačujejo stanarino banske uprave, mestnim šolskim nadzornikom pa mesta.
5. Dovoljuje se upravi sklada siromašnih učencev in učenk ljudskih šol v Sabcu, da sme na javni dražbi prodati:
a) nepremičnino v ulici Stojana Novakoviča št. 12 in 14 v Sabcu po tapiji št. 12.014/37, ki jih je volil skladu pok. Filip Mitrovič, bivši copatar iz Šabca, in
b) nepremičnino v ulici Vojvode Putnika št. 34 v Sabcu po tapiji št. 54.422/28, katero je skladu zapustil pok. Joca 2. Jovanovič.
Od prodanih nepremičnin dobljeni denar porabi uprava za izplačilo dolga za novo sezidano zgradbo, imenovano »Zeleni venac« v Sabcu.
Prodaja je pravnomočna, ko jo z odlokom odobri minister za prosveto.
6. Veroučitelji ljudskih šol, državni uradniki, imajo pravico do stanarine v znesku, ki gre učiteljem ljudskih šol.
7. Kljub členoma 7. in 164. zakona o ljudskih šolah je dovoljeno tudi zasebnikom in zasebnim napravam, prirejati po predhodni odobritvi ministra za prosveto anal-fabetske tečaje. To svojo pravico prenese minister za prosveto lahko tudi na bane.
8. V § 71. zakona o ljudskih šolah* se dodajeta dva nova odstavka, ki se glasita:
»Za učitelje pripravnike ljudskih šol se smejo postaviti tudi tisti dosedanji ali bivši pogodbeni učitelji ali učitelji dnevničarji, ki so napravili zrelostni izpit na učiteljiščih v inozemstvu in so ta izpit nostrificirali.
Pogodbeni učitelji in učitelji dnevničarji z napravljenim zrelostnim izpitom oziroma diplomskim učiteljskim izpitom, dopolnilnim izpitom iz nacionalne predmetne skupine in praktičnim izpitom, opravljenim v naši državi, se smejo postavljati za učitelje ljudskih šol; dosedanja služba pa se jim priznava po določbah zakona o uradnikih in § 54. v zvezi s § 53. zakona o državljanstvu z dne
21.	septembra 1928.«
9. Ko stopi ta zakon v veljavo, se ukine § 93.a zakona o ljudskih šolah z dne 5. decembra 1929., ki je predpisan v točki 8. § 33. finančnega zakona za 1. 1937./38.**
10. Kljub členu 22. uredbe o višji pedagoški šoli in členu 29. uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto se podaljšuje veljavnost poslednjega odstavka § 116. in veljavnost § 178. zakona o ljudskih šolah za proračunsko leto 1939./40.
11. Kljub določbam § 120. zakona o ljudskih šolah in členu 24. uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto se smejo v proračunskem letu 1939./40. postavljati za banske šolske nadzornike tudi osebe, ki so dovršile nižji tečaj višje pedagoške šole, a imajo najmanj 15 let službe.
12.a) Učitelji meščanskih šol, ki so diplomirali na filozofski fakulteti in opravili profesorski izpit, se prevedejo za profesorje nalično s predpisi točke 22. § 62. finančnega zakona za 1. 1932./33.
b)	Učitelji meščanskih šol, ki so diplomirali na filozofski fakuiteti in napravili profesorski izpit, morejo prestopiti tudi na srednje in učiteljske šole s skupino, v kateri so ob prestopu; tisti pa, ki ostanejo na meščanskih šolah, napredujejo kakor profesorji srednjih in učiteljskih šol.
* »Uradni list« št. 119/26 iz I. 1929./30. in »Službeni list« št. 85/17 iz 1. 1930.
•* »Službeni list« št. 210/31 iz 1. 1937.
§ 45.
Ministru za prosveto se dovoljuje, da sme ves znesek obresti, ki jih plačuje Državna hipotekarna banka po pogodbi državi na nedvignjene zneske posojila 5,855.000 dinarjev, iz katerega je postavljena zgradba za žensko učiteljsko šolo v Beogradu, porabiti za nabavo oprave in učil za srednje in učiteljske šole v Beogradu.
§ 46.
Frančiškansko filozofsko učilišče v Sin ju se kljub §§ 5. in 127. zakona o srednjih šolah pretvarja v zasebno frančiškansko popolno klasično gimnazijo v Sinju s pravico javnosti in imajo njeni učenci vse pravice učencev državnih klasičnih gimnazij.
Kljub § 57. zakona o srednjih šolah se priznajo osebam, ki so dovršile to šolo do konca šolskega leta 1937./38., vse pravice, ki se pridobivajo z višjim tečajnim izpitom, napravljenim na državnih gimnazijah.
Od šolskega leta 1938./39. dalje opravljajo učenci IV. in VIII. razreda frančiškanske popolne klasične gimnazije v Sinju nižji in višji tečajni izpit po pravilih o nižjem in višjem tečajnem izpitu, ki veljajo za učence državnih gimnazij.
Učitelji, ki so bili na dan 1. marca 1939. na službi pri tem učilišču in so dovršili to učilišče in diplomirali na univerzi v -državi ali inozemstvu ali v rimskokatoliški bogoslovnici, se smejo obdržati v službi. Poslej se pa smejo postavljati samo učitelji, ki imajo kvalifikacijo učiteljev državnih srednjih šol.
§ 78. zakona o srednjih šolah in zakon o nostrifikaciji diplom z dne 6. junija 1930. se ne uporabljajo na že službujoče učitelje teh šol, marveč se njihove diplome nostrificirajo po načelu vzajemnosti med našimi in tujimi univerzami.
§ 47.
Duhovnikom priznanih veroizpovedi se prizna, ko stopijo v državno učiteljsko službo, v duhovniški službi prebiti čas po §§ 49., 113., 116., 120. in 270., odst. 1., t. 4., zakona o uradnikih iz 1. 1931. v leta državne službe.
Duhovniki priznanih veroizpovedi morejo stopiti v državno učiteljsko službo, če napravijo prej državni strokovni izpit, predpisan za učitelje zadevne šole. V duhovniški službi nad dve leti prebiti čas se računa v staž za opravljanje strokovnega izpita.
Duhovnikom priznanih veroizpovedi se ob vstopu v državno učiteljsko službo ne more priznati več ko 20 let duhovniške službe.
Duhovniška službena leta se priznavajo po odst. 3. § 342. zakona o uradnikih iz 1.1931., t. j. določi se položajna skupina tako, da morejo po odbitku treh let za pripravljalno službo dobiti največ tisto skupino, v katero bi mogli priti, da so prebili od najnižje skupine (§ 45., odst. 2. in 3.) dalje v vsaki skupini po pet let.
Duhovnikom-veroučiteljem, ki so na dan 1. aprila 1939. že bili v državni službi, se priznavajo duhovniška leta službe, prebita v cerkveni službi, za napredovanje in pokojnino in se prevedejo naknadno po službenih letih, prebitih v službi cerkve in države.
Duhovnikom-veroučiteljem, ki so na dan 1. aprila
1939.	že bili narodni poslanci in bili pred 11. decembrom
1938.	kot profesorji srednjih šol upokojeni, se priznavajo duhovniška leta službe, prebita v cerkveni službi, za napredovanje in pokojnino; pokojninski prejemki pa se jim urede od 1. aprila 1939. daljo po letih, prebitih V.
službi cerkve in države, ko se jim poprej določi položajna skupina po četrtem odstavku tega paragrafa.
C.	Ministrstvo za zunanje posle.
§ 48.
Minister za zunanje posle se pooblašča, da sme po odobritvi ministrskega sveta:
1. izdati uredbo z zakonsko močjo o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu, s katero se zamenja in dopolni zakon o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930., s spremembami in dopolnitvami z dne 28. februarja 1931.;
2. povišati posamezna poslaništva v inozemstvu na stopnjo veleposlaništva.
Sefi teh zastopništev imajo naslov izrednega in opol-nomočenega veleposlanika kraljevine Jugoslavije. Za njih postavitev veljajo isti pogoji, kot za postavitev izrednih poslanikov in opolnomočenih ministrov.
Svetniki, tajniki in pisarji, postavljeni pri veleposlaništvih, imajo zvanje svetnika, tajnika in pisarja veleposlaništva z istimi položajnimi skupinami in prejemki kot ostali diplomatski uradniki naših zastopništev v inozemstvu. To velja tudi za vse ostalo osebje veleposlaništev.
§ 49.
1. Minister za zunanje posle se pooblašča, da sme najeti posojilo pri Državni hipotekarni banki v znesku din 5,000.000'— za nakup zgradbe za naše poslaništvo v Budimpešti in za dela njene prenovitve; anuiteta za proračunsko leto 1939./40. se plača iz tega posojila.
2. Minister za zunanje posle se pooblašča, da sme najeti posojilo pri Državni Hipotekarni banki v znesku din 10,000.000'— za zidanje potrebnih zgradb za naše poslaništvo v Sofiji, za nakup zemljišča in nabavo opreme zanje; prva anuiteta se plača iz posojila.
Dela zaradi zidanja teh zgradb se opravijo po režijskem odboru, sestavljenem iz po enega predstavnika ministrstva za zunanje posle, glavne kontrole in ministrstva za gradbe. Nadrobnejše dolžnosti tega odbora predpiše ministrski svet na predlog ministra za gradbe.
§ 50.
Izplačilo prejemkov državnih uslužbencev, pogodbenih uradnikov in dnevničarjev pri naših zastopništvih v inozemstvu se opravlja po odločbah ministrskega sveta M. S. št. 911 z dne 5. novembra 1936., M. S. št. 331 z dne
30.	marca 1937., M. S. št. 570 z dne 21. julija 1937. in M. S. št. 570 z dne 19. maja 1938., po katerih je imeti, da obsega skupni znesek prejemkov v tuji valuti po tabelarnem pregledu, ki je sestavni del teh odločb, vse prejemke državnih uslužbencev na službovanju v Beogradu in razen tega onerozno doklado za reprezentacijo; švicarski franki pa se izvzemajo in vknjižujejo po tečaju 100'— šv. frankov = 1000'— dinarjev.
Znesek prejemkov po prednjem odstavku in pa tečaj in denarna vrsta, v kateri se ti prejemki izplačujejo, se Jahko spremenijo na predlog ministra za zunanje posle in po odobritvi ministrskega sveta v mejah proračunsko odobrenih kreditov.
§ 51.
1.	Kljub odstavku 3. § 30. zakona o uradnikih z dne Sl- marca 1931. velja nastopno;
a) Državni uslužbenci ministrstva za zunanje posle, ki se premeste iz ministrstva k zastopništvom v inozemstvo, dobivajo prejemke v dinarjih do dne, ko se javijo, oz. ko prevzamejo dolžnost pri zastopništvu, od tega dne dalje pa v dolarjih po prednji določbi tega zakona.
b) Državni uslužbenci, ki se premeste od zastopništev k ministrstvu za zunanje posle, dobivajo prejemke v dolarjih po prednji določbi tega zakona od dne razrešitve oz. predaje dolžnosti, od tega dne dalje pa v dinarjih, kakor ostali uslužbenci pri ministrstvu.
To velja tudi ob uporabi § 18. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu.
c) Državni uslužbenci, ki se premeste od zastopništva v eni državi k zastopništvu v drugi državi, dobivajo prejemke za državo, iz katere so premeščeni, do dne razrešitve oz. predaje dolžnosti, če je znesek dolarja za to državo iz prednje določbe tega zakona enak ali višji od zneska dolarja za državo, v katero so premeščeni. Ce pa je znesek dolarja iz prednje določbe tega zakona za državo, v katero so premeščeni, višji, dobivajo prejemke, določene za to državo, od dne, ko se javijo oz. ko prevzamejo dolžnost v kraju, kamor so premeščeni.
2. Določbe prvega odstavka tega paragrafa veljajo nalično tudi pri uporabi §§ 80. in 101. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., § 28., poslednjega odstavka, in § 43. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu in § 21. zakona, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, z dne
31.	julija 1929., če se odreja diplomatsko-konzularni uradnik iz ministrstva ali iz drugega zastopništva za oprav-nika poslov.
3. Kljub prvemu stavku § 101. zakona o uradnikih se smejo uradniki ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev v inozemstvu po soglasnosti predsednika ministrskega sveta dati na razpoloženje tudi po potrebi službe; toda v tem položaju 'ti uradniki ne smejo ostati dalj ko tri mesece.
Določbe tega paragrafa veljajo, dokler se z zakonom izrečno ne spremenijo ali razveljavijo.
§ 52.
1. Kredita za izredne stroške, dostojno zastopanje državnih koristi in za zaupne namene se mora imeti, da je v dinarjih 1,000.000'—, v zl. švicarskih frankih pa 1,088.160'—. Specialnega zaupnega kredita se mora imeti, da je v dinarjih 10,300.000'—, v zl. švicarskih frankih pa 2,500.000'—.
2. Za kredite, odobrene 'za materialne razhodke zastopništev v inozemstvu, velja, da so v švicarskih frankih, denarna vrsta izplačila in obračunavanje pa se vrši po obračunskem tečaju, ki ga določa minister /a finance sporazumno z ministrom za zunanje posle glede na posebne razmere v vsaki posamezni državi.
3. Ministrstvo za zunanje posle zalaga zastopništva z denarjem in se opravlja vse računsko-blagajniško poslovanje ministrstva za zunanje posle in naših zastopništev v inozemstvu po pravilniku K. št. 12.762 z dne
21.	septembra 1938.
_ 4. Podpore in priznanja prosvetnim in nacionalnim delavcem, ki so odobrene v proračunu ministrstva za zunanje posle, odreja minister za zunanje posle
«
§ 53.
Veljavnost zakona o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov z dne 19. aprila 1932.* se podaljšuje za čas proračunskega leta 1939./40.
D.	Ministrstvo za notranje posle.
§ 54.
Minister za notranje posle se pooblašča:
1. da sme po odobritvi ministrskega sveta predpisati z uredbama z zakonsko močjo spremembe in dopolnitve v zakonu o občinah in zakonu o mestnih občinah;
2. da sme po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo predpisati dopolnitve in spremembe v zakonu o državljanstvu.
Uredbe pod 1. in 2. tega paragrafa se izdajo v soglasnosti z zadevnima odboroma narodnega predstavništva;
3. da sme po odobritvi ministrskega sveta predpisati uredbo z zakonsko močjo o zaščiti mladine zoper umazano književnost;
4. da sme po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo o preureditvi osrednje šole za policijske uslužbence ne glede na predpis § 11. zakona o državnih policijskih uslužbencih;
5. da izda po odobritvi ministrskega sveta: 1. novo uredbo o ustroju oddelka za občno državno statistiko in statističnih uradov v Zagrebu in Sarajevu; 2. uredbo z zakonsko močjo, s katero se uredi zbiranje statističnih podatkov o gibanju prebivalstva za občno državno statistiko;
6. da predpiše v soglasnosti s prizadetimi ministri uredbo o ocenjevanju banovinskih uslužbencev;
7. da sme sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo predpisati spremembe in dopolnitve v zakonu o orožništvu z dne 6. novembra 1931.
Do teh sprememb opravlja dolžnost komandanta orožništva orožniški brigadni general;
8. da sme po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo o nošenju zastav in izobešanju zastav na poslopjih;
9.a) da sme po odobritvi ministrskega sveta razveljaviti poslovnik za občna upravna oblastva z dne 23. oktobra 1931. in predpisati novega;
b)	da izda sporazumno s predsednikom ministrskega sveta in ministrom za zunanje posle uredbo z zakonsko močjo: 1. o izdajanju in vidiranju potnih listin, in
2.	o policijski kontroli tujcev;
10. da sme v tem proračunskem letu po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo skladno s členoma 50. in 51. zakona o notranji upravi ustanavljati sreze in spreminjati območje, meje in sedeže srezov, ne da bi posegal v meje banovin. Ce bi se spremenil sedež sreza, sme minister za pravosodje prenesti okrajno sodišče iz prejšnjega v ta kraj;
11. da sme spreminjati in dopolnjevati uredbe, izdane na podstavi členov 55., 56. in 58. zakona o notranji upravi;
12. da sme po odobritvi ministrskega sveta izdali uredbo z zakonsko močjo, s katero se uravnava celotna služba požarne obrambe v kraljevini Jugoslaviji.
Te uredbe ne smejo spreminjati zakon o uradnikih In tudi ne imeti za posledico kakršno koli novo obremenitev državnega proračuna;
13. da sme najeti pri Državni hipotekarni banki po-— sojilo v znesku din 35,000.000'— radi odkupa zemljišč in zidanja poslopij za nastanitev štabov orožniških polkov, orožniških čet in ostalih orožniških enot v krajih njihove sedanje razmestitve, kjer doslej v ta namen ni državnih poslopij; transe po din 7,000.000'— za to posojilo se odo-bre v petih zaporednih letih, anuitete pa izplačujejo iz kreditov, določenih v državnem proračunu za najemnino teh naprav;
14. da predpiše sporazumno z ministrom za finance uredbo z zakonsko močjo o pogojih in načinu priznavanja časa, prebitega v policijski izvršilni službi pri predstoj-ništvih mestnih policij, v dejansko državno službo; ta uredba sme določati izjeme od predpisov § 56. do 58.,
113.,	116., 120. in 124. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. in zakona o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih.
1. Nagrade, podeljene posameznikom za usluge, storjene v službi javue varnosti, kakor tudi razpisane nagrade, da se primejo ali ovadijo hajduki-razbojniki, so ob izplačilu oproščene vseh državnih in drugih davščin. Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali razveljavi.
2. Banski inšpektorji, sreski načelniki, starešine mestnih okrajev in višji policijski komisarji se smejo postavljati kljub §§ 98. in 346. zakona o uradnikih j. dne
31.	marca 1931. tudi na druga zvanja v resoru ministrstva za notranje posle, za katera spolnjujejo z zakonom predpisane pogoje; pri tem obdržijo skupino, v kateri so.
3. Oboleli častniki in vojaški uradniki na službi pri orožništvu imajo, kadar se pošiljajo na zdravljenje v bolnice, sanatorije, kopališča in klimatske kraje, po predpisih o potnih stroških pravico do povračila dejansko plačanih prevoznih stroškov pri odhodu na zdravljenje in povratku z njega.
4. Policijski izvršilni uslužbenci, ki opravljajo šofersko ali radiotelegrafsko službo, dobivajo iz državne blagajne od 1. aprila 1939. dalje posebno doklado po din 200’— na mesec; ta doklada se pa ne šteje za pokojnino.
K. Ministrstvo za vojsko in mornarico.
§ 56.
Minister za vojsko in mornarico se pooblašča:
1. da sme oddati ministrstvu za finance na svobodno razpolago vse vojski ne potrebne vojaške zgradbe, zemljišča in material;
2. da sme vlagati vse dohodke od državnih zgradb in zemljišč, oddanih v rabokup častnikom, podčastnikom, uradnikom, uslužbencem, strokovnim delavcem in obrtnikom pri vojski in mornarici, v blagajno ministrstva za vojsko in mornarico za obstoječi sklad, ki se uporablja za zidanje in popravila stanovanjskih zgradb za častnike, podčastnike, uradnike, uslužbence, strokovne delavce in obrtnike pri vojski in mornarici, kjer je to potrebno;
3. da sme porabiti od vsote, določene častnikom kot doklada za konja, po ustrezni proračunski partiji državnih razhodkov potrebni znesek za dotacijo remontno-komorskega fonda za nabavo konj za državo, a za službeno rabo častnikov.
Določbe točk 1., 2. in 3. veljajo, dokler se z zakonom izrečno no spremene ali razveljavijo;
4. da sme nabavljati po potrebi kljub členu 82. zakonu o državnem računovodstvu hrano, drva, premog
in druge proizvode od državnih gospodarskih podjetij brez javne licitacije;
5. da vlaga dohodke za prodane izknjižene avtomobile, avtomobilske dele in nerabne avtomobilske sestavine kakor tudi dohodke, vplačane po raznih osebah za uničene dele avtomobilov, v blagajno remontno-komorskega fonda za obnavljanje avtomobilskega parka, skladno s členom 242., točko 2., zakona o ustroju vojske in mornarice;
6. da sme porabiti za fond vojnega muzeja: dotacije, odobrene s proračunom, darila in volila posameznih oseb, društev in naprav, kolikor se ne porabijo za muzejske namene, in dohodke od vstopnic, razstav in prodaj kakor tudi druge izredne dohodke.
Minister za vojsko in mornarico predpiše sporazumno z ministrom za finance uredbo, s katero se uredi postopek za uporabljanje in upravljanje vojnega muzeja, in uredbo o dohodkih iz točke 5.;
7. da sme ustanoviti zdravstveni sklad za zatiranje tuberkuloze pri vojski in mornarici in za zidanje in vzdrževanje vojaških zdravilišč. V ta sklad se stekajo tile dohodki: 1. del dohodkov stanovanjskega sklada po členu 358. zakona o ustroju vojske in mornarice; 2. redni mesečni vlogi častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov in glasbenikov; ,3. letni prihranki, ki se napravijo pri kreditu za izvrševanje člena 5. zakona o zavarovanju letalskega osebja vojske in mornarice.
Vse ostalo o tem skladu se predpiše z uredbo.
Na podstavi dohodkov zdravstvenega sklada sme najeti minister za vojsko in mornarico posojilo do din 20,000.000’— za zidanje in ureditev vojaških zdravilišč v državi;
8. da sme najeti pri Državni hipotekarni banki posojilo v znesku din 20,000.000’— za zidanje in ureditev Častniških domov v večjih garnizijah. Anuitetua služba po tem posojilu se opravlja iz ustreznih proračunskih kreditov, ki se odobrujejo v proračunu ministrstva za vojsko in mornarico;
9. da sme po izkazani potrebi in možnosti radi razvoja in podpiranja narodnih zrakoplovnih organizacij dovoljevati:
a) brezplačno nastanitev priznanih organizacij športnega zrakoplovstva in njihovega materiala na vojaško-državnih letališčih;
b) preskrbovanje priznanih organizacij športnega zrakoplovstva s pogonskim materialom po lastni ceni;
c) popravila letalskega materiala teh organizacij v vojaško-državnih delavnicah po lastni ceni;
10. da sme kljub točki 2. člena 26. in točkam 2., o.,
7.	in 8. člena 133. zakona o ustroju vojske in mornarice v tem proračunskem letu prevesti za aktivne častnike zgolj le za potrebe utrjevanja tiste rezervne častnike in narednike-dijake z opravljenim izpitom za rezervnega Častnika, ki so na delu pri štabu za utrjevanje in ki jih, Poleg spolnjenih pogojev iz točk 1., 2., 3. in 4. člena 82. in točk 1., 3., 4. in 6. člena 133. tega zakona, predlagajo Predpostavljeni starešine za prevedbo na aktivne inženirske častnike ali inženirje-Častnike inženirsko-tehnične stroke;
11. da sme za potrebe fabrikacije nove zrakoplovnc oborožitve sprejeti kljub določbi odstavka 2. § 163. zakona o uradnikih po najkrajšem postopku potrebno šte-vilo inženirjev, tehnikov in drugih specialistov kot pogodbene uradnike; izplačilo nagrad tem osebam obre-hienja kredit, odobren z odločbo ministrskega sveta Str.
Pov. D. št. 978/35 za nabavo in izdelovanje takega materiala.
Za ostale redne potrebe se sprejemajo pogodbeni uradniki v mejah odobrenih proračunskih sredstev za osebne razhodke in po navadnem postopku.
§ 57.
Minister za vojsko in mornarico se pooblašča:
1. a) da sme izplačati vsem novo imenovanim podporočnikom iz nižje šole vojaške akademije, nižje šole intendantske akademije, korvetnim poročnikom iz pomorske vojaške akademije kakor tudi novo imenovanim podporočnikom iz vojske in mornarice po 4.000'— dinarjev za nabavo najpotrebnejše častniške opreme.
Te doklade se izplačujejo v breme zadevnih partij proračuna razhodkov za ministrstvo za vojsko in mornarico;
b)	da sme izplačevati po 100’— dinarjev na mesec kot doklado za opremo vsem častnikom pri pehoti, artileriji, konjiči in inženir!ji, ki so pri četi na položajih vodnika, komandirja, komandanta bataljona-diviziona in njim enakih.
Ta doklada se izplačuje v breme zadevnih partij proračuna razhodkov za ministrstvo za vojsko in mornarico;
2. a) da sme po potrebi službe v primerih nujne državne potrebe (t. j. nikakor ne na prošnjo) premeščati dnevničarje, ki jim pri tem gredo dejanska povračila po zakonu o povračilu potnih in selitvenih stroškov in doklad na posebne službe pri vojski in mornarici D. št. 30.540 z dne 5. decembra 1931., predpisane za podčastnike, in da sme kljub poslednjemu odstavku člena 44. tega zakona po službeni potrebi uporabljati dnevničarje za opravljanje službenega posla tudi zunaj kraja, kjer stalno službujejo, pri čemer jim gredo: dnevnica po 40'— dinarjev do 15 dni, % te dnevnice nad 15 do 30 dni in '/s te dnevnice nad 30 dni, kakor tudi povračilo dejanskih prevoznih stroškov po pogojih za neukazno osebje. Prav tako sme po posebni službeni potrebi pošiljati v inozemstvo za opravljanje strokovnih poslov dnevničarje, katerim poleg redne dnevnice pristoje tudi posebna povračila, določena za narednike po odločbi o povračilu stroškov za službena potovanja v inozemstvo št. 12.798/1 z dne 11. aprila 1934.;
b)	da sme po službeni potrebi v primerih nujne državne potrebe (t. j. nikakor ne na prošnjo) premeščati in uporabljati v drugem kraju — izven kraja, kjer stalno službujejo — strokovne pogodbene uradnike, katerim gredo pri tem povračila dejanskih potnih in selitvenih stroškov in dnevnice, ki jih imajo častniki ustrezne stopnje skladno s členom 44. zakona o povračilu potnih in selitvenih stroškov in dokladah na posebne službe pri vojski in mornarici.
S 58.
Kljub določbam tretjega odstavka člena 42. zakona o ustroju vojske in mornarice* se minister za vojsko in mornarico pooblašča, da sme pozvati na odsluževanje obveznega roka službe v stalnem kadru tudi tiste rekrute, ki so že dovršili 25 let starosti, in to najdalj do 27 let starosti.
§ 59.
Minister za finance se pooblašča, da da ministru za vojsko in mornarico na razpolago posojilo 20,000.000’—
* »Uradni liste št. 191/42 iz 1-1929./30. in »Službeni list« št. 16/2 iz L 1932.
dinarjev za plačevanje dela in nabavo surovin za izdelovanje proizvodov, določenih za proizvodnjo v vojaško-tehničnih tvornicah v artilerijsko-tehnični stroki; to posojilo mora vrniti glavni državni blagajni konec tega proračunskega leta.
§ 60.
1. Na tistih krajih ali prostorih, ki jih minister za vojsko in mornarico v svojem odloku izrečno označi, se ne sme brez predhodne soglasnosti pristojnega vojaškega oblastva dovoljevati tujim državljanom, da bi vzeli lovišča v zakup; pa tudi naši državljani ne morejo brez posebne dovolitve vabiti tuje državljane na svoja lovišča.
2. Na tistih krajih ali tistih prostorih, ki jih minister za vojsko in mornarico v svojem odloku izrečno označi, se ne sme brez predhodne soglasnosti pristojnega vojaškega oblastva nikomur izdati dovolitev za stalno bivanje.
§ 61.
1. Ob bolezni ali odsotstvu po privatnem poslu gredo honorarnim uslužbencem in dnevničarjeni-učiteljem letenja na pilotskih šolah vojaškega zrakoplovstva pripadajoči honorar, dnevnica kakor tudi pripadajoča jim doklada za letenje, in to na odsotstvu do 30 dni, na bolo-vanju pa do 3 mesecev v vsakem letu, če ni bolezen posledica letalske službe ali naključbe, drugače pa do 6 mesecev honorar in dnevnica z doklado, po tem pa še 6 mesecev samo honorar in dnevnica.
Ce je to osebje po letu dni bolovanja še nesposobno za nadaljnje opravljanje službe učitelja letenja ali vobče nesposobno za to službo zaradi posledic letalske službe ali naključbe, se pridrži to osebje še dalje v službi pri zrakoplovstvu na kateri koli drugi pomožni dolžnosti s pravico do dotedanjega honorarja oziroma dnevnice, dokler se ne najde zanje kakršna koli pomožna uporaba-služba pri zrakoplovstvu vojske ali od države subvencioniranem civilnem zrakoplovstvu.
2. Piloti, uporabljani za učitelje letenja na šolah in v letalskih enotah za nočno letenje, kakor pri trenažnih eskadriljah in trenažnih oddelkih vseh eskadrilj imajo pravico do 25°/o poviška osnovne stalne doklade svojega zvanja po členu 33. zakona o povračilu potnih in selitvenih stroškov in dokladah za posebne službe pri vojski in mornarici D št. 30.540/31, dokler so v tej službi, t. j. za čas, dokler opravljajo to službo — dokler traja to izuče-vanje.
Po vsakih petih letih službe in če ostanejo še dalje pri zrakoplovstvu in v svojih zvanjih, gre posluževalcem zrakoplovov:	bombarderju - strelcu, radiotelegrafistu-
strelcu, mehaniku - strelcu in balonskemu opazovalcu 25°/oni povišek doklade iz člena 32. zakona o povračilu potnih in selitvenih stroškov in dokladah za posebne službe pri vojski in mornarici D. št. 30.540/31.
§ 62.
1. Minister za vojsko in mornarico se pooblašča, da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o pomožnih letališčih radi razvoja in zavarovanja zračnega prometa.
S to uredbo se ne smejo povečati osebni in materialni razhodki, odobreni s proračunom. Razen tega se s to uredbo ne smejo spreminjati določbe zakona o uradnikih.
2. Minister za vojsko in mornarico se pooblašča, da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o petletnem delovnem programu za razvoj in propagando civilnega zrakoplovstva.
S to uredbo se ne smejo povečati s proračunom odobreni redni krediti.
§ 63.
Kljub členu 71. zakona o državnem računovodstvu je dopustno viriniranje med vsemi partijami, odobrenimi za materialne razhodke proračuna ministrstva za vojsko in mornarico. Virmane odobruje na predlog ministra za vojsko in mornarico minister za finance.
§ 64.
Na tistih mestih ali prostorih, ki jih minister za vojsko in mornarico v svojem odloku izrečno označi, se brez predhodne soglasnosti pristojnega vojaškega oblastva ne sme gozd do golega posekati, preveč preredčiti ali preveč klestiti niti gola površina pogozdovati. To ne velja za vodne zadruge, kolikor se nanaša na njih potrebe.
Ce pristojno vojaško oblastvo pritrdi, da se na takem mestu ali na takem prostoru gozd do golega poseka ali močno preredči s pogojem, da se ista površina iznova pogozdi, je treba to opraviti v roku, ki ga določi to oblastvo.
Če lastnik v lastni režiji seka ali sečnjo podjetniku proda, se mora ta pred začetkom sečnje prepričati, ali je odobrena. Podjetnik je z lastnikom gozda za pravilno sečnjo solidarno odgovoren. .
Kdor ravna zoper to določbo, se kaznuje z zaporom in v denarju do din 50.000'—.
§ 65.
1. Osebe, odlikovane s črnogorsko zlato kolajno »Obilica« za hrabrost v vojnah od 6. oktobra 1912. do
20.	januarja 1916., se izenačujejo z odlikovanci Karador-deve zvezde z meči glede vseh pravic in ugodnosti po zakonu o odlikovancih reda Karadordeve zvezde z meči.
Ne morejo pa imeti pravic in ugodnosti tudi za to zlato kolajno »Obilica« tisti, ki že imajo pravice in ugodnosti za Karadordevo zvezdo z meči.
Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali razveljavi.
F.	Ministrstvo za gradbe.
§ 66.
Ministrski svet se pooblašča, da izda na predlog ministra za gradbe uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih M. S. št. 539/38 in uredbe o melioracijskem skladu.
§ 67.
1. Minister za gradbe se pooblašča, da izdela ded dosedanje državne ceste od Rumenke do Pašičeva v novosadskem srezu iz kreditov, ki so mu na razpolago; po izvršitvi tega posla se pretvori dosedanja državna cesta Novi Sad—Crno brdo v banovinsko cesto I. reda in se izroči donavski banovini v nadaljnje upravljanje in vzdrževanje.
2. Minister za gradbe se pooblašča, da ustanovi po odobritvi ministrskega sveta iz sredstev državnega cestnega sklada podjetje za proizvajanje cementa v državni režiji. Radi priskrbe potrebnih finančnih sredstev za nakup zemljišč in terenov, zidanje ali nakup tvorniških poslopij in napeljav sme najeti minister za gradbe posojilo po členu 6. uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih.
Minister za gradbe sme predpisati in določiti, za katera državna in samoupravna dela se mora cement v celoti ali deloma pri tem državnem podjetju nabavljati.
Način ustanovitve tega podjetja in vsa vprašanja glede njegovega ustroja in poslovanja se urede z uredbo z zakonsko močjo, ki naj jo izda po odobritvi ministrskega sveta minister za gradbe.
3. Minister za gradbe se pooblašča, da sme po odobritvi ministrskega sveta predpisati:
a) uredbo z zakonsko močjo o nadzoru in pobiranju taks in povračil za preglede parnih kotlov in posod pod pritiskom;
b) uredbo z zakonsko močjo o pospeševanju proizvodnje in izkoriščanja električne energije.
4. Minister za gradbe se pooblašča, da sme soglasno z ministrom za finance in po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo o ureditvi ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe. Ta uredba ne sme spreminjati zakon o uradnikih in tudi ne imeti za posledico kakršno koli novo obremenitev državnega proračuna.
5. Minister za gradbe se pooblašča, da sme sporazumno z ministrom za finance predpisati tarifo za neraz-vrščeno tehnično osebje v tiskarski delavnici in zavodu za preskušanje gradbenega materiala pri ministrstvu za gradbe povsem po tarifi za nerazvrščeno tehnično osebje državne tiskarne v Beogradu P. št. 14.539 z dne 17. aprila 1937. (priloga »Službenih novins z dne 22. aprila 1937.).
6. Minister za gradbe se pooblašča, da predpiše v soglasnosti z ministrom za finance uredbo z zakonsko močjo, s katero se uredi način uporabljanja dohodkov od pristojbin, pobranih za preskušanje materiala, ki ga opravlja zavod za preskušanje gradbenega materiala pri ministrstvu za gradbe. Ti dohodki se uporabljajo za vzdrževanje zavoda in za obnovo naprav tega zavoda.
7. Minister za gradbe se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo uredbe, pravilnike in predpise:
a) za instalacije vodovodnih in kanalizacijskih naprav in vseh vrst osebnih in tovornih dvigal;
b) za instalacije parne, vodne in zračne kurjave in prezračevanja zgradb, katere instalacije opravljajo inštalaterji iz točk 81. in 82. odstavka 1. § 23. zakona o obrtih;
c) za električne instalacije vsake vrste, za normaliziranje in izdelavo elektrotehničnega materiala v zvezi s § 59. zakona o obrtih in za kontrolo nad izdelavo in uporabo normaliziranega elektrotehničnega materiala, s kazenskimi odredbami za prekršitve, ki nasprotujejo izdanim predpisom.
8. Minister za gradbe se pooblašča, da izda pravil-uik, s katerim se za izvedbo obrambnih nasipov in urav-navo rek in potokov predpiše uporaba ljudskega dela, kadar je izvedba teh del neobhodno potrebna za javno varnost in asanacijo poplavljenih ali nezdravih krajin.
Z uporabo ljudskega dela se razume osebno delo zavezancev in njih namestnikov ali pa plačevanje ustrezne povprečne mezde navadnega delavca. V teh primerih se uporabljajo nalično predpisi §§ 38. do 47. zakona o nedržavnih cestah, tako da se sme določiti za ta dela v euem letu uporaba ljudskega dela ali plačilo ustreznih dnin največ za tri enote.
9. Minister za gradbe se pooblašča, da sme v območ-i'h, ki so zboljšana z deli, izvršenimi v breme državnih a|i sumoupravnih kreditov, kakor tudi na veleposestvih, kjer so bile naprave za zboljšanje zemljišč postavljene °d teh veleposestnikov po koncesijah, izdanih na pod-
stavi vodnopravnega zakona, tudi brez pritrditve interesentov ustanoviti vodne zadruge za vzdrževanje postavljenih objektov, predpisati osnovna pravila in določiti način plačevanja vodnega prispevka.
10.	Minister za gradbe se pooblašča, da sme za sanacijo finančnega stanja in znižanje režijskih stroškov vodnih zadrug odrediti, da se dve ali več vodnih zadrug v tehničnem in upravnem pogledu združijo, in taki združeni zadrugi predpisati osnovna pravila.
Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali razveljavi.
§ 68.
1. Minister za gradbe se pooblašča, da sme v soglasnosti z ministrom za finance:
a) spremeniti in dopolniti uredbo o službenih razmerjih državnih cestnih nadzornikov in njih prejemkih št. 14.631 z dne 21. maja 1929., izdano na podstavi § 26. zakona o državnih cestah;
b) spremeniti in dopolniti uredbo o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih št. 14.632 z dne 21. maja 1929., izdano na podstavi § 26. zakona o državnih cestah.
2. Minister za gradbe se pooblašča, da sme po odobritvi ministrskega sveta predpisati uredbo z zakonsko močjo o cestah, s katero se nadomeste dosedanje določbe zakona o državnih in zakona o nedržavnih cestah.
3. Minister za gradbe se pooblašča, da predpiše potrebne pravilnike in navodila za izvrševanje zakona o izkoriščanju vodnih sil iz 1.1931., napovedane v § 80. tega zakona.
4. Minister za gradbe se pooblašča, da sme v soglasnosti z občino mesta Beograda in po odobritvi ministrskega sveta predpisati uredbo z zakonsko močjo o ustroju, področju in načinu poslovanja odbora za urbanistično ureditev mesta Beograda kot posvetovalnega telesa, pristojnega za vsa vprašanja ureditve mesta Beograda; stroške za odbor trpi občina mesta Beograda.
5. Minister za gradbe se pooblašča, da predpiše po odobritvi ministrskega sveta pravilnik za izvrševanje posameznih določb gradbenega zakona z dne 16. junija 1931.
6. Minister za gradbe se pooblašča, da izda sporazumno s pristojnimi ministri in po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic pravilnik o nagradah pooblaščenim inženirjem.
7. Minister za gradbe se pooblašča, da sme sporazumno z ministrom za notranje posle po odobritvi ministrskega sveta predpisati uredbo z zakonsko močjo o zaščiti in uporabi javnih cest, s katero se nadomesti sedanja uredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929., izdana na podstavi § 26. zakona o državnih cestah.
8. Minister za gradbe se pooblašča, da sme v soglasnosti z ministrom za finance najeti pri Državni hipotekarni banki posojilo din 50,000.000‘— za zidanje objektov radi preskrbe malovodnih krajev z vodo, predvsem za dovršitev že začetih objektov.
Za izvrševanje teh del morajo prizadete občine dati potrebno zemljišče in se udeleževati pri izvrševanju del s tem, da dajo na razpolago brezplačno delovno moč in prevoz ali gradbeni material, ki ga imajo.
Posojilo se mora dvigati postopoma, kakor se do-vršujejo dela; ustrezajoče anuitete za odplačilo tega posojila pa se postavijo vsako leto v državni proračun.
1. Del dosedanje državne ceste Mitroviča—Kuzmin— Sid—Vukovar—Osijek—Našice—Požega—Kamensko—Pa-krac—Banova Jaruga se vzdržuje iz kredita za vzdrževanje državnih cest, dokler se ne zgradi cesta Sremska Mitroviča—Slavonski Brod; nato se pretvori v banovinsko cesto I. reda in izroči donavski in savski banovini v nadaljnje upravljanje in vzdrževanje.
Dokler se ne zgradi cesta Slavonski Brod-Nova Gradiška—Banova Jaruga, vzdržuje sedanjo cesto savska banovina po določbah zakona o nedržavnih cestah.
2. Do odobritve regulacijskega načrta občine mesta Beograda se prepovedujejo vse delitve nepremičnin, da bi se napravila stavbišča, ki leže v mejah regulacijskega načrta te občine, toda izven ožjega gradbenega okoliša.
Posestva v kmetijske namene s površino najmanj 3000 m2 in z dolžino lica najmanj 30 m za posamezne parcele se smejo še nadalje deliti.
3. Osnutek regulacijskega načrta občine mesta Beograda in načrt uredbe o njegovem izvajanju glede velikosti stavbišč, namembe zemljišč, vrste naselja in višine poslopij dobita obvezno moč, brž ko minister za gradbe ta osnutek in načrt odobri.
4. Dovoljuje se razlastitev zasebnih nepremičnin oz. ustanovitev služnostne pravice v breme zasebnih nepremičnin radi postavitve in vzdrževanja elektrovodov s pripadajočimi pripravami dovodnih in transformatorskih naprav v korist državnih, samoupravnih in zasebnih občekoristnih električnih podjetij, če to odobri pristojno ublastvo.
Glede izvedbe razlastitve in določitve odškodnine, ki jo mora plačati razlastitelj, se uporabljajo določbe zakona o razlaščanju, ki je v tistem območju v veljavi.
5. Namesto inženirjev in tehnikov, vzetih iz resora ministrstva za gradbe za potrebe v sekcijah za izvrševanje velikih javnih del po uredbi ministrskega sveta št. 17.460/11 z dne 2. februarja 1935. o finansiranju velikih javnih del radi poživitve narodnega gospodarstva, pobijanja brezposelnosti in pospeševanja turizma, kakor tudi iz posojila štirih milijard dinarjev, najetega na podstavi § 103. finančnega zakona za 1.1938/39., sme ministrstvo za gradbe začasno postavljati inženirje in tehnike z dnevnicami in jih plačevati iz kredita, odobrenega za ta dela.
6. Med proračunskim letom 1939./40. se ne smejo ustanavljati novi tehnični razdelki.
7. Prispevek za prekomerno ukoriščanje državnih in nedržavnih cest, ki je določen na podstavi § 22. zakona o državnih cestah in § 33. zakona o nedržavnih cestah v členu 14. uredbe o izrednem cestnem prispevku za izkoriščanje teh cest M. g. št. 35.000/37 v zvezi s točko 4. člena 10. in točko 1. člena 11. uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih, se mora poslej pobiruti samo v gotovini.
8. Kljub predpisom zakona o pooblaščenih inženirjih z dne 13. oktobra 1937. in pravilnika o razdelitvi področja posameznih strok pooblaščenih inženirjev M. g. št. 43.007 z dne 13. oktobra 1938. smejo na ozemlju dravske banovine državni gozdni inženirji v okolišu svojega službenega poslovanja kakor tudi kvalificirani gozdni strokovnjaki za tista posestva, na katerih so oni upravitelji, izdelovati gospodarske načrte v zvezi z izkoriščanjem gozdov (načrte in odobritve za sečnjo) za gozdna posestva do ietiJjo|tj, 50 ba,
9. Vodne zadruge, ki so se v času od 1. januarja 1919. do 31. decembra 1934. zaradi izvrševanja investicijskih del ob zboljšavi zadružnih okolišev zadolžile, plačujejo ob prvem odplačilnem roku, ki nastopi, od 1. aprila 1939. dalje v naslednjih mesecih za te dolgove obresti po 4Vs % na leto, če ni pogojena nižja obrestna mera.
Prednja določba velja tudi za dolgove Glavnega odbora za obdelovanje Ljubljanskega barja.
10. Vodnim zadrugam, ki so se v času od 1. januarja 1919. do 31. decembra 1934. zaradi izvrševanja investicijskih del ob zboljšavi zadružnih okolišev zadolžile, se znižuje višina dolga — računaje njegovo stanje na dan
1.	aprila 1939. — za 25%, če so dolgovi napravljeni pri Državni hipotekarni banki, pri Privilegirani agrarnibanki, pri ostalih samoupravnih ali zasebnih denarnih zavodih ali drugih ustanovah. Ce je kljub tej znižbi znesek preostalega dolga še vedno znatna obremenitev, katere vodne zadruge glede na svoje tehnično in finančno stanje ne zmorejo, se sme znižati dolg tudi do 50%, o čemer odloči na prošnjo prizadete zadruge, predloženo ministru za gradbe najkasneje do 1. julija 1939., minister za finance sporazumno z ministrom za gradbe in ministrom za kmetijstvo. Dolg vodne zadruge Novi grad pri Državni hipotekarni banki se sme znižati tudi za več ko 50%.
Ce so bili napravljeni dolgovi pri zasebnih podjetjih in tvrdkah za izvršena dela in dobavljene napeljave (instalacije), ostanejo pogojene določbe glede višine dolga in plačevanja še dalje v veljavi; toda od 1. aprila 1939. dalje se ne sme zaračunavati višja obrestna mera ko 4Vs% na leto in se smejo dospeli dolgovi odplačati v 14 letih, če se stranke same ne sporazumejo drugače.
Posojila in predjemi, ki so jih dali vodni zadrugi njeni zadružniki, se ne znižajo; morajo se pa obračunati po tisti obrestni meri, po kateri se zaračunavajo zamudne obresti na neplačane vodne prispevke pri tej vodni zadrugi.
Obračun o znižbi višine dolga po določbi prvega odstavka morajo napraviti upniki v soglasju z dolžnikom najdalj do 1. julija 1939., obračun o znižbi višine dolga za več ko 25 % pa najdalj v dveh mesecih po izdani odločbi ministra za finance.
Minister za finance se pooblašča, da izda in izroči upnikom kot odškodnino za znesek po prvem odstavku prednjih določb znižanega dolga 3%ne obveznice za likvidacijo kmetskih dolgov, predpisane z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936., M. p. št. 70.380/1; te obveznice so upniki dolžni sprejeti na račun zmanjška terjatve.
Vse prednje določbe veljajo tudi za dolgove Glavnega odbora za obdelovanje Ljubljanskega barja.
Minister za gradbe se pooblašča, da izda sporazumno z ministrom za finance in ministrom za kmetijstvo o prednjih določbah potrebna navodila in tolmačenja.
Natančnejše določbe glede izdaje in izročitve 3%nih obveznic po prednjih določbah predpiše v svojih odlokih minister za finance.
§ 70.
L Proga Pojale—Dunis—Tešica—Niš po dolini reke Morave se proglaša za del državne ceste št. 1 (Beograd— Niš), del dosedanje državne ceste št. 1 Pojate—Ražanj— Aleksiuac—Niš pa se proglaša za banovinsko cesto
I.	reda.
Cesta Pojate—Ražanj—Aleksinac—Niš se mora vzdrževati iz kredita za vzdrževanje državnih cest, dokler se zgr^i Cggta J^its^g^-J^ca-Nij.
2. Banovinska cesta I. reda Krška vas—Krško—Zidani most—Celje se uvršča kot državna cesta št. 2 med državne ceste.
3. a) Banovinska cesta I. reda Aleksinac—Soko Banja—Knjaževac—Kalna—Pirot se proglaša za državno cesto št. 57.
b)	Del dosedanje banovinske ceste I. reda št. o: Kotor— Prčanj—Lepetane—Lastva—Tivat se proglaša za državno cesto št. 58.
4. Banovinski cesti Veliko Gradište—Požarevac v dunavski banovini in Kladovo—Prahovo v moravski banovini se proglašata za državno cesto št. 55.
5. Banovinska cesta prvega reda št. 1: (G. Sabanta) — zveza z državno cesto št. 1 — Belušič—D. Krčin—Ja-sika — državna cesta št. 28 — (Kruševac) se proglaša za državno cesto št. 59.
6. a) Banovinska cesta Murska Sobota—Maribor— Dravograd se uvršča med državne ceste kot državna cesta št. 60.
b)	Novo projektirana cesta Ljubljana—Jelenje (Su-šak) se uvršča med državne ceste kot državna cesta št. 61.
7. Banovinska cesta I. reda Kranj—Jezersko—državna meja se proglaša za državno cesto št. 62.
8. Banovinska cesta I. reda Novi Pazar—Tutin—Ro-žaj —Berane se proglaša za državno cesto št. 63.
9. Banovinska cesta Plav—Cakor se proglaša za državno cesto.
10. Banovinska cesta Peč—Dečane—Dakovica—Prizren se proglaša za državno cesto.
11. Vse te ceste vzdržujejo v proračunskem letu
1939./40. tiste banovine, na katerih ozemlju so, iz kredita za vzdrževanje svojih banovinskih cest.
§ 71.
Pravilnik o uslužbencih vodnih zadrug, ki ga je na podstavi pooblastitve iz § 38. finančnega zakona za leto 1934./35. predpisal minister za gradbe pod M. g. št. 25.746/34 z dne 30. marca 1935., mora veljati za vse vodne zadruge, pa tudi za zadruge za odvajanje vode (izsuševanje).
Ce posamezne vodne zadruge do dne, ko je stopil ta pravilnik v veljavo, niso imele svojega pravilnika za ureditev razmerja do svojih uslužbencev, se ne sme tedaj že službujoče osebje teh zadrug razvrstiti po določbah pravilnika M. g. št. 25.746/34, marveč mora veljati osebje za pogodbeno osebje po pogojih, ki so zanje dotlej veljali, oziroma po predpisih zakona o obrtih, in nima to osebje pravice do odpravnine ali do pokojnine, če ni, preden je stopil ta pravilnik v veljavo, vplačevalo v zadrugo pokojninskega prispevka.
G.	Ministrstvo za promet.
§ 73.
Minister za promet se pooblašča:
1. da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o ustroju ministrstva za promet, področne prometne službe in državnih prometnih podjetij. S to uredbo se ne smejo povečati osebni razhodki, odobreni s proračunom, niti spreminjati določbe zakona o uradnikih in zakona o prometnem osebju;
2. da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o državnem brodarskem osebju in razvrsti po njej vse osebje Rečne plovbe kraljevine Jugoslavije;
3. da izda uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah zakona o pristaniških kapitanijah. S to uredbo se ne smejo povečati osebni razhodki niti spreminjati določbe zakona o uradnikih in zakona o državnem prometnem osebju;
4. da sme izdati uredbo z zakonsko močjo, ki naj nadomesti naredbo ministra za promet o zavarovanju državnega prometnega osebja za bolezen in nezgode z dne 30. maja 1922., M. S. št. 16.276/22.;
5. da sme predpisati radi ureditve službe pri direkciji pomorskega prometa v Splitu tčle pravilnike:
1. pravilnik o šolski strokovni izobrazbi izvršilnih uslužbencev pomorske uprave;
2. pravilnik o delovnem času na plovnih objektih direkcije pomorskega prometa;
3. pravilnik o opravljanju izredne službe v interesu strank;
6. da sme v breme sklada za obnovo stalne imovine državnih železnic odkupiti od drinske banovine banovinsko železniško progo Šabac—Koviljača;
7. da dovoli direkciji rečne plovbe kraljevine Jugoslavije, da sme od Srbskega brodarskega društva odkupiti vso imovino in v ta namen najeti posojilo pri Državni hipotekarni banki.
Za sklenitev in izvršitev tega pravnega posla se ne plačajo nikakršne takse ne davščine;
8. da sme po členu 14. zakona o železniški imovini ob zaključku računov za 1.1938./39. dotirati skladu za obnovo stalne glavnice državnih železnic prebitek ostvar-jenih dohodkov nad razhodki uprave državnih železnic za 1.1938./39., ko poprej iz tega prebitka pokrije razhodke ministrstva samega, presežke razhodkov uprave pomorstva in rečnega prometa, direkcije pomorskega prometa in redne razhodke oddelka za gradnjo novih železnic ter pokojnine upokojencev uprave državnih železnic;
9. da sme prevesti na zakon o državnem prometnem osebju in postaviti pri pristaniških kapitanijah kapitane rečne plovbo s srednješolsko izobrazbo, uslužbence Državne jugoslovanske rečne plovbe in se jim priznajo za napredovanje in pokojnino po predpisih tega zakona vsa službena leta, katera jim priznava pravilnik o uslužbencih Jugoslovanske rečne plovbe, pa se postavijo po teh priznanih službenih letih v ustrezne skupine po omenjenem zakonu o državnem prometnem osebju.
Vlogi za pokojnino, ki so jih vplačali v sklad rečne plovbe, naj se po prevzemu uslužbenca v službo uprave pomorstva in rečnega prometa prenesejo v pokojninski sklad državnih uradnikov pri Državni hipotekarni banki;
10. da sme spremeniti in dopolniti pravilnik o delavcih državnih prometnih naprav z dne 20. maja 1933. in izdati nov pravilnik o delavcih državnih prometnih naprav]
Na koncu § 15. zakona o državnih cestah* in § 21. zakona o samoupravnih cestah** se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
>Ves gradbeni material, potreben za gradnjo, popravljanje in vzdrževanje javnih cest in objektov na njih, je oproščen plačevanja trošarine, mitnine, mostnine in drugih samoupravnih taks in davščin ne glede na to, ali se skozi trošarinski okoliš uli preko objektov, za katere Se trošarina ali initnina pobira, samo prevaža ali pa se v tem okolišu ali na tem objektu vgrajuje.«
^ * »Uradni list« št. 246/60 iz 1.1929.
11.	da sme dati poroštvo za posojilo do 10,000.000'— din, ki ga najame društvo »Putnik< za zidanje svojega doma v Beogradu.
§ 74.
Minister za promet se pooblašča, da sme po odobritvi ministrskega sveta:
1. urediti pravna in finančna razmerja s predstavniki zasebnih družb lokalnih (vicinalnih) železnic in ustanoviti s kupnoprodajnimi pogodbami čisto odkupno ceno. Družbe so oproščene pogodbene takse in vseh ostalih državnih in samoupravnih taks, davkov in doklad katere koli vrste glede prejemkov, ustanovljenih s temi kupnoprodajnimi pogodbami;
2. izdati uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah zakona o železnicali javnega prometa:
3. predpisati uredbo z zakonsko močjo o pomorskem javnem dobru.
Te določbe ne smejo spreminjati zakon o uradnikih in zakon o državnem prometnem osebju niti imeti za posledico kakršno koli novo obremenitev državnega proračuna.
§ 75.
Minister za promet se pooblašča, da sme sporazumno z ministrom za finance in ministrom za pošto, telegraf in telefon po odobritvi ministrskega sveta skleniti nove pogodbe s paroplovnimi družbami za ustroj in opravljanje rednega obalnega prometa kakor tudi za ustroj in opravljanje interbalkanske proge.
§ 76.
Na podstavi § 45. naredbe o zavarovanju državnega prometnega osebja za bolezen in nezgode M. s. št. 16.276/ /22 z dne 30. maja 1922. in v zvezi s §§ 8. in 29. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili sme osrednja uprava humanitarnih skladov pri ministrstvu za promet odpreti na sedežu oblastnih uprav bolniškega sklada prometnega osebja lekarne in lekarniška in sanitetna skladišča za zdravljenje članov bolniškega sklada državnega prometnega osebja in njihovih rodbinskih članov, za kar predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje pravilnike.
»Putnik«, družbo za promet potnikov in turistov v kraljevini Jugoslaviji d. d. v Beogradu, sme minister za finance začasno oprostiti plačevanja samoupravnih doklad, ki se odmerjajo na davek na dobiček (družbeni davek).
§ 78.
Minister za promet se pooblašča, da sme po odobritvi ministrskega sveta:
1. najeti radi obnove investicijskih objektov in voznega parka državnih železnic posojilo ali izvršiti nabave in dela na kredit v znesku do 500,000.000 dinarjev; kredite za izplačilo anuitet in bonov je zagotoviti s tem, da se postavijo v proračun uprave državnih železnic;
2. radi obnove investicijskih objektov in voznega parka državnih železnic, započete po pooblastilu točke 2. S 61. finančnega zakona za 1. 1937./38., izvrševati nabave in dela do odobrenega zneska; krediti za izplačilo anuitet in bonov se morajo zagotoviti s tem, da se postavijo v proračun uprave državnih železnic^
3. sklepati pogodbe o prodaji voznih listin doma in na tujem s podjetji, ki se bavijo s tako prodajo in s propagando turizma;
4. spremeniti in dopolniti uredbo o trasiranju in gradnji novih železniških prog št. 11.690 z dne 10. julija 1936. radi umnejše gradnje in eksploatacije z gorenjo uredbo določenih prog. Ta uredba ne sme spreminjati zakon o uradnikih in zakon o državnem prometnem osebju in tudi ne imeti za posledico kakršno koli novo obremenitev državnega proračuna.
§ 79.
Uslužbencem, ki so bili na dan 1. novembra 1923. prevedeni in razvrščeni po določbah zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923. in bili v službi državnih prometnih naprav na dan, ko je stopil zakon o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931. v veljavo, se računa tudi čas, ki so ga prebili v službi pri Družbi južnih železnic, kot državna služba po §§ 121.,
124.,	128. in 258. zakona-o državnem prometnem osebju.
§ 80.
Minister za promet se pooblašča:
1. da sme kljub členu 118. gradbenega zakona podaljšati prepoved novih gradenj na zemljišču, pridržanem v gradbenem okolišu mesta Beograda z odločbo ministra za promet G. ž. št. 2706/37; ta prepoved obsega tudi tisti del zemljišča, ki se razlasti za potrebe gradnje železniških naprav po detajlnem projektu za rekonstrukcijo beograjskih železniških naprav.
Za delno izplačilo tega zemljišča kakor tudi zemljišča, ki je upoštevno za izvršitev gorenje odločbe, in za delno izplačilo odškodnine za razlastitev zgradb, postavljenih na teh zemljiščih, sme porabiti minister za promet v proračunskem letu 1939./40. iz prebitka železniških dohodkov znesek 15,000.000'— dinarjev.
Iz kredita, odobrenega v prednjem odstavku, sme minister za promet izplačati »Donavskemu kolu jahačev Knez Mihajlo« v Beogradu znesek 5,000.000'— dinarjev kot odškodnino za razlastitev dirkališča pri Carevi Cu-priji in preložitev vseh naprav, ki so na dirkališču;
2. da sme kljub § 1. zakona o posebni pooblastitvi ministra za promet za nabavljanje lesenih pragov in členu 95.c zakona o državnem računovodstvu objavljati licitacije in sklepati pogodbe po predhodni soglasnosti ministra za finance in odobritvi ministrskega sveta o nabavi pragov, mostnega in posebnega stavbenega lesa kakor tudi za antiseptika za njih prepajanje na račun naslednjega proračunskega leta do zneska din 60,000.000'—; dolžen pa je zagotoviti ustrezno vsoto v proračunu za naslednje proračunsko lelo;
3. da sme objavljati kljub § 95.c zakona o državnem računovodstvu licitacije in sklepati pogodbe po predhodni odobritvi ministra za finance in ministrskega sveta za nabavo kreozota, cinkovega klorida in drugega materiala za prepajanje pragov in stavbenega lesa na račun naslednjega proračunskega lelav znesku 10,000.000'— dinarjev; zagotoviti pa mora ustrezni kredit v proračunu za naslednje proračunsko leto;
4. da sme kljub členu 85. zakona o državnem računovodstvu sporazumno z ministrom za finance sklepati pogodbe z lastniki kamnolomov na dobo, daljšo od enega leta; finančni efekt tega posla pa us sme presegati zne* aek 3,000,000'.- duutrje^t
5. da sme kljub predpisom člena 85. zakona o državnem računovodstvu sklepati pogodbe o povlaščeni re-ekspediciji na rok, daljši od enega leta;
6. da sme kljub predpisom člena 85. zakona o državnem računovodstvu sklepati pogodbe z železniškimi prevozniki o dostavljanju blaga na dom (§ 78. železniško-prometne uredbe) na rok, daljši od enega leta;
7. da sme kljub predpisom Člena 15. zakona o železniški imovini in člena 85. zakona o državnem računovodstvu sporazumno z ministrom za finance sklepati enakoglasne pogodbe o eksploataciji industrijskih tirov zasebne lasti na rok, daljši od enega oziroma treh let, na podstavi pravilnika o gradnji in eksploataciji industrijskih tirov in prog v kraljevini Jugoslaviji;
8. da sme kljub predpisom člena 15. zakona o železniški imovini in člena 85. zakona o državnem računovodstvu sporazumno z ministrom za finance sklepati pogodbe o oddajanju v zakup za rok, daljši od enega oziroma treh let, glede posameznih industrijskih tirov in prog državnih železnic po (predpisanih) enakoglasnih normah;
9. da sme pri postavljanju stalnih delavcev in dnev-ničarjev na zvanje reguliranih uslužbencev po zakonu o državnem prometnem osebju določiti, da se jim štejejo dotedanja leta dela v leta regulirane službe za napredovanje in pokojnino, v delavski pokojninski sklad vplačani vlogi pa prenesejo v uradniški sklad državnih uslužbencev oziroma da se vplačaj razlika naknadno v določenem roku;
10. da izda glede na novi zakon o mednarodni konvenciji o prevozu blaga na železnicah in mednarodni konvenciji o prevozu potnikov in prtljage na železnicah z dne 2. oktobra 1937., »Službene novinec št. 235/LXX., novo uredbo z zakonsko močjo o prevozu potnikov, prtljage in blaga, ki naj nadomesti sedanjo železniško-prometno uredbo iz 1.1925.;
11. da sme dovoljevati storniranje zneskov, za katere so se izdale začasne priznanice od kontrole dohodkov generalne direkcije državnih železnic ob ugotavljanju postajnih saldov 1.1928. v območju beograjske in subo-tiške direkcije, v breme računa postajnih neob računanih dohodkov; o njih je pa voditi še dalje posebno evidenco in se morda ubrane vsote vnesejo v državno blagajno;
12. da sme kljub predpisom člena 10. zakona o železniški imovini in člena 82. zakona o državnem računovodstvu prodati tiste proge brez javnega prometa s pripadajočim zemljiščem in vsemi objekti in materialom vred, ki niso donosne, so brez komercialne vrednosti za državne železnice in služijo zgolj le enemu interesentu ali majhni skupini interesentov; te proge sme prodati tudi brez javne dražbe po predhodni komisijski ocenitvi stvarne vrednosti;
13. da sme nabaviti za potrebe podmorskih del, ki jih izvršuje direkcija pomorskega prometa v Splitu, do 20.000 hektolitrov santorinske zemlje brez plačila uvoznih carinskih davščin;
14. da sme za velika investicijska dela začasno poslavljati strokovno osebje po zakonu o državnem prometnem osebju v breme kredita za ta dela;
15. da predpiše uredbo o izpitih in usposabljanju Pomorskih šoferjev. Ta uredba ne sme imeti za posledico kakršno koli novo obremenitev državnega proračuna;
16. da spremeni obstoječe oziroma predpiše kazenske določbe za prestopke po tehle zakonih, pravilnikih **	URjMSi
1. zakonu z dne 30. marca 1922. o vpisu pomorsko-trgovinskih ladij in brodov;
2. luško-redarstvenem pravilniku;
3. naredbi	pomorskega	oblastva	v	Bakru	z	dne
30. novembra 1919., št. 1950, o predpisih, da se preprečijo trčenja na morju, in o mednarodni signalizaciji;
4. naredbi	pomorskega	oblastva	v	Bakru	z	dne
10.	novembra 1919., št. 1650, o uporabi svetilk in znakov;
5. naredbi	pomorskega	oblastva	v	Bakru	z	dne
30. novembra 1919., št. 1450, o vpisu ribarskih in težaških ladij;
6. naredbi	pomorskega	oblastva	v	Bakru	z	dne
31. oktobra 1919., št. 1500, o ladjah prevoznicah.
H.	Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon.
§ 81.
Minister za pošto, telegraf in telefon se pooblašča:
1. da sme po odobritvi ministrskega sveta izvršiti na kredit nabavo in polaganje telefonskega kabla v smeri Beograd—Zagreb—Maribor—nemška meja;
2. da izda po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi bolniškega sklada za osebje ministrstva za pošto, telegraf in telefon. Za izvrševanje te uredbe izda minister za pošto, telegraf in telefon potrebne pravilnike in pripravi vse, da stopi uredba dne '1. aprila 1940. v veljavo;
3. da izda po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o sprejemnih in oddajnih radijskih aparatih in radijskih napeljavah (instalacijah) za zasebno in javno uporabo.
Dokler ne stopi ta uredba v veljavo, je prepovedano brez dovolitve ministrstva za pošto, telegraf in telefon oddajne radijske naprave graditi, instalirati, v obrat dati in uporabljati. Prav tako je prepovedano brez dovolitve ministrstva za pošto, telegraf in telefon uvoziti v Jugoslavijo iz inozemstva popolne radijske oddajne aparature ali posamezne dele oddajnih radijskih postaj.
Kdor uvozi, zgradi ali instalira oddajne radijske aparate ali njihove dele ali opravlja radijsko oddajo kakršne koli vrste brez dovolitve ministrstva za pošto, telegraf in telefon, se kaznuje v denarju od 1000'— do 10.000'— dinarjev in se mu odvzame celokupna radijska napeljava oziroma vsi deli radijske postaje v prid države.
To kazen izreka minister za pošto, telegraf in telefon.
Za kršitev drugih zakonskih predpisov z brezpravno postavitvijo in uporabo oddajnih radijskih aparatur odgovarja lastnik po zadevnih zakonskih predpisih.
Sedanji predpisi o sprejemnih radijskih aparatih za zasebno rabo ostanejo do njih spremembe še dalje v veljavi;
4. da sme opravljati v tem proračunskem letu na račun dohodkov, ostvarjenih s poštno-telegrafsko-telefon-sko službo, izplačila odškodnine za zgubljene in uničene poštne pošiljke vseh vrst kakor tudi za pokritje manj-kov, nastalih pri ravnanju z njimi, in za pokritje blagajniških primanjkljajev, prevzetih v breme države, kolikor ne bi dotična partija v proračunu razhodkov za poštno-telegrafsko-telefonsko službo zadostovala; prav tako tudi, da sme vse tiste zneske, ki so prijavljeni kot prebitki v blagajnah in se vodijo kot taki v knjigah, a se njih povračilo ne opravi v zakonitem roku, porabiti s pritrditvijo ministra za finance za pokritje zgoraj omenjenih odškod*
. uih ia jsaaifevi
5. da sme iz sredstev, ki jih dobiva od državnih uradov, samoupravnih teles in drugih naprav ali od posameznikov za gradnjo njih telegrafskih in telefonsKih naprav in naročniških telefonskih naprav v širšem krajevnem okolišu in za njih vzdrževanje, nabavljati za ta dela potrebni material in vršiti vse potrebne izdatke za postavitev in vzdrževanje teh naprav.
Na ta način dobljeni denar kakor tudi material, ki se odtod nabavi, se vknjižujeta posebej, nabave in izplačila pa se vrše po veljavnih predpisih;
6. da sme dajati v predelavo staro izknjiženo in nerabno bronasto in bakreno žico kakor tudi bakrene elektrode in druge bakrene odpadke v zameno za novo bronasto žico;
7. da sme dajati stari izknjiženi in nerabni železni telegrafski in telefonski material predelovati v nov telegrafski in telefonski material;
8. da odkupi v soglasnosti z ministrom za finance od Poštne hranilnice-del poslopja v Beogradu v Takovski ulici, kjer so nastanjeni ministrstvo za pošto, telegraf in telefon, pošta Beograd 1, glavni telegraf in radijski telegraf. Odkupno ceno določi komisija ministrstva za gradbe, v katero spada tudi po en predstavnik ministrstva za pošto, telegraf in telefon in Poštne hranilnice, sorazmerno lastni ceni za ustrezni del poslopja z napeljavami.
Določeno odkupno ceno odplača ministrstvo za pošto, telegraf in telefon Poštni hranilnici v 23 letih s 5°/o obresti v enakih letnih anuitetah, ki jih postavi ministrstvo za pošto, telegraf in telefon vsako leto v svoj proračun razhodkov od proračunskega leta 1940./41. dalje;
9. da sme kljub členu 39. uredbe o ustroju ministrstva za pošto, telegraf in telefon sprejeti v službo eno osebo z diplomo tehnične,fakultete, arhitektonskega odseka, na prazno proračunsko mesto za zvanja, za katera se zahteva fakultetna izobrazba.
Na podstavi pooblastitve iz tega paragrafa izdane uredbe ne smejo spreminjati zakon o uradnikih in tudi ne imeti za posledico kakršno koli obremenitev državnega proračuna;
10. da določi sporazumno z ministrom za finance in ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje po točki 1. § 90. uredbe o invalidih in ostalih vojnih žrtvah z dne 1. decembra 1938., na katere vrste poštnih pošiljk je prilepljati obvezno poleg predpisane poštne takse tudi invalidske znamke in koliko znaša vrednost te znamke, kakor tudi izdati sporazumno z ministrom'za finance odločbo, da se vzamejo iz obteka.
Za tiskanje teh znamk, predpisovanje njih oblike in barve, obračunavanje z upravnim odborom narodnega invalidskega fonda kakor tudi za določitev dneva, ko se dajo v obtek ali umaknejo iz obteka, skrbi minister za pošto, telegraf in telefon.
§ 82.
Da bi se selskim občinam omogočilo, da se zvežejo telefonsko s svojimi sreskimi načelstvi ali neposredno Z najbližjo državno pošto, telegrafom in telefonom, se občine pooblaščajo, da smejo pri Poštni hranilnici v Beogradu ali pri kaki mestni ali banovinski hranilnici najeti posojilo za zgraditev telefonske proge. Posojilo sme doseči največ znesek proračuna, ki ga sestavi telegrafsko-telefonsko-tehnična sekcija, in se sme uporabljati zgolj le za gradnjo telefonske proge. Preostali zneski se mo-jrajo Poštni hranilnici vrniti.
Za najetje posojila je potreben odborov sklep, odobren po določbi § 81. zakona o občinah, kateremu mora biti priložen tudi stroškovni proračun za zgraditev telefonske proge, ki ga sestavi pristojna 1.1. tehnična sekcija.
Dobljeno posojilo z obrestmi po 6°/o vred se mora odplačati v enakih obrokih v petih do desetih letih. Občine so od prvega proračunskega leta po najetju posojila pa do končnega poplačila dolžne postaviti vsako leto v svoj proračun razhodkov določeno odplačilo, na kar morajo paziti tudi oblastva, ki odobrujejo proračune razhodkov in dohodkov selskih občin.
Poštna hranilnica v Beogradu se pooblašča, da sme dati v letu 1939./40. v prednje namene iz svojih razpo-ložnih blagajniških gotovin selskim občinam posojila v skupnem znesku največ din 10,000.000'—.
§ 83.
Za vzdrževanje in izkoriščanje državne kratkovalovne radijske oddajne postaje v Beogradu se predpiše poseben pravilnik, ki ga izda po odobritvi predsednika ministrskega sveta minister za pošto, telegraf in telefon sporazumno z ministrom za finance.
S tem pravilnikom se morajo urediti tudi materialna sredstva za tehnično vzdrževanje postaje in za upravo postaje in materialna sredstva za oddajanje programa, ki se postavijo v potrebnem znesku od 1. 1940./41. dalje v proračun razhodkov teh naprav, kakor se določi to 9 pravilnikom.
V 1. 1939./40. trpi ministrstvo za pošto, telegraf in telefon stroške za tehnično vzdrževanje te postaje, pogonske stroške, stroške za kurjavo in razsvetljavo in stroške za vzdrževanje zgradbe in ureditev posestva in jih plača iz dohodkov, ostvarjenih od radijske naročnine; ti skupni stroški pa ne smejo presegati znesek 1,100.000.
Stroške za oddajanje programa in vse ostale stroške, združene z delovanjem te postaje, trpi osrednji tiskovni urad, v čigar upravi je oddaja programa.
Ta pravilnik ne sme imeti za posledico kakršno koli novo obremenitev državnega proračuna.
§ 84.
Minister za pošto, telegraf in telefon se pooblašča, da v soglasnosti z ministrskim svetom z uredbo z zakonsko močjo odvzame družbama Radio a. d. Beograd iti Radio d. d. Zagreb izdano koncesijo ali pa sklene s tema družbama, z vsako družbo posebej, za njune dosedanje pogodbene okoliše pogodbo o zgraditvi in izkoriščanju novih radijskih oddajnih postaj v Beogradu in Zagrebu in relejskih postaj v Skoplju, Sarajevu in Splitu.
Glede državne radijske oddajne postaje v Ljubljani se minister za pošto, telegraf in telefon pooblašča, da sklene v soglasnosti z ministrskim svetom za njen dosedanji pogodbeni okoliš pogodbo s Prosvetno zvezo v Ljubljani o zgraditvi in izkoriščanju nove radijske oddajne postaje v Ljubljani in relejske postaje v Mariboru.
Ves material, uvožen iz inozemstva in namenjen za izgraditev radijskih oddajnih postaj, je oproščen plačevanja carine, skupnega davka na poslovni promet, davka na luksus in drugih državnih in samoupravnih davščin, kolikor se ne izdeluje v državi, in to na podstavi specifikacij, ki jih overi ministrstvo za pošto, telegraf in telefon.
Ce bi se koncesija odvzela, da minister za finance na razpolago potrebna sredstva za izplačilo pravične odškodnine družbi in za zgraditev nove radijske oddajn«
postaje. Ministrski svet predpiše na predlog ministra za pošto, telegraf in telefon uredbo o gradnji novih radijskih 'oddajnih postaj in o ustroju radiofonske službe in njenem ukoriščanju.
I. Ministrstvo za kmetijstvo.
§ 85.
Ministrski svet se pooblašča, da sme na predlog ministra za kmetijstvo, ministra za pravosodje in ministra za finance predpisati uredbo z zakonsko močjo o notranji kolonizaciji.
§ 86.
Minister za kmetijstvo se pooblašča:
1. da sme po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo po izkazani potrebi, bodisi za vse bodisi le za posamezne banovine, spremeniti in dopolniti zakon o pospeševanju kmetijstva glede finansiranja občinskih kmetijskih skladov in sreskih kmetijskih odborov;
2. da sme po odobritvi ministrskega sveta predpisati tele uredbe z zakonsko močjo:
a) uredbo o srednjih kmetijskih šolah;
b) uredbo o srednjih kmetijskih gospodinjskih šolah;
c) uredbo o nižjih kmetijskih šolah;
č) uredbo o specialnih kmetijskih šolah in tečajih;
3. da predpiše po zaslišanju Glavne zadružne zveze nov pravilnik o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružništva;
4. da prevzame vse zemljišče, ki leži v območju okrajnih sodišč v Tesliču, Tešnju in Doboju, vknjiženo kot last Gazi-Husrefbegovega vakufa, po ceni 1000 dinarjev za hektar do skupnega zneska din 10,000.000'—; odškodnina pa ne sme biti večja niti tedaj, če je površina prevzetega zemljišča večja od 10.000 (deset tisoč) hektarov.
Razsodbe agrarnih oblastev, ki so bile izdane po členu 11. zakona o begluških zemljah z dne 3. decembra
1928.	in § 1. zakona o spremembah in dopolnitvah zakonov, ki se nanašajo na agrarno reformo v Bosni in Hercegovini, z dne 12. avgusta 1933., po katerih so bili neki deli tega zemljišča prisojeni težakom, lastniku pa odškodnina, se razveljavljajo, če niso bile prisojene odškodnine izplačane do 1. januarja 1938.
Ne prevzamejo se:
1. gozd po imenu Dubrava, čigar površina znaša okrog 1119 hektarov, ki ostane še dalje last Gazi-Husrefbegovega vakufa, in
2. deli zemljišča, ki so po agrarnih zakonih prisojeni in izplačani, kakor tudi tisti deli zemljišč, ki so prisojeni po členih 2. in 7. zakona o begluških zemljah z dne
3.	decembra 1928. in zanje lastniku ni bila izplačana odškodnina.
Kraljevska banska uprava v Banjaluki kot prvostopno oblastvo izda odločbo o zemljiškoknjižnem prenosu zemlje z imena in lastništva Gazi-Husrefbegovega vakufa na ime in v last gozdnega erarja kraljevine Jugoslavije z odškodnino, ki gre lastniku po tem zakonu. Morebitni 'knjiženi dolgovi se izplačajo iz določene odškodnine. Tudi če ni pritožb, predloži banska uprava take odločbe ministrstvu za kmetijstvo v končno odločitev.
Interesenti, ki mislijo, da je s tem prenosom lastnine kršena kakšna njihova pravica, jo smejo uveljavljati s tožbo pri pristojnem sodišču, ali najdalj v G mesecih °d dne izvršenega lastninskega prenosa.
Država izplača po pravnomočnosti odločbe določeno odškodnino v 6%nih begluških obveznicah IV. emisije v znesku din 100,000.000'— z obrestmi od 1. januarja
1938.	dalje in izvrši lastninski prenos na gozdni erar kraljevine Jugoslavije. Po izvršenem lastninskem prenosu uporablja minister za gozdove in rudnike na to zemljišče določbe uredbe o dodeljevanju državnega gozdnega zemljišča in likvidaciji uzurpacij v prejšnji Bosni in Hercegovini z dne 12. junija 1936.;
5.	da sme izdati uredbo z zakonsko močjo, s katero se uredijo ustalitev površine hmeljnikov, prisilna združba hmeljarjev, trgovina s hmeljem in znamkovanje hmelja.
§ 87.
1. Ministrski svet se pooblašča:
a) da sme na sporazumni predlog ministra za Kmetijstvo in ministra za finance poveriti obstoječim gospodarskim ali denarnim ustanovam prodajo in nabavo nepremičnin ali v ta namen osnovati posebne nove ustanove.
Prenosi nepremičnin, ki jih kupijo te ustanove na Javni dražbi v pasu, širokem 50 km ob državni meji ali morski obali, so oproščene plačila državnih in samoupravnih taks iz tar. post. 12. zakona o taksah, če prodajo te ustanove te nepremičnine kmetom v dveh letih;
b) da sme na predlog ministra za kmetijstvo in ministra za finance po zaslišanju Glavne zadružne zveze predpisati z uredbo z zakonsko močjo vse potrebne odredbe za sanacijo in pospeševanje zadružnih zvez.
2. Minister za finance se pooblašča:
a) da izplača na predlog ministra za kmetijstvo po Privilegirani agrarni banki v Beogradu na breme posebnega garantnega sklada, ki se vodi pri tej banki, Osrednji zvezi hrvatskih seljaških zadrug v Zagrebu znesek din 14,626.000'— v 4°/onih od države zajamčenih obveznicah za finančno likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih kot končno odškodnino za poslopja, odvzeta za namene agrarne reforme, za oranje, sejanje in seme kakor tudi za izdelane in agrarnim oblastvom izročene tehnične elaborate za veleposestva Cabuna, Gradina in Detkovac, ki jih ta zveza likvidira.
S tem so dokončno poravnane vse terjatve te zveze proti državi;
b) da sme dovoliti Zadružni zvezi v Splitu posebne olajšave za odplačilo njenega dolga proti državi.
§ 88.
Minister za finance so pooblašča, da sme izplačati na predlog ministra za kmetijstvo po razporedih ministrstva za grndbe Zvezi vodnih zadrug v Novem Sadu znesek din 5,600.000'— kot neporavnani zaostanek vodnih prispevkov do konca 1. 1938. za zemljišča, pri vzeta v agrarno reformo. Poplavne prispevke, pobrane v 1. 1938. po odmeri pristojnih sreskih načelstev po členu 2., drugem odstavku, pravilniku o dohodkih in razhodkih v stroki agrarne reforme st. 10.145/25 z dne 7. marca 1925. od interesentov agrarne reforme, ki imajo dodeljene površine v okolišu tiste vodne zadruge, ki je članica Zveze vodnih zadrug v Novem Sadu, izplačujejo davčne uprave Zvezi vodnih zadrug v Novem Sadu do skupne vsote njih terjatev, presežek pa vlagajo v državno blagajno kot povračilo omenjeni zvezi izplačanih akontacij.
Pobiranje in nadzor nad pobiranjem vodnih prispevkov kakor tudi vseh oslulih dohodkov agrarne reforme od interesentov agrarne reforme opravljajo organi, ki
pobirajo in nadzirajo pobiranje davkov po uredbi o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov št. 148.000, izdani na podstavi pooblastitve člena 159. zakona o neposrednih davkih.
Poplavne prispevke, vplačane v državno blagajno po interesentih agrarne reforme za njim dodeljena zemljišča v poplavnem okolišu tistih vodnih zadrug, ki niso članice Zveze vodnih zadrug v Novem Sadu, morajo izplačevati davčne uprave neposredno tem vodnim zadrugam, kakor se izplačujejo poplavni prispevki, ubrani od lastnikov zemljišč tistega poplavnega okoliša po zakonu o Vodnem pravu (zakonski člen XXIII. iz leta 1885.).
O vsotah, izplačanih Zvezi vodnih zadrug v Novem Sadu, mora dunavska finančna direkcija v Novem Sadu zbirati podatke od davčnih uprav in predložiti o tem ministrstvu za kmetijstvo vsake tri mesece poročilo.
§ 89.
Minister za kmetijstvo se pooblašča:
1. da sme ustanoviti in postaviti državni zavod za proizvodnjo veterinarskih cepiv in zdravil radi proizvajanja kar moči dobrih in cenenih cepiv in zdravil za razpoznavo, zdravljenje in zatiranje živalskih kužnih in parazitarnih bolezni in da sme radi postavitve in ureditve tega zavoda sporazumno z ministrom za finance najeti posojilo do din 10,000.900'—, z letno anuiteto do din 1,000.000'—.
Minister za kmetijstvo predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o ustroju, delu in poslovanju državnega zavoda za proizvodnjo veterinarskih cepiv in zdravil na trgovski podlagi;
2. da zamenja radi zaokrožitve državnega posestva >Tešič< posamezne parcele z okolnimi posestvi posameznih zasebnikov, postavi na tako zaokroženem posestvu kmetijsko napravo v smislu volila pok. Tešiča in predpiše pravilnik o upravljanju in ukoriščanju »ustanove Aksentija Tešiča za kmetijstvo«;
3. da sme sporazumno z ministrom za finance po izvršeni in odobreni katastrski parcelaciji državnega posestva kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Splitu prodati nove katastrske parcele kot stavbišča zasebnikom, poglavarstvu mesta Splita ali banski upravi in uporabiti dobljene vsote za nakup večjega in pri-kladnejšega zemljišča za poskusno delo te postaje v okolici mesta Splita kakor tudi za gradnjo najpotrebnejših postajnih zgradb.
Od teh prodaj dobljene vsote se stekajo v kmetijski sklad in se morajo po odobritvi ministrskega sveta uporabljati za te namene;
4. da sme dati kot odškodnino za zasebna zemljišča, razlaščena za gradnjo državne ceste Beograd—Pančevo, banovinske ceste I. reda Beograd—Opovo in drugih cest v zvezi s parcelacijo »Pančevskega rita«, za dovršitev železniške proge Beograd—Pančevo in za zboljševalne objekte Dunavsko-tamiške vodne zadruge dosedanjim zemljiškoknjižnim lastnikom v zameno za odvzeta zemljišča v last zemljišče kolonizacijskega sklada ministrstva za kmetijstvo v okolišu te zadruge, in sicer v obsežnosti površine razlaščenega zemljišča, z dovolitvijo vknjižbe lastninske pravice.
Ta zemljiškoknjižni prenos se izvrši po odločbi ministrstva za kmetijstvo in je oproščen vseh taks;
5. da sme po odobritvi ministrskega sveta predpisati uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah zakona o kontroli semenja kulturnih rastlin pri uvozu
in notranjem prometu z dne 30. novembra 1921. glede na današnje stanje mednarodnega prometa s semenjem;
6. da sme sporazumno z ministrom za finance z odločbo ustanoviti pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Skoplju odsek za gojenje riža in bombaža na enem izmed banovinskih posestev, ki ga prepusti postaji ban vardarske banovine z odlokom. Osebni in materialni krediti po proračunu kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Skoplju se smejo uporabljati tudi za ta novi odsek tam, kjer se ustanovi;
7. da sme sporazumno z ministrom za finance z odlokom ustanoviti pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Zagrebu odsek za kontrolo semenja v Osijeku. Osetpii in materialni krediti po proračunu postaje v Zagrebu se smejo uporabljati tudi za ta odsek v Osijeku;
8. da sme sporazumno z ministrom za notranje posle predpisati pravilnik za izvrševanje določbe iz člena 98. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928.;
9. da sme sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za finance po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo o svilarstvu.
S to uredbo se predpiše:
a) ustanovitev privilegirane delniške družbe državnih tvornic svile z začetno delniško glavnico najmanj din 30,000.000'—, kateri se izročijo v last in izkoriščanje državne tvornice svile v Novem Sadu, Novem Kneževcu in Pančevu; od te delniške glavnice vpiše država din 15,000.000'— kot vrednost izročenih nepremičnin, naprav in inventarja, drugih din 15,000.000'— pa vpišejo državni denarni zavodi. Ta glavnica se sme zviševati pb pravilih družbe;
b) da preide pospeševanje svilarstva (gojenje svilo-prejk, pridelovanje mešičkov in zasajanje in vzdrževanje murv) v pristojnost ministrstva za kmetijstvo;
c) da preidejo državni uradniki direkcije državnega svilarstva in državnih tvornic svile v Novem Sadu na državni proračun in da jih razporedi minister za kmetijstvo po službeni potrebi;
Č) zemljišča in poslopja državnih nadzorništev svilarstva v Novem Sadu, Pančevu, Beli Cerkvi, Bački Pa-lanki, Kovinu, Somboru, Subotici, Starem Bečeju, Starem Vrbasu, Titelu, Zablju, Zagrebu in Osijeku ostanejo še dalje last državnega era rja ministrstva za kmetijstvo;
10. da sme ustanoviti živinorejsko selekcijsko postajo v Glini in predpisati pravilnik o njenem poslovanju in ustroju;
11. da sme državno kobilarno »Aleksandrovo« premestiti v gorski kraj primorske banovine z nakupom novega zemljišča in prevzemom nekaterih površin, ki jih ima v posesti živinorejska postaja v Livnu, na sedanjem posestvu državne kobilarne »Aleksandrovo« pri Bio-gradu n/m pa ustanoviti državno živinorejsko postajo in predpisati pravilnik o njenem poslovanju in ustroju;
12. da premesti na posestvo kmetijske šole v But-miru, ki mu ga izroči drinska banovina, državno kobilarno »Mrkonjičevo«, posestvo te kobilarne pa proda mestu Sarajevu, prodajno ceno iz prebitkov državnega kmetijskega sklada dopolni do zneska din 3,500.000'— in izplača ta znesek banski upravi drinske banovine radi nakupa posestva in ureditve nove kmetijske šole;
13. da sme iz prebitka državnega kmetijskega sklada iz prejšnjih let nabaviti do zneska din 1,000.000’— objekte in ustanoviti postajo za vzrejo žrebcev S kraškeg« območja savske in dravske banovine^
14. da sme predpisati pravilnik o ustanovitvi živinorejskega in veterinarskega sklada za območje mesta Beograda nalično z obstoječimi živinorejskimi skladi v posameznih banovinah, ustanovljenimi po določbah točke 4. § 75. finančnega zakona za 1.1936./37.;
15. da sme premestiti Državni mlekarski zavod iz Škofje Loke v Kranj in za ta zavod v Škofji Loki določene kredite uporabljati za zavod v Kranju, ko se tja premesti, in da sme iz prebitka državuega kmetijskega sklada iz prejšnjih let porabiti znesek do din 1,000.000'— za postavitev potrebnih zgradb za ta zavod v Kranju;
16. da predpiše sporazumno z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o zavarovanju ribarjev na sladkih vodah;
17. da sme po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo o veterinarski službi.
§ 90.
Ministrski svet se pooblašča, da izda na sporazumni predlog ministra za kmetijstvo in ministra za finance uredbo z zakonsko močjo, po kateri:
I. se razrešijo odnošaji iz prvega odstavka § 3. zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev v območju prejšnje pokrajine Dalmacije z dne 19. oktobra 1930., ki obstoje na zemljiščih na Neretvanskem polju v metkoviškem srezu, kljub določbi drugega odstavka istega paragrafa tudi tedaj, če je trajal odnošaj najmanj 20 let do dne uveljavitve tega zakona.
Odškodnina za ta zemljišča se ne izplačuje po določbi § 44. naredbe o izvajanju zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev v območju prejšnje pokrajine Dalmacije št. 67.100 z dne 22. novembra 1930., marveč jo plačajo težaki-obdelovalci lastnikom neposredno in v gotovini;
II. kljub določbi točke a) § 2. in § 12.a zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., s spremembami in dopolnitvami z dne 5. C > cembra 1931. in 24. junija 1933., se smejo s privolitvijo lastnikov odvzeti za agrarno reformo ludi občinski pašniki in ostala neobdelana občinska zemljišča na Neretvanskem polju v metkoviškem srezu, ki ležijo ob reki Neretvi.
Kot agrarni subjekti za ta zemljišča se upoštevajo samo osebe iz drugega odstavka točke a) § 19. tega zakona.
Višina odškodnine za gorerja zemljišča se določa po predpisih spredaj navedenega zakona o likvidaciji agrar-•ne reforme na veleposestvih; izplačilo samo pa opravijo interesenti neposredno lastnikom, in sicer v gotovini.
§ 91.
1.	Pristojni ban se pooblašča, da izda z odobritvijo ministra za kmetijstvo in ministra za gozdove in rudnike pravilnik o gozdih, razlaščenih po odstavku 9. § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. junija 1931. in 24. junija 1933. in § 76. zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 29. julija 1935.
S tem pravilnikom se predpiše izvršitev razlastitve-Rih odločb ministra za kmetijstvo, izdanih sporazumno z ministrom za gozdove in rudnike; dalje se predpišejo družbe koristnikov razlaščenih gozdov, njihovi pravni °dnošaji, uprava in nadzor nad upravljanjem teh gozdov k* Pristojnost v odločanju sporov med koristniki.
2. Ban dravske banovine se pooblašča, da sme po zaslišanju banskega sveta z uredbo spremeniti in dopolniti uredbo o viničarskem redu z dne 20. julija 1928.
3. Ban sme za svojo banovino z uredbo urediti višino zneskov, ki so jih občine dolžne določiti v svojih proračunih kot prispevke v občinske kmetijske sklade. Z isto uredbo sme določiti ban odstotni znesek, ki gre od tega prispevka sreskemu kmetijskemu odboru, upoštevaje pri tem dejansko potrebo posameznih kmetijskih sreskih odborov in razmerni znesek odmerjene zemlja-rine po posameznih občinah.
§ 92.
Določa se nov rok za vložitev agrarnih prijav 'za agrarne odnošaje iz §§ 1., 2., 3. in 9. zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev v območju prejšnje pokrajine Dalmacije z dne 19. oktobra 1930., za 4 mesece od 1. aprila
1939.	dalje. Pristojna okrajna sodišča morajo vzeti vložene prijave po tem zakonu v postopek in jih obravnavati po predpisih prednjega zakona, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, in izvršilne naredbe tega zakona št. 67.100 z dne 22. novembra 1930.
§ 93.
1. Cisti dohodek državne razredne loterije in ostali dohodki, označeni v § 44. zakona o pospeševanju kmetijstva, se morajo vplačevati pri Privilegirani agrarni banki v dobro tekočega računa »Državni kmetijski sklad« in se morajo uporabljati za pokrivanje razhodkov državnega kmetijskega sklada v mejah odobrenega in na šest mesecev odprtega kredita.
2. Na zahtevo agrarnih oblastev vpišejo pristojna zemljiškoknjižna sodišča zemljišča-javno dobro, ki doslej vobče niso bila vpisana v zemljiške knjige, a so določena po zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih s pravnomočnimi odločbami za agrarne namene, v zemljiške knjige na ime občine, v katere območju tako zemljišče leži, ali pa na ime države, če jo to zemljišče sestavina državnega posestva, določenega za razlastitev.
3. Zemljiški zajednici v Markušici se priznava, da se sme glede svojih dolgov vlastelinstvu Kujen-Belasi iz Nuštra koristiti z roki, določenimi z uredbo o razdolžitvi kmetov.
4. Po agrarnih prijavah, ki jih vlože interesenti na podstavi točk 7. in 8. § 46. finančnega zakona za leto 1934./35., nadaljujejo pristojna sodišča postopek in jih obravnavajo po predpisih zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev v območju prejšnje pokrajine Dalmacije z dne
19.	oktobra 1930.
J. Ministrstvo za trgovino in industrijo.
§ 94.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da izda po odobritvi ministrskega sveta:
1. uredbo z zakonsko močjo, s katero spremeni in dopolni zakone o strokovnih šolah v resoru ministrstva za trgovino in industrijo;
2. uredbo z zakonsko močjo o ureditvi ministrstva za trgovino in industrijo;
3. uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi instituta za proučevanje gospodarstva.
Institut za proučevanje gospodarstva ima kot samostojna državna naprava nalogo, da proučuje sistematično v sodelovanju s prizadetimi gospodarskimi napravami gospodarsko življenje in daje obvestila o stanju gospodarstva in njegovem razvoju;
4. spremembe in dopolnitve uredbe o pospeševanju turizma iz 1.1936.;
5. uredbo z zakonsko močjo, s katero se spremeni in dopolni zakon o zaščiti industrijske svojine z dne
17.	februarja 1922. in 27. aprila 1928.;
6. spremembe in dopolnitve uredbe o ustroju zavoda za pospeševanje zunanje trgovine z dne 29. marca 1937.;
7. uredbo z zakonsko močjo o sanaciji gostinskih obrtov;
8. uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o obrtih z dne o. novembra 1931. in objavi sporazumno s prizadetimi ministrstvi spremenjeno besedilo zakona o obrtih, ne da bi pa spreminjal vrstni red in številke paragrafov zakona;
9. uredbo z zakonsko močjo o pretvoritvi moške obrtne šole (državne obrtne šole) v Zagrebu v državno višjo umetniško-obrtno šolo in da z isto uredbo določi položaj strokovnih učiteljev.
Te določbe ne smejo spreminjati zakon o uradnikih in tudi ne imeti za posledico kakršno koli novo obremenitev državnega proračuna.
§ 95.
, Ministef za trgovino in industrijo se pooblašča:
1. da sme postavljati na račun kreditov, določenih s proračunom za osebne razliodke stalnemu osebju na srednjih tehničnih šolah in moških obrtnih šolah, honorarno strokovno učiteljsko osebje; število in vrsta določenih zvanj kakor tudi znesek ustreznih zakonitih prejemkov in kreditov se pa s temi postavitvami ne smejo prestopati.
Te postavitve vrše po pristojnosti za postavljanje minister in bani po predhodnem angažiranju proračunskih mest na podstavi člena 66. zakona o državnem računovodstvu pri računovodstvom'h odsekih ministrstva;
2. da sme dohodke, ki mu gredo po določbah § 26. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva, uporabiti za pospeševanje obrta in industrije in za pospeševanje izvoza in gospodarske propagando v inozemstvu, in to v osebnem in materialnem pogledu;
3. da sme v proračunskem letu 1939.(40. pobirati takso 50 dinarjev za vsak policijski vizum, ki se da na potno listino ob odhodu jugoslovanskih državljanov v inozemstvo, izvzemši delavce (izselnike);
4. da sme v proračunskem letu 1939./40. odpreti državno trgovinsko akademijo v Valjevu in Mostarju; potrebni krediti za osebne in materialne izdatke se postavijo v proračun za 1.1940./41.;
5. da sme v proračunskem letu 1939./40. pretvoriti državni dvorazredni trgovinski šoli v Čakovcu in Šibeniku postopoma v državni trgovinski akademiji; potrebni krediti za osebne in materialne izdatke se postavijo v proračun za 1.1940./4J.;
6. da sme odpreti v proračunskem letu 1939./40. ■nove državne trgovinske akademije v Beogradu, Kru-ševcu in Brčkem; potrebni krediti za osebno in materialne izdatke se postavijo v proračun za 1.1940./41,;
7.	da sme po § 151. zakona o obrtih radi pobijanja nečedne tekme predpisati posebne določbe in odredbe, da blago pri proizvodnji in prodaji ne sme biti označeno z imeni, izrazi ali drugimi oznakami ali obeležji, ki ne ustrezajo naravi blaga, načinu proizvodnje, sestavu ali kakovosti izdelka samega, ki bi pa utegnili v prometu povzročiti zmote o njih izvoru in kakovosti.
§ 96.
1. Določbe člena 5. uredbe o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito z dne 23. novembra 1934., s katerimi so predpisane utesnitve glede zmanjšanja višine pokojnin vodilnih uradnikov in drugih nameščencev denarnih zavodov pod zaščito, so dokončnega značaja. Za denarni zavod, ki se preneha koristiti z zaščito, ni obveznosti, da bi zvišal pokojnine na njihov znesek pred zmanjšbo po omenjeni uredbi o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito.
2. Zakon o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930. in uredba z dne 4. junija 1937., s katero se ta zakon uvaja, ne razveljavljata pravic in ugodnosti Trgovačkega fonda in njegove hipotekarne banke, ki so jima bile podeljene z zakonom o povlasticah z dne 22. februarja 1902. Kolikor gre za način izvršbe njunih terjatev z javno prodajo-dražbo, veljajo za postopek povsem predpisi zakona o izvršbi in zavarovanju in uredbe; Trgovačkemu fondu in njegovi hipotekarni banki mora izvršilno sodišče po izkazani potrebi in na njih zahtevo dati na razpolago enega sodnika in zapisnikarja za opravo postopka-
K. Ministrstvo za gozdove in rudnike.
§ 97.
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča:
1. da predpiše sporazumno z ministrom za finance po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo, s katero uredi cestne pavšale, delovno doklado in nagrade za uspešno delo osebju, zaposlenemu pri delih zaradi izkoriščanja državnih gozdov v lastni režiji; Izdatki za potne pavšale in delovna doklada se določijo v letnih režijskih preliminarjih, nagrade za uspešno delo pa se izplačujejo iz doseženega čistega dobička režijskega poslovanja;
2. da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo, s katero uredi pravne in finančne odnošaje med državo in gozdno-industrijskim podjetjem >Šipad^ d. d., preustroji podjetje na podlagi strokovnega in umnega dela radi strogo trgovskega poslovanja in poveča kontrolo poslovanja in odgovornost uprave podjetja;
3. da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo, s katero:
a) uredi službo gozdnih čuvajev, logarjev in nad-logarjev pri upravi državnih gozdov ;
b) zagotovi uniformiranje in oborožitev zgoraj navedenega osebja. Za izvršitev tega se mora ustanoviti sklad, v katerega se steka 20% prisojenih denarnih kazni po zakonu o gozdih z dne 21. decembra 1929. in 20 %> povračila škod po gozdnih kaznivih dejanjih, ki jih prisodijo državi bodisi sodna ali pa občna upravna oblastva;
c) predpiše za osebje pod točko a) poseben disciplinski postopek in izda posebno določbo o disciplinski odgovornosti;
č) uredi za osebje, navedeno v točki a), vprašanje materialne odgovornosti zaradi neopravičenih sečenj v državnih gozdih;
d)	uredi rabo orožja po organih za zaščito državnih gozdov pri opravljanju njih dolžnosti.
' S to uredbo se ne smejo zvišati za ta namen s proračunom odobreni krediti. Prav tako se tudi ne smejo spreminjati določbe zakona o uradnikih, razen tistih določb, ki se nanašajo na tvarino, navedeno v prednjih točkah;
4. da izda po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo, s katero predpiše radi vzdrževanja trajnega in umnega gospodarstva vse potrebne ukrepe upravnega, gospodarskega in finančnega značaja za preureditev, sanacijo in olajšanje stanja krajiških irnovin-skib občin;
5. da sme po soglasnosti ministrskega sveta že izdane ali kako drugače pridobljene pravice za izsledovanje in pridobivanje rudninskih olj, zemskih smol in plinov v občnem državnem interesu ali interesu državne obrambe razveljaviti ali če so se kje dela že začela, razlastiti, kOlikor zadevajo te pravice okoliš, v katerem sta država ali državna obramba zainteresirani;
6. da sme v soglasnosti z ministrskim svetom popraviti prejšnje zamejničevanje državnih gozdov in državnih zemljišč v Srbiji, Južni Srbiji in Crni gori, kjer koli se po informativnih komisijah izkaže, da je taka poprava meje neizpodbiten življenjski interes za obstanek in napredek interesentov;
7. da izda sporazumno z ministrom za finance uredbo za preskrbo domačih žag z lesom v mejah njih letne zmogljivosti kljub §§ 50. in 51. zakona o gozdih in členov 47. in 49. uredbe o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike št. 268/36 brez licitacije.
Uredba naj se nanaša samo na tiste žage, katerih lastniki so državljani kraljevine Jugoslavije, ki obratujejo z domačo glavnico, razpolagajo svobodno s svojimi izdelki in sami predelujejo les na lastnih žagah, a so imeli žage že na dan 1. januarja 1929., in ki so sposobne za uspešno obratovanje.
Upošteven je predvsem les, izdelan v državni režiji, potem pa šele stoječi les iz svobodnih gozdov, kjer se ne more v režijskem poslovanju iz katerih koli vzrokov izdelovati potrebni les.
Ta preskrba sme trajati največ pet let.
§ 98.
Minister za finance se pooblašča:
1. da sme odobriti ministru za gozdove in rudnike, da pridrži iz svojih sredstev največ din 80,000.000'— bot posojilo za obratno glavnico vseh državnih rudniških in gozdno-industrijskih podjetij in za lastno režijo, ki ga morajo vrniti konec proračunskega leta;
2. da sme iz tekočih gozdnih dohodkov za 1.1939./40. dati ministru za gozdove in rudnike kot obratno glavnico gozdnega industrijskega podjetja »Šipad' d. d. na razpolago din 20,000.000'—; podjetje pa mora do konca tega proračunskega leta vrniti to vsoto blagajni ministrstva fca gozdove in rudnike.
§ 99-
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča:
1.	da sme prodati lastnikom domačih žag, ki niso Preskrbljeni po zakonu o zaščiti domače lesne indu-•trije, potrebni les za preskrbo njih žag v mejali vtalne
možnosti in zmogljivosti njih žag, toda največ do 1.000 polnih m’ v okroglem lesu proti plačilu kalkulirane gozdne takse, ki ne sme biti nižja od cene po gozdnem cenovniku. Za ta namen se smejo oddajati samo bukev, jelka in smreka, borovina pa samo izjemoma, kadar ni bukev, jelk in smrek za izkoriščanje.
Od teh prodaj so izvzeti tisti lastniki žag, katerih žage so za 1. 1938./39. oziroma za 1. 1939. po zakonu o zaščiti domače lesne industrije z dne 15. marca 1929. ali pa na podstavi dolgoročnih pogodb docela ali deloma preskrbljene.
To svojo pravico sme prenesti minister za gozdove in rudnike na gozdna ravnateljstva;
2. da proda stoječa in ležeča debla, ki so se posušila zaradi elementarnih nezgod in nesreč, in kakor koli drugače poškodovana in za nadaljnjo rast onesposobljena debla, če je škoda večjega obsega in se z rednimi sredstvi brez škode za gozd ne dajo izkoristiti, kljub predpisom zakona o gozdih, zakona o državnem računovodstvu in uredbe o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike v večjih ali manjših oddelkih z neposrednimi dogovori brez licitacije po dejanski vrednosti na podstavi cenitve, do vrednosti din 2000’— posameznikom v enem letu;
3. da odloži za tekoče proračunsko leto izvrševanje § 123. zakona o gozdih; v tem času se morajo zbirati in uporabljati dohodki fonda za pogozdovanje po predpisih pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje St. 855 z dne 11. januarja 1928., s spremembami in dopolnitvami št. 20.886/1928, 25.507/1929 in 17.525/1930, in po določbah uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o olajšavah pri pobiranju prispevka v fond za pogozdovanje od posestnikov nedržavnih gozdov z dne 10. julija 1938., M. S. št. 717;
4. da sme oddajati brezplačno iz državnih gozdov neogibno potrebni stavbeni les in drva liškim in dalmatinskim naselnikom-kmetom, naseljenim v bivši Bosni in Hercegovini, tako, kakor ostalim služnostnim upravičencem;
5. da sme razdeliti med interesente (občine, zemljiške zajednice, imovinske občine, javne naprave, privatne osebe) brezplačno sadike, vzgojene v državnih drevesnicah pri gozdnih upravah in državnem parku v Topčideru in pri političnih oblastvih, in sicer predvsem za pogozdovanje kraščin in goličav, v drugi vrsti pa za napravo gajev okoli malih kmetskih posestev, šol, občin in mest in za napravo parkov okoli državnih zgradb, vojaških objektov, spomenikov, molilnic, vojaških grobov kakor tudi za vojaške potrebe. V la namen sme razdeljevati brezplačno interesentom semenje iz državnih gozdov in vzgojeno v državnih semenogojnicah, pa tudi znanstvenim napravam, zavodom in poskusnim postajam doma in na tujem za znanstvena raziskovanja. Ta pooblastitev se sme prenesti tudi na podrejene organe;
6. da smo po zaslišanju vrhovnega državnega pravobranilstva in glavne kontrole in po odobritvi ministrskega sveta kljub predpisom § 112. zakona o gozdih v posebno opravičenih primerih radi zaokrožbe posestva in pocenitve uprave zamenjati državne gozdove in gozdna zemljišča z gozdovi in zemljišči imovinske občine enake vrednosti;
7. da sme služnostnim upravičencem ene katastrske občine dati služnostno pravico tudi v sosednji katastrski občini, kolikor ne morejo zadostiti svojim potrebam v svoji katastrski občini, a je v sosednji občini kaj prebitkov; toda s leni se ue smejo prikrajševati pridobljene
pravice upravičencev sosednje občine, niti ne pridobe dni trajne služnostne pravice v tej katastrski občini.
Ta pravica prelaganja upravičencev iz ene katastrske občine v drugo se sme prenesti na ravnatelje gozdnih ravnateljstev;
8. da sme uvesti plačane vstopnice za gozdarsko-loyski muzej Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Topcideru. Dohodki od teh vstopnic služijo za pokrivanje razhodkov muzeja po pravilniku, ki ga izda minister za gozdove in rudnike sporazumno z ministrom za finance;
9. da sme mimo zakona o državnem računovodstvu oddajati posamezne parcele »Deliblatskega peska« radi obdelave in lažjega pogozdovanja okolnim kmetovalcem v brezplačen zakup za štiri leta s pogojem, da mora zakupnik po načelu prehodnega gozdno-poljskega gospodarjenja tisto parcelo pogozditi in jo po preteku zakupa državi pogozdeno izročiti. Sadike, potrebne za to pogozdovanje, daje država brezplačno;
10. da v bivši mostarski oblasti in v livanjskem in duvanjskem srezu (danes Tomislav Grad) državno absolutno gozdno zemljišče, golo ali nepopolnoma obraslo z nizkim grmovjem, ki ni potrebno za notranjo kolonizacijo in izločitev mere in sečine, izloči in podeli posameznim osebam in napravam za pogozdovanje in zasaditev po predpisih uredbe z zakonsko močjo, ki jo izda 'po odobritvi ministrskega sveta;
11. da sme izjemoma in v posebno opravičenih in nujnih primerih odobriti, da se začno pogozdovati goličave in kraščine v breme fonda za pogozdovanje še preden izda komisija v smislu zakona o gozdih odločbo o izločitvi in o generalni osnovi za pogozdovanje. Nadaljnje pogozdovanje v prihodnjih letih se sme izvajati samo na podstavi odločbe komisije;
12. da sme do posebnega zakona o ureditvi državnih gozdov v bivši Bosni in Hercegovini, obremenjenih s služnostmi, ki je napovedan v § 184. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929., oddajati iz državnih gozdov potrebni les, kamenje, gramoz, pesek in zemljo za gradnjo kakor tudi dovoljevati kurivo in pašo služnostnim upravičencem na ozemlju bivše Bosne in Hercegovine na način in v obsegu, kakor se je to godilo pred omenjenim zakonom o gozdih;
13. da sme ob reambulaciji inej državnih gozdov in posestev v Srbiji, Južni Srbiji in Crni gori opraviti re-ambulacijo po dejanskem stanju na samem kraju v vseli tistih primerih, kjer se ne da ugotoviti pravo stanje z obstoječimi listinami o zamejničevanju ali lastništvu zaradi njih netočnosti. V takih primerih se morajo spraviti obstoječe lastninske listine (mejni zapisniki, risbe in tapije) v sklad s tako izvršeno reambulacijo.
§ 100.
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča:
1.	da sme po pristojnih oblastvih z izvršbo izterjevati od rudarskih podjetnikov, t. j. lastnikov rudnikov in imetnikov rudoslednih in prostoslednih pravic:
a) vse dolžne državne rudarske davščine iz tekočega kakor tudi iz prejšnjih let;
b) izvršne kazni, izrečene po rudarskem zakonu;
c) vse dolgove rudarskih podjetnikov bratovskim skladnicam za zavarovanje rudarskih delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone, veljavne v kraljevini Jugoslaviji, tako za tekoče kakor iz prejšnjih let j
č) vse dolgove rudarskih podjetnikov in rudo(pro-sto-)sledcev za delavski zaslužek.
Dokler se ne poravnajo vsi zgoraj navedeni dolgovi,: ne morejo rudarski podjetniki in rudo(prosto-)sledci pridobivati ali dobiti:
1. nove rudosledne pravice (proste in izključne, prostoslede, samorove, rudosledne dovolitve in drugo, rudarske povlastice), koncesije (jamska polja, nadnevne mere in drugo);
2. podaljšavo že izdanih rudarskih pravic, navedenih pod 1.;
3. odobritev njih prenosa, vpisovanje bremen in zaznamb nanje;
4. potrdilo rudarskih oblastev katere koli vrste.
Vse njih prošnje (vloge) o takih predmetih morajo
rudarska oblastva zavračati, rudosledne in prostosledne pravice pod 1. pa razveljaviti;
2.	da sme po soglasnosti ministrskega sveta po potrebi dovoljevati obročna odplačila dolgov za kupljene proizvode državnih rudniških podjetij.
§ 101.
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča:
1. da sme gotovino in tekoče dohodke depozita liške imovinske občine uporabljati za gradnjo novih in popravila in vzdrževanje obstoječih cest in za zidanje poslopij v območju te imovinske občine;
2. da proda odvisna stavbišča, zunaj naselij, zgradbe in material od porušenih zgradb in porabi od tega dobljeni denar mimo proračuna neposredno za nakup stav-bišč ali zgradb ali za zidanje zgradb;
3. da sme denar, dobljen iz prodaje državnega gozdnega zemljišča, imenovanega »Gaj« v davčni občini Svi-lojevo v apatinskem srezu, porabiti za postavitev zgradbe za gozdno ravnateljstvo v Novem Sadu, za popravila obstoječih gozdnih uprav in logarskih hiš in gradnjo novih, kjer se kaže potreba po njih postavitvi;
4. da da banskim upravam na razpolago državno gozdarsko osebje za delo v banovinskih napravah, dokler delo traja; temu osebju se izplačujejo za ta čas prejemki iz banovinske blagajne, njih prejemki po držav nem proračunu pa olajšajo zadevne partije proračuna razhodkov ministrstva za gozdove in rudnike;
5. da postavlja diplomirane gozdarske inženirje za uradniške pripravnike-volonterje brez prejemkov.
Cas, prebit v taki lastnosti, se jim šteje kot čas pripravljalne službe za opravljanje državnega strokovnega izpita in izpita za samostalno upravljanje gozdov.
S tem ne prevzema država nikake obveznosti, da jih sprejme v državno službo; na mesta, ki se normalno izpraznijo, pa je postavljati predvsem te pripravnike volonterje;
6. da sme v mejah številčnega stanja in kredita za osebne razhodke premeščati inšpektorje ministrstva
111.	skupine, 2. stopnje, h gozdarskim odsekom banskih uprav;
7. da predpiše sporazumno z ministrom za finance pravilnik o povračilu potnih stroškov državnim rudarskim uslužbencem za potovanja ob stroških privatne
! stranke po določbnh rudarskih zakonov in za terenska | dela radi rudarskih ali geoloških raziskavanj;
8. da predpiše sporazumno z ministrom za finance i pravilnik o posebnih dokladah za osebje nacionalnega I institutu za gorivu in rude;
9.	da sme prenesti neodplatno v last tisto zemljišče državnega erarja, ki je s pogodbo dano posameznim osebam in napravam radi pogozditve in zasaditve s pogojem notranje kolonizacije v bivši mostarski oblasti in v livanjskem in duvanjskem srezu (danes Tomislav Grad), in da sme prenesti odločanje o tem na bana.
§ 102.
1. V tistih zamejničenih državnih gozdovih, za katere še ni dokončno rešeno lastninsko vprašanje po uvedenih pravdah, se dovoljuje pravdnim strankini, da smejo do končne rešitve lastniškega vprašanja po teh svojih pravdah uživati na njih, kolikor so za obdelovanje sposobna zemljišča, vse pravice, ki so jih uživale do začetka zamejničevanja in nastanka spora.
2. Inozemski lovci, povabljeni od lovskih organizacij v državi, dobe po predhodni odobritvi ministrstva za gozdove in rudnike brezplačno lovsko karto in jim je dovoljeno prinesti v kraljevino Jugoslavijo carine prosto dve lovski puški in 500 nabojev na osebo.
Brezplačne lovske karte izdaja ministrstvo za gozdove in rudnike. Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali razveljavi.
3. Bratovske skladnice se izenačujejo z Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev in z zdravstvenimi zadrugami glede pravice, imeti in zalagati lekarne, priročne lekarne in bolnice, da bi se oddajala zavarovanim članom zdravila brezplačno.
4. Za službojemnike pri rudniško-topilniških podjetjih, zavarovanih pri bratovski skladnici, velja § 219. zakona o obrtih, le da obdrže svojo pravico do plače za 3 dni, če nimajo pravice do hranarine.
5. Nalično s § 189. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. so oproščena plačila taks po zakonu o taksah vsa potrdila o imovinskih razmerah, ki jih predlagajo zavarovanci pristojnim bratovskim skladni-cam, da urede svoje podpore in invalidnine.
6. Clen 34. uredbe o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike in podrejenih naprav in o upravljanju državnih gozdov in državnih rudniških podjetij* se spreminja in se glasi:
>(') Za izobražanje nižjega strokovnega osebja za rudniška in topilniška podjetja obstojita nižji rudarski šoli v Celju in Knjaževcu, ki sta podrejeni ministrstvu za gozdove in rudnike, oddelku za vrhovni rudarski nadzor.
(8) Minister za gozdove in rudnike sme ukinjati in združevati obstoječe in ustanavljati nove nižje rudarske šole.
(a) Natančnejše določbe o ureditvi in poslovanju teh šol in internatov predpiše minister za gozdove in rudnike s pravilnikom.«
L. Ministrstvo 7.11 socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 103.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se Pooblašča:
1.	da sme izdati sporazumno z ministrom za finance Uredbo z zakonsko močjo o obračunjanju in izterjevanju bolničnih stroškov v javnih bolnicah. S to uredbo se od-redi oprostitev siromašnih oseb od plačevanja bolničnih
stroškov in se uredi izterjava bolničnih stroškov od tistih oseb, ki so bile z drugimi zakoni tega oproščene;
2. da sme sporazumno z ministrom za finance izdati uredbo o oddajanju zdravil biološkega izvora in ostalih proizvodov državne proizvodnje v zastopstvo pooblaščenim tvrdkam;
3. da izda sporazumno z ministrom za pravosodje uredbo z zakonsko močjo, s katero predpiše tarifo e nagradah sodnih zdravnikov za oddajanje sodno-medi-cinskih izvedenskih mnenj;
4. da sme: 1. spremeniti pravilHik o zdravilih in zdravilnih specialitetah, izdan na podstavi §§ 1., 2., 3. in 29. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili. S tem pravilnikom se sme določiti, da sme tudi država nabavljati zdravila iz dohodkov narodnega zdravstvenega sklada za preskrbo tistih lekarn z zdravili, ki so pooblaščene za prodajo zdravil po § 5. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili; in
2.	predpisovati posebne cene za zdravila za Osrednji urad za zavarovanje delavcev in druge ustanove socialnega zavarovanja;
5. da sme po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo o postavljanju, uporabljanju, varstvu in vzdrževanju asanacijskih objektov, ki jih postavljajo higienske naprave;
6. da sme po odobritvi ministrskega sveta državno posestvo v Washingtonovi ulici št. 19, parcela št. 2552 k. o. Beograd št. 1, in posestvo v Cvijičevi ulici, parcela št. 1138 k. o. Beograd št. 2, prodati po komisijski ocenitvi na javni dražbi ali pa ju odstopiti po cenitvi mešan« komisije državi ali občini za njune potrebe. Denar, dobljen od te prodaje, se sme porabiti samo za zidanje potrebnih bolničnih zgradb pri občni državni bolnici ▼ Beogradu;
7. da sme najeti posojilo pri Državni hipotekarni banki v Beogradu v breme dohodkov narodnega zdravstvenega sklada za dovršitev in ureditev začetih paviljonov pri državnih bolnicah v Ljubljani, Nišu, Splitu in Beogradu v znesku din 7.500.000'—.
§ 104.
Ministrski svet se pooblašča, da izda na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje uredbo z zakonsko močjo o delavskih zbornicah. Z dnem, ko stopi ta uredba v moč, prenehajo veljati določbe tretjega dela (§§ 36. do 69.a) zakona o zaščiti delavcev, ki se nanašajo na delavske zbornice.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča, da sme v času, dokler ne izda ministrski svet uredbe o delavskih zbornicah, razreševati skupščinske člane delavskih zbornic, in to v celoti ali po-samez, in imenovati na njih mesta nove skupščinske člane. Imenovana ali popolnjena skupščina delavske zbornice ima iste pravice, kot redna skupščina po zakonu o zaščiti delavcev.
§ 105.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje s« pooblašča, da sme izdati po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o socialnem institutu. Socialni institut se ustroji kot samoupravno telo pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje in mu je naloga, da proučuje socialna vprašanja. Sredstva za njegovo vzdrževanje dajo Osrednji urad za zavarovanje delavcev, pokojninski zavodi za nameščence, osrednja uprava
za posredovanje dela in javne borze dela, glavne bratovske sklndnice, humanitarni fond državnega prometnega osebja, osrednje tajništvo delavskih zbornic in delavske zbornice od svojih prispevkov v znesku do 3%o (tri od tisoč). Natančnejše predpise o ustroju in področju socialnega instituta izda minister za socialno politiko in ljudsko ZKlravje
§ 106.
Minister sa socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča:
1. da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o ureditvi razmerja med novinarji in lastniki listov.
Dokler se ne izda ta uredba, veljajo za novinarje glede delovnega razmerja in pokojninskega zavarovanja predpisi uredbe o ureditvi razmerja med novinarji in lastniki listov z dne 25. septembra 1926. ("Službene novinec št. 219/VII z dne 28. septembra 1926.),* z njenimi spremembami in dopolnitvami z dne 28. marca 1928.,** kakor tudi obstoječi predpisi zakona o zavarovanju delavcev, zakona o zaščiti delavcev in zakona o obrtih;
2. da izda v soglasnosti z ministrskim svetom uredbo z zakonsko močjo o spremembi in dopolnitvi § 14. zakona o izseljevanju z dne 30. decembra 1921. oziroma § 22. pravilnika za izvrševanje tega zakona z dne 30. julija 1923., da bi se ukinile takse za izseljevanje (»iz-selniška glavarina«).
Stroški izselniške službe v znesku ukinjene glavarine se poravnajo iz dosedanjih doklad za javne borze dela; po potrebi pa predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje z naredbo zvišanje sedanje doklade za javne borze dela, toda samo v tistem znesku, ki ga izselniška služba zaradi ukinjene glavarine potrebuje;
3. da sme razširiti obveznost pokojninskega zavarovanja, kolikor ni te obveznosti že po predpisih prečiščenega besedila zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev (■'Službene novine« z dne 12. decembra 1933., št. 285/LXXXlV), bodisi za okoliš vseh bodisi le posameznih pokojninskih zavodov:
a) kljub odstavku 4. § 1. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, na trgovske pomočnike, za katere veljajo predpisi zakona o obrtih;
b) na zobne tehnike in strojnike s strojniškim izpitom;
4. da sme zasebno-društvenim bolniškim blagajnam dovoliti izvajanje dopolnilnega zavarovanja za večje dajatve, kot so določene v §§ 45. in 46. zakona o zavarovanju delavcev, če njihova ravnateljstva tako sklenejo. Prispevki za tako zavarovanje ne smejo biti višji od lU zakonskega prispevka za bolezen in obremcnjajo zavarovane člane. Pravilnike o izvrševanju tega dopolnilnega zavarovanja izdajo pristojna ravnateljstva, odobruje jih pa minister za socialno politiko in ljudsko zdravje;
5. da sme po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo razmejiti obstoječe zasebno-društvene bolniške blagajne po okoliših pokojninskih zavodov za nameščence in predpisati pogoje za ustanavljanje novih;
6. da izda po odobritvi ministrskega sveta uredbo z	zakonsko močjo, s	katero se	uredi delovanje celokupne	zasebne pobude	v socialni	in humani delavnosti.	Z
uredbo se uredo pogoji za obstoj zasebnih naprav in družb, njih področje, njih medsebojni odnošaj in koor-
* »Uradni liste	št. 386/94	iz 1. 1926.
dinacija kakor tudi sodelovanje z uradnimi organi in nadzor nad njih finančnim in stvarnim poslovanjem.
Te uredbe ne smejo spreminjati zakona o uradnikih in ne morejo imeti za posledico kakršno koli novo obremenitev državnega proračuna;
7. da izda po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o zaščiti ljudskega podmladka, ki obsega celokupno zdravstveno, nravno in občno socialno zaščito otrok pred rojstvom in po njem, zaščito mater, rodbin in zaščito mladine.
S to uredbo se določijo:
1. pravica do javne zaščite in načela, način poslovanja in naprave javne zaščite;
2. dolžnosti, področje in ustroj javne zaščite, t. j. državne, banovinske, občinske in drugih samoupravnih
teles;
3. področje in ustroj zasebne delavnosti in pogoji za priznanje javnosti zasebnih naprav;
4. medsebojna razmerja, obveznosti in načela koordinacije in sodelovanja javne in zasebne zaščite;
5. zagotovitev gmotnih sredstev in vsa druga vprašanja zaščite ljudskega podmladka vseh slojev in vseh delov države, pa tudi po njih posebnih potrebah.
S to uredbo se smejo ukinjati, spreminjati in dopolnjevati socialni in zdravstveni predpisi, ki se nanašajo na njen predmet; ne smejo se pa spreminjati določbe zakona o uradnikih in tudi ne smejo imeti za posledico kakršno koli novo obremenitev državnega proračuna;
8. da sme po odobritvi ministrskega sveta predpisati uredbo z zakonsko močjo o ustroju ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje; s to uredbo se smejo spremeniti predpisi § 2. zakona o ustroju socialne in zdravstvene uprave in § 84. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah M. S. št. 1131 z dne 1. decembra
1938., ne smejo se pa poveča vati po proračunu odobreni osebni razhodki in tudi ne spreminjati določbe zakona o uradnikih;
9. da spremeni in dopolni sporazumno z ministrom za finance z uredbo z zakonsko močjo, izdano v soglasnosti z ministrskim svetom, uredbo o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah, natisnjeno v »Službenih novi-nah Št. 277 LXXX1I-A z dne 2. decembra 1938., M. S. št. 1131/38, v okviru tistega finančnega efekta, ki je določen v tej uredbi.
§ 107.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se
pooblašča:
1. da sme odobrovati in ukinjati higienikom (zdravnikom, biologom, sanitetnim inženirjem, bakteriologom, kemikom in veterinarjem) v higienski službi doklade za epidemijsko službo;
2. da predpiše uredbo o ustroju higienske službe, s katero se nadomestijo: uredba o organizaciji higienske službe z dne 14. septembra 1927., uredba o organizaciji in področju Centralnega higienskega zavoda v Beogradu z dne 21. decembra 1929., uredba o organizaciji in področju Sole za narodno zdravje v Zagrebu z dne 4. maja
1927., uredba o organizaciji in področju Šole za narodno zdravje v Zagrebu z dne 28. marca 1930. in uredba o organizaciji in področju higienskih zavodov, zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj z dne 1. aprila 1930.
Te uredbe ne smejo spreminjati zakona o uradnikih in tudi ne imeti za posledico kakršno koli obremenitev
državnega preračunaj
3. da izda pravilnik o delu v delavnicah ortopedskih zavodov in naprav za namestitev slepih, gluhonemih, duševno zaostalih in invalidov naliČno z obstoječim pravilnikom o delu v monopolnih ustanovah kakor tudi o brezplačni izdelavi protez in ortopedskih obuval za siromašne pohabljence v breme kredita zavoda (delavnice) ;
4. da sme po odobritvi ministrskega sveta spremeniti in dopolniti uredbo o preskrbovanju nezaposlenih delavcev z dne 25. novembra 1937. (»Službene novine« št. 1 in z dne 1. januarja 1938.);
o.	da sme spremeniti in dopolniti pragmatiko za uslužbence posredovanja dela z dne 23. marca 1938. (»Službene novine« št. 69 z dne 28. marca 1938.);
6. da sme v soglasnosti z ministrom za gradbe, ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za finance predpisati uredbo z zakonsko močjo o ureditvi letovišča Kaluderska bara na Tari, s katero se urede higienski, zdravstveni in gradbeni predpisi;
7. da sme po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo o zdravniški službi na deželi.
V uredbi se sme določiti, da je vsak zdravnik, ki želi dobiti službo pri državni, banovinski ali samoupravni napravi ali pri organu socialnega zavarovanja kakor tudi v zasebni bolnici s pravico javnosti, po opravljeni zdravniški pripravniški službi dolžen prebiti dve leti v zdravniški praktični službi na vasi ali v trgu ali malem mestu vaškega tipa z manj ko 4000 prebivalci. Te leti se mu računata v pripravljalno službo po zakonu o uradnikih.
Z uredbo se določijo prejemki, pravice in dolžnosti teh zdravnikov kakor tudi natančnejši pogoji, po katerih se ta služba opravlja.
Radi usposobitve zdravnikov za to službo predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje novo uredbo o opravljanju zdravniške pripravniške službe po § 13. zakona o zdravnikih ne glede na predpise tega paragrafa;
8. da sme ob strokovno obrazloženi potrebi zato, da bi se zatirale epidemije in socialne bolezni ali raziska-valo higiensko življenje, ali pa v zameno na izpraznjeno mesto kljub § 80. uradniškega zakona pošiljati na začasno delo strokovno osebje za dalj ko tri mesece. Minister ga sme z odlokom odrejati na to začasno delo tudi brez pravice do dnevnic, če se s tem začasnim delom uslužbenec ne obremenja z izrednimi stroški, kar oceni starešina naprave;
9. da sme razmeščati v mejah celotnega odobrenega proračuna osebje po vsem območju kraljevine ne glede na skupine, določene v proračunu za napravo ali urad kraljevskih banskih uprav; ne sme pa s tem povečati števila osebja pri napravah in uradih v območju uprave mesta Beograda in na sedežu kraljevskih banskih uprav.
§ 108.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča:
1. da izda sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico in ministrom za finance uredbo o ureditvi pravice do pokojnine uli odpravnine oseb, ki so bile člani oskrbovalnice za civilne uslužbence bivše avstro-ogrske vojaške uprave na Dunaju;
2. da sme za čas, dokler se ne opravijo volitve za samoupravne organe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev iu njegovih krajevnih organov po § 179. zakona
o zavarovanju delavcev tudi že pred iztekom mandata članov ravnateljstva in nadzornega odbora razrešiti imenovane člane ravnateljstva in nadzornega odbora Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, in sicer v celoti ali posamič, in imenovati na njih mesto nove člane ravnateljstva in nadzornega odbora.
Na isti način sme minister po izkazani potrebi na mesto razrešenega ravnateljstva in nadzornega odbora Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov imenovati komisarje, ki naj do nadaljnje njegove odredbe oziroma do svoje zmene ali do imenovanja novih članov ravnateljstva in nadzornega odbora opravljajo vse posle, ki so le-tem naloženi;
3. da sme opraščati plačevanja dolžne najemnine tiste najemnike v koloniji ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje v ulici Franchet d’Esperay in v Pro-kupski ulici, za katere nedvomno ugotovi, da je zaradi siromašnega stanja in nezaposlenosti nikakor ne morejo plačati;
4. da sme najeti posojilo za odplačilo dolgov države »Zakladni bolnici« v Zagrebu v znesku din 7,500.000'—.
Posojilo se najame v breme dohodkov narodnega zdravstvenega sklada;
5. da sme najeti posojilo pri Državni hipotekarni banki v Beogradu ali pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu v breme dohodkov narodnega zdravstvenega sklada ali v breme proračunskih kreditov;
a) za gradnjo, dovršitev in ureditev državnih bolnic v Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Beogradu in Nišu in deč-jega zdravilišča na Tari v znesku din 10,500.000'—;
b) za odkup zemljišča radi razširitve državne bolnice za duševne bolezni v Novem Celju v znesku din 904.600'-;
c) za odkup zemljišča radi razširitve državne bolnice v Splitu v znesku din 1,247.100'—;
č) za odkup zemljišča radi razširitve državne bolnice v Sarajevu v znesku din 425.000'—;
d) za gradnjo novega paviljona pri državnem zdravilišču v Novem Marofu v znesku din 2,000.000'—;
e) za podporo postavitve in ureditve banovinskih bolnic v znesku din 3,000.000'—;
6. da sme najeti pri Državni hipotekarni banki v Beogradu ali pri Ljudski posojilnici v Ljubljani posojilo v znesku din 2,600.000'— za odkup zemljišča za državno bolnico za duševne bolezni Ljubljana—Studenec. V višini letne anuitete po din 400.000'— se zmanjša pozicija »oskrbni stroški za 240 bolnikov v zavetišču Sv. Jožefa v Ljubljani« radi izplačila letne anuitete za poplačilo tega posojila;
7. da sme določiti poslovodjem delavnic in mojstrom, zaposlenim pri državnih ortopedskih zavodih (delavnicah) in napravah za namestitev slepih, gluhonemih in invalidov poleg rednih prejemkov posebno doklado: prvim do din 540'—, drugim do din 350'— na! mesec za strokovno čezurno delo v breme proračuna navedenih naprav;
8. (') da sme z naredbo predpisati pogoje za sprejemanje pogodbenih zdravnikov v službo, določbe o njih pravicah in dolžnostih in o prenehanju službe, katera naredba bi veljala za vse pogodbene zdravnike urada, če se in dokler se med Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev in Zvezo zdravnikov socialnega zavarova-nj4 ue sklone uova kolektivna pogodba./
(2) Pogodbeno razmerje med Osrednjim uradom in pogodbenim zdravnikom preneha tudi brez odpovedi, če to minister za socialno politiko in ljudsko zdravje v interesu ali po potrebi službe od Osrednjega urada še pred iztekom pogodbe zahteva. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča, da izda s posebno uaredbo natančnejše določbe o načinu odpuščanja pogodbenega zdravnika, višini njegove odpustnine in nadomeščanja pri zdravljenju članov urada;
9.	da izvrši zemljiškoknjižni prenos imovine »sklada (fonda) za preskrbo vračajočih se bojnikov v Ljubljani«, ki se nanaša na zdravilišče Golnik, in to na vložke št. 89, 125, 175, 190, 198, 203, 209, 227 in 230 katastrske občine Senično z vsemi parcelami, zgradbami in ureditvami vred, na ime dravske banovine. Prenos se mora izvršiti po določbi § 73. zakona o banski upravi brez plačila takse.
§ 109.
1. Subvencija iz § 136. zakona o zavarovanju delavcev se ukinja.
2. Določbe §§ 6., 8., 10., 12., 14., 15., 21., 87., 102.,
103.,	prvega odstavka, 108. do 115. in 119. zakona o zaščiti delavcev* ne veljajo za dela, ki jih izvaja ministrstvo za vojsko in mornarico v lastni režiji za obrambo države.
Razmerje med državo in delavstvom, zaposlenim pri izvajanju teh del, se uredi s posebno pogodbo.
3. Ustanovitev vrhovnega sodišča delavskega zavarovanja, omenjena v §§ 172. in 173. zakona o zavarovanju delavcev, se odlaga; pristojnost tega sodišča po tem zakonu preide na kasacijsko sodišče na sedežu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
4. Osrednji urad za zavarovanje delavcev sme dohodke od kazni, ki se ubirajo po § 200. zakona o zavarovanju delavcev, porabiti ne samo za izredne podpore rentnikom po drugem odstavku omenjenega paragrafa, marveč tudi za izredne pomoči obolelim članom urada, ki so izčrpali 26 tednov podpore po § 45. zakona o zavarovanju delavcev.
5. Uslužbenci delavskih zbornic, naprav javne službe za posredovanje dela in ustanov socialnega zavarovanja smejo kljub doslej veljavnim predpisom kandidirati za člane samoupravnih organov javne službe za posredovanje dela in ustanov socialnega zavarovanja (pokojninskih zavodov za nameščence in Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov) sam6 po predhodni odobritvi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
6. Podpora iz § 43. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, razglašenega v prečiščenem besedilu v »Službenih novinah« z dne 12. decembra 1933., št. 285/ /LXXXIV, se ukinja.
7. Dokup službenih let po predpisih tretjega odstavka § 37. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev je izjemoma dopusten do 31. decembra 1942., in to za osebe, ki so postale zavezane pokojninskemu zavarovanju po uredbi o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev z dne 25. novembra 1937. (»Službene novine« z dne 29. novembra 1937., št. 272/LXXJX), kakor tudi za osebe, ki so bile pokojninskemu zavarovanju že prej zavezane. Pokojninski zavodi zahtevajo za dokupljena leta vplačilo premijske rezerve, ki zadostuje za kritje računske rente. Za izračun te premijske rezerve se uporabi 5 °/o računske osnove pokojninskih zavodov. Zavaro-
vancem se pravice, pridobljene z dokupljenimi leti, pri določanju rente ne smejo zmanjšati. S tem dokupom se ne sme staž po § 6. zakona skrajšati pod 60 mesecev.
Poslodavci, pri katerih so bili pokojninski skladi ali je bilo uvedeno pogodbeno zavarovanje pred 1. januarjem 1938., smejo dokupiti službena leta za svoje uslužbence v smislu prednjega odstavka; dokupljeni čas pa se všteje v staž po § 6. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, če se je opravil dokup za vse njihove nameščence.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča, da sme:
a) kljub točki 1. § 3. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev predpisati obveznost pokojninskega zavarovanja nameščencev, ki so na dan 31. decembra 1937. prestopili 55, niso pa še dovršili 60 let starosti, in jim določiti njih pravice iz tega zavarovanja, ali pa
b) ustanoviti iz sredstev pokojninskih zavodov za nameščence pri dotičnih zavodih podporni sklad za dajanje podpor nameščencem, ki niso sposobni za pridobivanje in ki zaradi neizvedbe pokojninskega zavarovanja doslej niso mogli pridobiti pravico do rente za pridobitno nesposobnost ali za starost.
8. Vse osebe, ki so prejemale pomoč v hrani kot brezobrestno posojilo po zakonu z dne 3. marca 1928. o podpori tistim, ki jim nedostaje hrane, morajo, če je doslej še niso vrnili, odslužiti vrednost prejete hrane z delom pri javnih delih po maksimalni mezdi. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje predpiše sporazumno z ministrom za gradbe in ministrom za finance pravilnik, kako naj se to izvede in zaposlijo dolžniki pri javnih delih.
9. Uredba z zakonsko močjo o dolžnostih in pravicah administrativnega upravnika pri državnem zdravilišču v Topolščici O. št. 8292/36 (»Službene novine« št. 133 z dne 13. junija 1936.) se mora uporabljati tudi na državno zdravilišče v Banji Koviljači.
Uslužbencem prejšnjega banovinskega dečjega okrevališča v Banji Koviljači, ki se postavijo pri državnem zdravilišču v Banji Koviljači, se priznava v banovinski službi prebiti čas kot dejansko v aktivni državni službi prebiti čas.
10. Višina obrestne mere po členu 10. uredbe o uporabljanju denarja iz fonda za zidanje stanovanj državnim uradnikom* se določa od 15. junija 1939. dalje na 4 °/o, tako na že odobrena posojila kakor tudi na posojila, ki se še odobre iz fonda za zidanje stanovanj državnim uradnikom. Za prej sklenjena posojila se računajo obresti od roka dospetja prve anuitete.
§ 110.
Jemlje se v vednost in se odobruje sporazum, sklenjen v Beogradu dne 27. februarja 1939. med vladama kraljevine Jugoslavije in Nemčije o kmetijskih sezonskih in stalnih delavcih namesto sporazuma, sklenjenega med vladama teh držav dne 5. avgusta 1929. (»Službene novine« z dne 1. oktobra 1929., št. 229/XCIIl).**
M. Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva.
§ 111-
Minister za telesno vzgojo ljudstva se pooblašča:
1.	da sme v breme svojega proračuna za 1.1939./40. izplačati Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani podporo
za potrebe materialnega značaja: ustanavljanje odsekov, gradnjo domov, vzdrževanje strokovnih tečajev, ustrojbo in vzdrževanje zletov, nabavo telovadnega orodja in drugih predmetov, v skupnem znesku din 500.000'—;
2.	da sme po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo, s katero se spremeni in dopolni zakon o organizaciji gasilstva.
Ta uredba ne sme spreminjati zakona o uradnikih in tudi ne imeti za posledico kakršno koli novo obremenitev državnega proračuna.
§ 112.
Redna podpora Zvezi Sokolov kraljevine Jugoslavije, za katero je odobren kredit v proračunu razhodkov ministrstva za telesno vzgojo ljudstva za leto 1939./40., se izplačuje zvezi v mesečnih obrokih po naredbah ministra za telesno vzgojo ljudstva.
Iz te podpore, odobrene s proračunom, se ne smejo napravljati izdatki za odkup in zakup nepremičnin in zgradb in tudi ne stroški za osebne razhodke, kakor; za plače, nagrade, honorarje, potne stroške in druge osebne potrebščine, marveč samo za tiste materialne razhodke, ki jim je namemba določena v proračunu razhodkov ministrstva za telesno vzgojo ljudstva.
Ko stopi ta zakon v moč, predloži uprava Zveze Sokolov ministru za telesno vzgojo ljudstva v odobritev nadrobne proračune razhodkov, ki naj se izvrše iz te podpore.
Kljub zakonu o državnem računovodstvu in zakonu o glavni kontroli predloži uprava zveze na koncu državnega proračunskega leta, najkasneje pa 2 meseca po njegovem izteku, zaključni račun o razhodkih iz te podpore glavni kontroli v pregled in odobritev.
Natančnejša navodila o izvrševanju te določbe predpiše minister za telesno vzgojo ljudstva.
III.	del: Ostale določbe.
§ 113.
Ministrski svet se pooblašča, da sme izdajati uredbe z zakonsko močjo radi ureditve in olajšanja gospodarskih razmer v državi in vobče radi pospeševanja gospodarske delavnosti.
Te uredbe stopijo v veljavo z dnem razglasitve in se morajo takoj predložiti narodnemu predstavništvu za soglasnost.
Ministrski svet se pooblašča, da sme izdati na isti način tudi uredbe z zakonsko močjo: o tisku, o društvih, shodih in posvetih in o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino v soglasnosti s posebnima odboroma narodnega predstavništva, ki se sestavita na način, določen v § 17. zakona o poslovnem redu v senatu oz. v narodni skupščini.
§ 114.	•
Ministrski svet se pooblašča, da sme radi uvedbe ljudskih samouprav in radi dekoncentracije in decentralizacije državne uprave in njene uprostitve in izenačitve
predlog pristojnega resornega ministra in ministra
notranje posle po soglasnosti ministra za finance z Uredbarni z zakonsko močjo postopoma prenesti na bane l11 na upravnika mesta Beograda del poslov iz pristojnosti vrhovne državne uprave.
Krediti za te prenesene posle se v tem proračunskem letu odpirajo banom oziroma upravniku mesta
Beograda; prihodnje proračunsko leto pa se morajo postaviti ti krediti na ustrezno mesto.
§ 115.
Ministrski svet se pooblašča, da sme radi uprostitve administracije izdati uredbo z zakonsko močjo, s katero se prenaša rešitev posameznih predmetov iz pristojnosti ministrskega sveta na resorne ministre in od resornih ministrov na načelnike oziroma na šefe oddelkov, tako v ministrstvih kakor tudi v podrejenih napravah.
§ 116.
Določbe § 103. finančnega zakona za 1. 1938./39. veljajo za vsa leta, ko se izdaja oziroma uporablja 6% no posojilo štirih milijard dinarjev.
§ 117.
Ministrski svet se pooblašča, da odobri na predlog ministra za zunanje posle in ministra za trgovino in industrijo z uredbo tiste sporazume s posameznimi državami o trgovini, plovbi, naseljevanju in plačilnem prometu, ki ne trajajo dalj ko leto dni.
§ 118.
Ministrski svet se pooblašča:
1. da izda uredbo z zakonsko močjo o zatiranju nedopustne trgovine in tihotapstva deviz, valut, vrednostnih papirjev, dragih kovin in dragih kamnov;
2. da sme v zakonu o ureditvi predsedništva ministrskega sveta z dne 1. maja 1929., s spremembami in dopolnitvami z dne 20. januarja 1930. in 29. julija 1936., spremeniti in dopolniti zakonske določbe, ki se nanašajo na ustroj in poslovanje osrednjega tiskovnega urada;
3. da spremeni in dopolni na predlog ministra za finance z uredbo z zakonsko močjo § 12. finančnega zakona za 1. 1936./37.;
4. da sme na predlog ministra za vojsko in mornarico radi izvrševanja utrdbenih del izdati tele uredbe z zakonsko močjo:
(‘j uredbo o utrdbah in utrjenih prostorih, s katero se ureja pri izvrševanju utrdbenih del postopek vojaških oblastev do vseh ostalih oblastev in zasebnikov;
(*) uredbo o izvrševanju utrdbenih del;
5. da sme na predlog ministra za vojsko in mornarico izdati uredbo z zakonsko močjo o zaščiti zoper zračne napade.
§ 119.
1. Ministrski svet se pooblašča, da ukrene in ukrepa radi zmanjšbe državnih razhodkov med proračunskim letom 1939./40. in radi ustvaritve trajnih pogojev za sistematično in umno varčevanje v državnem in samoupravnem gospodarstvu vobče vse, česar je treba, in to v okviru veljavnih zakonskih določb kakor tudi z uredbami z zakonsko močjo, ki jim je predmet določitev osnov državnih in samoupravnih razhodkov v drugem obsegu, kot so postavljene te osnove v zakonskih določbah, ki veljajo sedaj.
2. Ministrski svet izvrši tudi revizijo specialnih doklad, honorarjev, nagrad in drugih postranskih prejemkov, ki jih uživajo državni uslužbenci po dosedanjih posebnih predpisih poleg svojih rednih zakonskih prejemkov, in utesni te prejemke do največ 50% rednih prejemkov.
3.	Da se pripravi sistemizacija mest v državni službi, pregleda ministrski svet število osebja in obseg poslovanja posameznih državnih uradov in izda po potrebi odločbe o ukinitvi ali spojitvi uradov, ki se izkažejo kot odvečni.
§ 120.
Minister za zunanje posle in minister za notranje posle smeta postavljati in premeščati uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega za osebne razhodke teh uslužbencev s proračunom, ne glede na njih številčno stanje in višino kreditov, odobrenih z istim proračunom, pri ministrstvu in posameznih banskih upravah ali zastopništvih v inozemstvu in njih podrejenih napravah ali ostalih napravah.
S skupnim številom uslužbencev ministrstva za zunanje posle in skupnim kreditom po tej pooblastitvi in po enakih pooblastitvah, ki so bile dane v finančnih zakonih za prejšnja proračunska leta, se razume število celokupnega osebja ministrstva in zastopništev v inozemstvu, ne glede na posamezna zvanja in njih številčno stanje, kakor tudi celokupni znesek kreditov, odobren s proračunom za osebne prejemke v resoru ministrstva za zunanje posle, ne glede na njegovo razporeditev po posameznih poglavjih in proračunskih partijah.
§ 121.
1. Članom komisij za opravljanje državnih strokovnih izpitov in višjih državnih strokovnih izpitov, kjer jih je kaj, ne gre nagrada ne od države ne od kandidata. Vsi predpisi posameznih zakonov, uredb in pravilnikov, ki temu nasprotujejo, se razveljavljajo. To ne velja za profesorske izpite in izpite učiteljev veščin na srednjih in strokovnih šolali in nagrade članom komisije za te izpite. Minister za prosveto določi sporazumno z ministrom za finance višino teh nagrad. Višina teh nagrad velja tudi za profesorske izpite v resoru ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za kmetijstvo.
2. Za delovne ure čez čas, kolikor se morajo uvesti po službeni potrebi, se ne plačuje nikakršna nagrada razen nagrad za čezurno delo osebja ministrstva za finance, ki izdeluje državni proračun in zaključne račune. To ne velja za primere, ko sta pravica do nagrade in nje višina urejeni z zakonom.
3. Starešinam in računskim preglednikom krajevnih kontrol se brez odobritve občne seje glavne kontrole ne sme izplačevati nikakršna nagrada za poslovanje pri uradih, pri katerih so postavljeni.
Določbe tega paragrafa veljajo, dokler se z zakonom izrečno ne spremene ali ne razveljavijo.
§ 122.
1.	Odloki o sprejemu uslužbencev v državno in samoupravno službo in odloki o napredovanju in imenovanju državnih in samoupravnih uslužbencev v zvanja višje skupine se smejo izdati šele, ko je pristojni organ ugotovil, da je proračunsko mesto prazno in kredit prost.
Uradniki, ki so take odloke pripravili in pristojnemu ministru ali za to pooblaščenemu organu v odobritev predložili, odgovarjajo solidarno za povračilo škode po zakonu o glavni kontroli, če za izdajo takih odločb ni bilo praznega proračunskega mesta in prostega kredita. Zoper odločbo glavne kontrole se sme podati pritožba ua kasacijsko sodišče v 15 dneh od dne prejema odločbe.
Odločba glavne kontrole postane izvršna, ko jo kasacijsko sodišče odobri.
2. V breme prostega kredita za uradnika višje skupine se sme postaviti samo uradnik nižje skupine ali pa uradniški pripravnik; ne smeta se pa prestopiti ne število ne skupna vsota kredita, odobrena po proračunu.
Določbe točk 1. in 2. veljajo, dokler se z zakonom izrečno ne spremene ali razveljavijo.
3. Na izpraznjena zvaničniška mesta pri davčnih upravah se smejo postavljati da\'čni pripravniki.
4. Prejemki, izplačani po odločbah o službenem razmerju, ki jih je državni svet z razsodbo razveljavil, se izterjajo od uslužbenca, na katerega se razveljavljena odločba nanaša.
Uradniki, ki so take odločbe pripravili in pristojnemu ministru ali za to pooblaščenemu organu v odobritev predložili, odgovarjajo za povračilo škode pred glavno kontrolo, če za izdajo takih odločb ni bilo osnovnih in jasno določenih zakonskih pogojev in če jih ni mogoče izterjati od uslužbenca, na katerega se razveljavljena odločba nanaša. Odločba glavne kontrole postane izvršna, ko jo odobri kasacijsko sodišče, če se je vložila pritožba. Rok za pritožbo znaša 15 dni.
5. Vsi mesečni prejemki ministrov brez portfelja se izplačujejo iz proračunskih rezervnih kreditov. Iz tega kredita se opravljajo tudi vsi osebni in materialni raz-hodki tega zvanja.
6. Določba točke d) § 103. finančnega zakona za leto 1936./37. se dopolnjuje takole: Uredba o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi se mora uporabljati tudi na stalne kmetijske delavce (pomožno osebje), ki so sprejeti na delo po členu 47. uredbe o ustroju državnega posestva Belje M. S. št. 228 37.
§ 123.
I. V smislu § 24. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah se morajo z virmanom v breme ostalih partij in pozicij za osebne razhodke ministrstva za vojsko in mornarico pokriti tudi izdatki za pokojnine osebam pri vojski, zrakoplovstvu vojske, mornarici in obmejni četi, ki se upokoje med proračunskim letom, kolikor bi vsote, odobrene s proračunom ministrstva za vojsko in mornarico, ne zadostovale za te potrebe.
II. Vsem osebam ruske narodnosti, ki kot učitelji ruskih šol v Jugoslaviji opravljajo isto službo in na isti način, kakor je to določeno za učitelje jugoslovanskih državnih šol, gre, če jim preneha služba brez njih krivde, podpora po din 900—■ na mesec, ako imajo več ko 65 let starosti in 15 let učiteljske službe v Jugoslaviji oziroma 10 let, če so se udeležile svetovne vojne v ruski ali kakšni zavezniški vojski. K tej podpori ne gre ne osebna ne rodbinska doklada.
Po smrti uživalca osebne podpore ima rodbina pravico do podpore, ki znaša za enega uživalca 50%, za dva 65%, za tri ali več 75% osebne podpore, toda brez pravice do osebne in rodbinske doklade.
Podpora teče in preneha po določbah, ki veljajo v tem pogledu po zakonu o uradnikih za osebno in rodbinsko pokojnino državnih uslužbencev.
Določbe prednjih odstavkov je treba smiselno uporabljati tudi ua tiste osebe ruske narodnosti, ki so v službi državne komisije za ruske begunce.
O osebni in rodbinski podpori odloči minister za fid&oce po predlogu državne komisije za ruske begunce.
Izplačila osebne in rodbinske podpore obremenjajo kredite, ki se določajo v proračunu državnih razhodkov za izplačilo pokojnin državnih uslužbencev.
III.	Hercegovsko-bokeškim vstašem iz vstaj 1875— 1878 in 1881—82, ki dokažejo, da so se udeležili teh vstaj osebno, se izplačuje po odloku ministrstva za finance na predlog bana zetske banovine, in sicer izza
1. avgusta 1935. stalna pomoč po 200 dinarjev na leto.
Osebna doklada jim gre po razpredelnici III. člena
2. uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev št. 11.330/1 iz 1. 1932.
Te določbe veljajo, dokler se z zakonom izrečno ne spremene ali razveljavijo.
§ 124.
1. V prvem odstavku člena 36. zakona o taksah se .za besedo »članov« črtajo besede: »ki jo postavlja na tri leta« in še namesto njih postavljajo besede: »ki jo postavlja in razrešuje«.
2. Pri § 71. zakona o državnih monopolih* se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»(*) Delovni čas za vzorne in samostalne prodajal-nice tobaka na drobno predpisuje monopolna uprava.«
3. Odstavek 2. § 7. zakona o uradnikih se spreminja in se glasi:
»(-) Katere strokovne šole, tečaji in izpiti ustrezajo fakultetni ali popolni ali nepopolni srednješolski izobrazbi ali izobrazbi dveh razredov srednje šole, predpiše minister za prosveto z uredbo, izdano v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta po zaslišanju fakultetnega sveta, de gre za višjo strokovno šolo, če gre pa za srednjo ali nižjo strokovno šolo, po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta. Za domače šole, tečaje in izpite, ki niso obseženi z uredbo o činu strokovnih šol nasproti srednjim šolam in fakultetam z dne 1. maja 1933., ugotovi čin začasno, dokler se ne izda nova naknadna uredba, minister za prosveto z odlokom po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta, če gre za srednjo ali nižjo strokovno šolo, po zaslišanju fakultetnega sveta pa, če gre za višjo strokovno šolo. To velja tudi za vse odločbe, ki so bile izdane od 15. februarja 1935. do uveljavitve tega zakona.«
4. S 1. aprilom 1939. prenehajo veljati določbe § 203. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., § 252. za-•kona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija
1931.,	člena 387. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931., in § 4. zakona o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za 1. 1933./34., kakor tudi dopolnitev člena 36. Pravilnika o uslužbencih rečne plovbe kraljevine Jugoslavije, izdana dne 1. julija 1933. pod D. It. P. št. 35.470.
Določbe prednjega odstavka se morajo skladno uporabljati tudi na uslužbence, ki so napredovali pred Uveljavitvijo tega zakona.
5. Prvi stavek odstavka 2. § 147. zakona o uradnikih 2 dne 31. marca 1931. se spreminja in se glasi:
»Ženi, ločeni s pravnomočno sodbo pristojnega sodišča po predpisih zakonskega prava od mize in postelje, Ue gre, če je bila izrečena ločitev iz njene krivde, po 8mrti njenega moža pravica do rodbinske pokojnine.«
6. § 12. uredbe o sprejemanju v službo, razporedbi ZVflnj, denarnih prejemkih, preskrbi z obleko, ženitvi, rabi orožja in disciplinski odgovornosti uslužbeučev II*
s * rfišlužbtiui listi iti. IMi ii 1* Mi
nančne kontrole št. 76.660/111 z dne 19. septembra 1932* se spreminja in se glasi:
1. Uslužbencem finančne kontrole na službi v mala-ričnih krajih Zemuniku, Babindubu, Bibinju, Briševu. Diklju, Murvici, Ninu, Privlači, Petrčanu, Posedarju. Smilčiču, Virpazaru, Muriču, Sirci, Skli, Pothumu, Plav-nici, Vranjini, Rijeci Crnojeviča, Golubovcu in Tuzih, gre doklada za težjo službo (iz partije 463, poz. 6., proračuna za leto 1939./40.), in to:
a) uradnikom in uradniškim pripravnikom po 420 dinarjev na mesec;
b) zvaničnikom in dnevničarjem finančne kontrole po 360 dinarjev na mesec.
Ta doklada gre tem uslužbencem finančne kontrole od 1. aprila 1938. dalje; za čas od 1. aprila 1938. do
1.	aprila 1939. se izplačuje po odloku ministra za finance v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
Od 1. aprila 1939. se izplačuje ta doklada iz kreditov, določenih v ta namen za proračunsko leto 1939./40.
Ta doklada ne gre uslužbencu na odmoru, odsotstvu ali na bolovanju, Za vsak dan se računa trideseti del doklade.
Neporočenim uslužbencem se izplačuje za 20% manjša doklada.
2. Uslužbencem pri pomorski finančni kontroli kakor tudi uslužbencem finančne kontrole, ki so vkrcani na plovnih objektih finančne kontrole na Skadrskem, Ohridskem, Prespanskem in Dojranskem jezeru ter na Savi in Donavi, gre doklada za vkrcanje, in to:
a) na morju: uradnikom in uradniškim pripravnikom po 900 dinarjev na mesec, zvaničnikom in dnevni* carjem finančne kontrole po 450'— dinarjev na mesec;
b) na Skadrskem jezeru: uradnikom in uradniškim pripravnikom po 1200’— dinarjev na mesec, zvaničnikom in dnevničarjem finančne kontrole po 600'— dinarjev na mesec;
c) na Ohridskem, Prespanskem in Dojranskem jezeru ter na Savi in Donavi po 450-— dinarjev na mesec.
Motoristom (šoferjem) zvaničnikom in dnevničarjem finančne kontrole na plovnih enotah finančne kontrole, ki so opravili izpit (pri pristojnem oblastvu), predpisan za samostalno posluževanje motorja na plovnih objektih, se izplačuje za 10% zvišana doklada za vkrcanje. Tako zvišana doklada gre tudi vsem uslužbencem, vkrcanim na ladji, določeni za nadzor nad vsemi plovnimi enotami finančne kontrole na morju.
Doklada iz prednjih odstavkov točke 2. izključuje pravico do osebnih potnih in selitvenih stroškov, dnevnic za zastopanje, povračila za hrano, prenočevanje itd., ne gre pa uslužbencu na odmoru, odsotstvu ali na bolovanju. Za vsak dan se računa trideseti del doklade.
Neporočenim zvaničnikom se izplačuje za 20% manjša doklada.
Ta doklada in v tej višini gre pod 2. navedenim uslužbencem finančne kontrole od 1. aprila 1938. dalje; razlika v dokladi po tem predpisu in po predpisu točke 16. § 114. finančnega zakona za 1. 1938./39. se obračuna in izplača za proračunsko leto 1938./39. po odloku ministra za finance v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
7.	Uslužbencem finančne kontrole je prepovedano vsako očitovanje strankarske pripadnosti in strankarsko delovanje in nastopanje v kateri koli obliki. Prepove-
' » žSlužfaaai 11*11.11, ii im
duje se jim uporabljanje oblasti in položaja v strankarske namene kakor tudi vplivanje na podrejene uslužbence in na prebivalce vobče; dalje aktivno strankarsko udejstvovanje v kateri koli obliki; dalje pristransko postopanje iz strankarskih razlogov v službenem delu in razmerju tako proti podrejenim uslužbencem kakor tudi proti prebivalcem vobče; javno ali tajno podpiranje akcije katere koli politične stranke ali posameznikov, tako v službi kakor tudi zunaj nje.
Kdor od uslužbencev finančne kontrole se pregreši zoper predpise spredaj navedene določbe, ga kaznuje minister za finance na predlog načelnika oddelka po velikosti kaznivega dejanja:
1. z denarno kaznijo do zneska vseli trimesečnih prejemkov,
2. z odpustitvijo iz državne službe,
3. z upokojitvijo ob zmanjšbi pokojninskih prejemkov od enega do desetih let, ali
4. z odvzemom pravice do pokojnine.
Neposredni starešina finančne kontrole, ki ne prijavi uslužbenca finančne kontrole, ki se je pregrešil zoper prednjo določbo, velja da je storil kaznivo dejanje, ki se tudi kaznuje po tej določbi.
Za uradnike finančne kontrole izda odločbo o kazni iz točk 3. in 4. tega člena minister za finance na predlog načelnika oddelka in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
8. Ce ni višjega strokovnega osebja za pomorsko finančno kontrolo, se smejo postaviti kandidati izmed častnikov kraljevske mornarice, in to na zvanja, ki ustrezajo zvanju in skupini, katera so imeli pri mornarici, če je za to kaj proračunskih prostih mest in prostega kredita.
9. Radi vzdrževanja discipline in reda pri finančni kontroli v kasarnah in izven njih, vzdrževanja orožja in orožne pripravljenosti, predpisane obleke in pravilnega opravljanja obhodne, zasedne in obmejne službe dodeli minister za vojsko in mornarico na zahtevo ministra za finance oddelku za finančno kontrolo na službo določeno število za to vrsto službe pripravnih častnikov, ined njimi enega višjega častnika. Natančnejše določbe o pravicah in dolžnostih teh častnikov predpiše minister za finance.
Stroški inšpekcijske službe dodeljenih častnikov obremenjajo kredit ministrstva za finance, oddelka za finančno kontrolo, določen in odobren v ta namen v tekočem proračunu.
10. Kljub predpisom točke 3. § 4. zakona o organizaciji finančne uprave sme minister za finance ustanavljati pri oddelku za državno računovodstvo po potrebi in značaju poslov oddelka odseke neodvisno od števila odsekov, določenega s spredaj omenjeno zakonsko določbo.
11. Členu 1(1. uredbe o višji pedagoški šoli z dne
11.	avgusta 1936.* se doda je nov odstavek, ki se glasi:
»Slušatelji, ki izgube pravico do nadaljnjega šolanja, se razporedijo za učitelje državnih ljudskih šol v mejah proračunskih kreditov brez pravice do povračila potnih in selitvenih stroškov.«
12. Določbe § 7. zakona o samoupravnih cestah** se spreminjajo in se glase:
* »Službeni list« Št. 744/92 iz 1. 1936.
** »Uradni list« št. 247/60 iz 1. 1929. in »Službeni
lut« it. 114/20 i* 1. im
»Dovozne ceste k železniškim postajam so tiste javne ceste, ki vežejo posamezne železniške postaje in postajališča z najbližjimi naselji ob obeh straneh proge oziroma z najbližjimi izdelanimi javnimi cestami, ki držijo skozi ta naselja, če jih proglasi ban po zaslišanju železniške uprave in krajevnih interesentov za take.«
13. Pokojnine po členu 115. zakona o ureditvi direkcije srbskih državnih železnic z dne 23. junija 1910. se izplačujejo v začetku vsakega meseca za mesec, ki nastopa.
14. Točka 14. § 72. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-deceniber 1935. ter mesece januar-marec 1936.1 se dopolnjuje s »3., točko«, tako da se mora besedilo te določbe na koncu glasiti: »in da v zvezi s tem spremeni tudi člen 3., točko 11., zakona o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. marca
1929.«
15. Od 1. aprila 1939. dalje preneha veljati člen 9. uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev št. 37.420/1—19352 in § 5. zakona o znižanju prejemkov iz 1. 1931.,3 s poznejšimi spremembami in dopolnitvami.
16. Zvanje upravnika mesta Beograda se razporeja od III. skupine, 1. stopnje, in gre do vštete II. skupine,
1.	stopnje.
Upravnik mesta Beograda mora imeti dovršeno pravno fakulteto in najmanj 15 let državne službe, katere je prebil najmanj 10 let v politično-upravni stroki.
Točka 3. § 51. finančnega zakona za 1. 1936./37.4 se razveljavlja.
17. Prekinja se vsak postopek za izterjavo obresti, ki jih zahteva uradniški pokojninski sklad od računo-dajnikov po odstavku 2. $ 144. zakona o uradnikih in drugem odstavku § 150. zakona o državnem prometnem osebju za čas pred 1. aprilom 1933.
18. V členu 91. zakona o državnem računovodstvu3 se za prvim odstavkom dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Ce prijavljeni ponudniki od ponudbe odstopijo, preden se je licitacija začela, se jim vrne položena varščina samo po plačilu desetkratnega zneska depozitne takse, določene v zakonu o taksah.«
19. V § 40. zakona, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 31. julija 1929.,“ spremenjenega z določbo točke 3. § 80. finančnega zakona za leto 1933./34.,7 je v tretji vrsti namesto besed »do dne 31. marca 1932. postaviti: »do dne 31. marca 1938.«
20. V § 3. zakona o državnih monopolih8 se za odstavkom 4. dodaje nov odstavek 5., ki se glasi:
»(") Za poravnavo izdatkov zaradi nakupa zemljišč in poslopij, za gradnjo gradbenih objektov, za nabavo strojev in strojnih napeljav in za pokritje stroškov zaradi izsledovanja nalle in soli sme najemati monopolna
1 »Službeni	list«	št.	453/68	iz	1.1935.
3 »Službeni	list«	št.	526/77	iz	1.1935.
3 »Službeni	list«	št.	377/58	iz	1.1931.
4 »Službeni	list«	št.	231/35.	iz	1.1936.
3 »Uradni list« št. 290/91 iz 1.1922.
8 »Uradni list« št. 376/91 iz 1.1929.
7 »Službeni list« št! 223/34 iz 1.1933.
8 »Službeni li»U it. 10/6 u 1.1232.
uprava pri državnih denarnih zavodih v državi tudi dolgoročna posojila.
Znesek in ostale pogoje posojila odobruje minister za finance na predlog upravnega odbora samostalne uprave državnih monopolov.«
21. Z uveljavitvijo tega zakona se ukinja četrti odstavek § 25. zakona o univerzahf oziroma točka 4. § 34. finančnega zakona za 1. 1937./38.++ in veljajo za profesorje univerz in ekonomsko-komercialnih visokih šol določbe prvega in drugega odstavka § 25. zakona o univerzah do dovršenega 70. leta starosti, ko se morajo po zakonu upokojiti.
22. § 346. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se takole dopolnjuje:
Zvanje stalnega delegata pri mednarodni donavski komisiji se razporeja v II. in III. položajno skupino.«
23. V § 346. zakona o uradnikih se v razporedbi zvanj resora ministrstva za notranje posle izpuščata zva-nji »policijski fotograf« in policijski daktiloskop «, postavlja pa se zvanje »policijski tehnik«.
24. Zakon o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih* se takole spreminja in dopolnjuje:
V § 1. se doda je nov (tretji) odstavek:
>(3) Pripravniki za policijske stražnike in policijske agente so ali pripravniki zvaničniki ali pripravniki gojenci osrednje šole za policijske izvršilne uslužbence. Natančnejše določbe o tej šoli predpiše z uredbo minister za notranje posle.«
Odstavek 1. § 11. se spreminja in se glasi:
( >(‘) Pripravniška služba policijskega stražnika oziroma agenta traja tri leta. Začne se s sprejemom v osrednjo šolo za policijske izvršilne uslužbence. Pripravniki gojenci osrednje šole za policijske izvršilne uslužbence se sprejemajo na šolo na podstavi natečaja ministrstva za notranje posle, pripravniki zvaničniki pa na podstavi natečaja banskih uprav in uprave mesta Beograda po pogojih in najvišjem številu, ki ga določi minister za notranje posle, in to po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu, ki se opravlja na tej šoli. Osebe, ki se pokličejo k sprejemnemu izpitu, imajo pri odhodu in pri povratku pravico do brezplačne vožnje III. razreda na vseh ladjah in železnicah v državni eksploataciji po predpisih, ki jih izda minister za promet v soglasnosti z ministrom za notranje posle.«
V § 13. se dodaje nov (drugi) odstavek:
»(s) Pripravniki gojenci osrednje šole za policijske izvršilne Uslužbence imajo plačo po 600’— dinarjev na mesec in pravico do obleke in opreme, kot pripravniki zvaničniki.«
25. V členu 61. zakona o notranji upravi** se dodaje nov (drugi) odstavek:
»Ce je vse osebje predstojništva mestne policije na državnem proračunu, sme minister za notranje posle sporazumno z ministrom za finance mestno občino zavezati, da se udeležuje plačevanja tudi osebnih izdatkov za osebje tega urada, in to največ do polovice zneska leh izdatkov; mestne občine so dolžne vplačevati tako določeni prispevek v državno blagajno.;
t »Službeni list« št. 134/22 iz 1. 1930.
*j”f »Službeni list« št. 210/31 iz 1. 1937.
‘ * »Službeni list« št. 266/43 iz 1. 1930.
..** »Uradni list« št. 313/70 i& 1- 1029.
26. V § 14. zakona o društvih, shodih in posvetih* se namesto besed »izvesti tako« postavljajo besede: »izvesti v enem letu dni, in to tako«.
27. V točki 2. člena 34. zakona o ustroju vojske in mornarice iz 1. 1931.+ se črtajo besede: »pri eni glavnih vrst vojske« in besede: »v dotični vrsti vojske«.
V točki 1. člena 82. tega zakonaf se za besedo »pod^ poročnika« postavlja podpičje in se črta: »v'kakšni glavni vrsti vojske«.
28. V členu 168. pod a) zakona o ustroju vojske in mornarice iz 1. 1931.+ se v poslednji vrsti črtajo besede: »v viceadmiralskem činu... 5 let« in se namesto njih postavlja: »v viceadmiralskem činu... 4 leta «
29. V zakonu o ustroju vojske in mornarice iz 1.1931-tf se dopolnjujejo in spreminjajo tele določbe:
1. V členu 65. pod »b) Posebni« se v točki 1. črtata besedi »leto dni« in se namesto njih postavlja:.,»šest mesecev .
2. V členu 71. se prvi, drugi in tretji odstavek-spre-minjajo in se glase:
»Ko odsluži kaplar obvezni rok v stalnem kadru, sme služiti še nadalje v stalnem kadru na ponovnem roku. Kaplar, ki do konca ponovnega roka ne spolni pogoje za napredovanje v čin podnarednika, se odpusti iz kadra.
Ko odsluži podnarednik obvezni rok v stalnem kadru, sme služiti še nadalje v stalnem kadru na ponovnih rokih. Ponovna roka za podnarednike iz trupe sta dva: prvi traja tri, drugi pa dve leti. Ko odsluži podnarednik prvi ponovni rok treh let, sme po želji izstopiti iz stalnega kadra; v tem primeru dobi nagrado 4000'— dinaf-jev in se prevede v rezervo. Ko odsluži podnarednik iz trupe tudi drugi rok dveh let, se odpusti iz stalnega kadra z nagrado 8000-— dinarjev in se prevede v rezervo. Prvi ponovni rok se šteje od dne odslužitve obveznega roka v stalnem kadru, drugi pa od dne odslužitve prvega ponovnega roka. Nagrada 4000'-— oziroma 8000-— dinarjev ni zavezana davku in drugim davščinam državnih, samoupravnih in občinskih oblastev.
Ko se podnarednik po ponovnem roku odpusti iz stalnega kadra, se sme povišati v čin rezervnega narednika, če spolnjuje ostale pogoje, določene s tem zakonom.
Ponovnih rokov za podčastnike iz podčastniških šol je pet. Prvi štirje trajajo po dve leti, peti pa je neomejen, vendar ne sme biti krajši od dVelKlet. Ti roki se imenujejo: prvi, drugi, tretji, četrti in peti ponovni rok in se štejejo od začetka služenja na prvem ponovnem roku.
Podnarednikom podčastniških šol se šteje prvi ponovni rok od dne napredovanja v podnaredniški čin.:
3. Clen 263.+ se spreminja in se glasi: .<
Redovi ali mornarji, kaplarji in podnaredniki na odsluževanju kadrskega roka prejemajo mesečno plačo, in to:
redov in mornar po...................... .	10'—	din
redov pri zrakoplovstvu in mornar pri mornarici po 18 mesecih službe v kadru........................... 20'—	„
kaplar na obveznem roku	.....	30—	„
* »Službeni list« št.	403/60	iz	1.	1931.	in	št. 242/37
iz I. 1933.
kaplar pri zrakoplovstvu in mornarici po
18 mesecih službe v kadru ....	40'—	din
kaplar na ponovnem roku	50-—	„
podnarednik na obveznem roku . . .	120-—	„
Podnarednik iz trupe na ponovnih rokih prejema plačo po členu 260. zakona, brez pravice do periodnih poviškov.«
4. V členu 331. je dodati nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Podnaredniki iz trupe na ponovnih rokih, ki se onesposobijo po prvem odstavku člena 315. ali 325. tega zakona, se odpustijo iz stalnega kadra z nagrado, določeno v členu 71. tega zakona za tisti rok.«
5. V členu 336. se v prvem odstavku v začetku stavka pred besedo »Kaplar« postavlja: »Podnarednik Iz trupe na odsluževanju obveznega roka in na ponovnih rokih kakor tudi«.
6. V členu 340. je na koncu dodati nov stavek: >Podnaredniki iz trupe na odsluževanju kadrskega roka kakor tudi na prvem in drugem ponovnem roku ne .vplačujejo v uradniški pokojninski sklad.«
30. Na koncu člena 1. zakona o zavarovanju osebja vojske in mornarice pri službenem letenju se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Določbe tega člena veljajo povsem tudi za pomožno osebje, in to tako za vojaške kakor tudi za civilne osebe, ki imajo eno izmed zvanj pomožnega osebja, določenih z uredbo o zvanjih strokovnega osebja pri vojaškem zrakoplovstvu.«
31. Določbe točke 5. § 51. finančnega zakona za
1.	1938./39.* se spreminjajo takole: V drugi in tretji vrsti od zgoraj je namesto besed »eskadriljske mehanike pri zrakoplovstvu« postaviti: »mehanike pri letalskih edinicah zrakoplovstva«.
32. Točka 2. člena 380. zakona o ustroju vojske in mornarice se sme izjemoma uporabljati tudi na tiste aktivne podpolkovnike vrst vojske, ki so se udeležili vojne 1914,—1920., a so naknadno napravili višji tečajni izpit (zrelostni izpit).
33. Prekinitev dnevničarske službe radi odsluževa-nja obveznega roka v stalnem kadru ni ovira za uporabo odstavka 1. § 331. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. pri tistih osebah, ki spolnjujejo ostale pogoje po istem predpisu.
34. Na koncu člena 252. zakona o ustroju vojske in mornarice se dodaje:
»Prav tako sme odrediti minister za vojsko in mornarico vse ukrepe, ki se izkažejo za potrebne«.
35. Kljub odstavku 1. § 259. zakona o sodnem nepravdnem postopku** se določa rok, v katerem sme zavezanec izplačevati kupone državnih in od države zajamčenih vrednostnih papirjev ne glede na to, da je zguba kuponov pravočasno prijavljena, na pet namesto na tri leta.
36. V členu 9. zakona o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928.*** se v drugem stavku za besedami »za vojsko in mornarico« dodaje: »za finance, .
37. V § 66. zakona o ureditvi rednih sodišč z dno
18.	januarja 1929.-}* se dodaje nov tretji odstavek, ki se glasi:
* »Službeni list« št. 214/36 iz 1. 1938.
** »Službeni list« št. 59/8 iz I. 1935.
*** »Uradni list« št. 322/93 iz 1. 1928.
»Uradni list« št. 49/14 iz 1. 1929..
»Minister za pravosodje sme osebe, ki so dovršile pravno fakulteto kot redni slušatelji in so opravile predpisane izpite, postavljati za sodniške pripravnike brez pravice do prejemkov, toda z vsemi ostalimi pravicami in dolžnostmi sodniških pripravnikov. V tem zvanju prebiti čas se priznava kot čas sodniške pripravljalne službe za opravljanje sodniškega izpita, in če se sprejme taka oseba pozneje v državno službo na zvanja s prejemki, tudi za napredovanje in pokojnino.«
38. V zakonu o ustroju socialne in zdravstvene uprave* se § 21. spreminja in se glasi:
»Za vse uslužbence socialne in zdravstvene uprave veljajo disciplinski predpisi XI. poglavja zakona o uradnikih.«
39. Šesti odstavek § 66. zakona o zaščiti delavcev** se spreminja in se glasi:
»Začasne delavske zbornice pokrivajo vse sVoje stroške iz redne doklade po § 62. zakona o zaščiti delavcev.«
40. V členu 10., drugem odstavku, uredbe o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev (> Službene novine . z dne 29. novembra 1937., št. 272/LXXIX)*** se rok, določen s 1. januarjem 1940., nadomešča s 1. januarjem 1941.
41. Na koncu točke 4. § 7. zakona o bolnicaht se dodaje tale stavek: »kakor tudi za obveznike obvezne te^ lesne vzgoje, če se poškodujejo pri vaji«.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje predpiše sporazumno z ministrom za telesno vzgojo ljudstva o tem natančnejše določbe.
Na koncu § 19. tega zakona se dodaje nov odstavek,
ki se glasi:
Inženirji, kemiki in zdravniki bakteriologi se postavljajo pri bolnicah v zvanjih in po pogojih, določenih za higiensko službo. Zanje ne veljajo določbe § 20. tega zakona. To osebje ima pravico do epidemijske doklade, kakor osebje v higienski službi.«
42. V § 1. zakona o sprejemanju v službo zdravnikov kakor tudi o pridobitvi pravice do osebne pokojnine, upokojevanju, premeščanju in odpuščanju uslužbencev in zdravnikov-uradnikov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organovff se na koncu prvega odstavka namesto »tudi še dovršen tečaj o socialni medicini« postavlja: »tudi strokovni izpit po programu za državne zdravnike-uradnike.«
Namesto drugega in tretjega odstavka se postavljata nova odstavka:
Ta izpit opravljajo tudi zdravniki, ki so v službi socialnega zavarovanja, a niso pridobili stalnosti.
Zdravnikom-uradnikom v službi socialnega zavarovanja se priznajo po opravljenem izpitu prej prebita leta za napredovanje in pokojnino.«
43. V zakonu o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službifft se dodaje na koncu >? 3. nov odstavek, ki se glasi:
* »Uradni list , št. 207/45 iz 1.1929./30.
** Uradni list« št. 211/74 iz 1. 1922.
*** »Službeni list« št. 635/97 iz 1.1937.
f »Uradni list« št. 186/41 iz 1.1929./30.
+t »Službeni list« št. 108/18 iz I. 1931. . ttt Službeni list« št. 82/13 iz 1.1931.
»Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sme sporazumno z ministrom za zunanje - posle sprejemati na strokovne šole za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi tudi tuje državljane ne glede na pogoje, določene po tem zakonu. Prav tako se smejo sprejemati v naše zavode tuji državljani za poučevanje zobne tehnike in dentistike ne glede na predpise zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust iii zob in o zobnih tehnikih. Ne morejo pa opravljati svoj posel v kraljevini Jugoslaviji.
Drugi odstavek § 37. tega zakona postane tretji, drugi odstavek pa se glasi:
»Zvanje direktorja oziroma upravnika teh šol se razvrsti kakor zvanje oddelkovnega šefa državne bolnice.<
44. Točka 25. § 62. finančnega zakona za 1.1932./33.* se dopolnjuje z besedami:
Te določbe veljajo tudi za osebje državnih prometnih naprav.«
45. V prvem odstavku § 11. zakona o državnem prometnem osebju** se za besedama dnevničarske službe dodaje:	oziroma	delavske službe, prebite pri izvrševa-
nju dolžnosti zvaničnika I. kategorije.«
V prvem odstavku § 12. zakona o državnem prometnem osebju se za besedama »dnevničarske službe« dodaje: »oziroma delavske službe, prebite pri izvrševanju dolžnosti zvaničnika II. kategorije«.
V drugem odstavku § 188. zakona o državnem prometnem osebju se za besedo »del dodaje: »kakor tudi za delo, ki ga opravljajo dnevničarjic
46. V § 32. finančnega zakona za 1.1938./39.*** se odstavek IT. takole dopolnjuje:
a) Za prvim odstavkom se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
To velja tudi za vse naše državljane, če bi bila sprememba lastništva v navzkrižju z interesi državne obrambe.
b) To tretjem odstavku se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Nepremičnine, za katere se odobritev za pridobitev lastninske pravice osebam, katerim je posestvo zapuščeno z volilom, ne dfi, odkupi država po predhodni komisijski cenitvi za račun ministrstva za kmetijstvo za kolonizacijske potrebe iz sklada za kolonizacije, odkupno ceno pa izroči oporočnemu dediču.
47. Na koncu drugega odstavka § 67. zakona o srednjih šolahf se namesto pike postavlja vejica in se nato dodajo tele besede: podmladka Zveze fantovskih odsekov v Ljubljani , in podmladka Zveze dekliških krožkov in Slovenske dijaške zveze v Ljubljani.«
48. V § 23. zakona o univerzah z dne 28. junija
1930.ff se dodaje med prvim in drugim odstavkom nov drugi odstavek, ki se glasi:
'Asistenti z napravljenim asistentskim izpitom se smejo postavljati brez dopolnilnih izpitov na uradniško ''•vanje tistih strok, ki ustrezajo stolici ali zavodu, pri katerem je ta asistent na univerzi služboval. To se
~~* »Službeni	list"	št.	281/28	iz	1.1932.
** »Službeni	list«	št.	246/40	iz	1.1931.
*** »Službeni	list	št.	214/36	iz	1.1938.
t 'Uradni list« Št. 398/98 iz	1.	1929. in 'Službeni list«
fit- 273/44 iz 1.1931.
nanaša tudi na pridobivanje zvanja profesorja srednjih šol brez profesorskega izpita. Asistentom pripravnikom brez napravljenega asistentskega izpita se šteje pripravljalna služba na univerzi kot pripravljalna služba za pridobitev zvanja in opravljanje izpita v stroki, ki ustreza stolici ali zavodu njihove asistenture. Ob prevedbi v take stroke velja asistentska služba glede spolnjevanja pogojev za napredovanje kot služba v novi stroki.
Ta določba o asistentih velja tudi za asistente eko-nomsko-komercialnih visokih šol.:
49. V § 44. zakona o meščanskih šolah se za dopolnitvijo po § 24. finančnega zakona za 1. 1932./33.1 dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Za učitelje meščanskih šol se smejo postaviti tudi osebe, ki so napravile diplomski izpit na ekonomsko-ko-mercialni visoki šoli ali na teološki fakulteti ali na kmetijsko-gozdarski fakulteti. Po dveh letih dela na meščanskih šolah smejo opravljati profesorski izpit. Profesorski izpit smejo opravljati tudi učitelji, dodeljeni meščanskim šolam na delo, ki so napravili diplomski izpit na filozofski fakulteti in imajo najmanj dve leti dela na meščanskih šolah.«
50. § 8. zakona o verskem pouku z dne 23. septembra 1933.2 se spreminja in se glasi:
»Predstavnik pristojnega verskega oblastva sme dvakrat na leto pregledati, ali se opravlja verski pouk po predpisih zadevne veroizpovedi.
51. V § 47. zakona o učiteljiščih z dne 27. septembra 1929.3 se dodaje nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»Minister za prosveto sme po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta z odlokom nostrificirati učiteljske diplome o opravljenih diplomskih učiteljskih izpitih v tujini; interesenti pa morajo predhodno opraviti dopolnilni izpit iz nacionalne predmetne skupine v obsegu, ki se določi v istem odloku. Na ta način nostrificirani diplomski izpiti so enaki diplomskim izpitom na naših učiteljiščih.«
52. Na koncu drugega odstavka člena 129. uredbe o gospodinjskih šolah z dne 17. maja 1937.* se črtajo besede: » v dravski banovini«.
53. Prvi stavek drugega odstavka točke 10. § 38. finančnega zakona za 1. 1938./39.5 se spreminja in se glasi: Redni profesorji univerz in ekonomsko-komercial-nih visokih šol se razporejajo po § 346. zakona o uradnikih v II. položajno skupino, 2. in 1. stopnjo.« Sedanji redni profesorji III. skupine, 1. stopnje, se prevedejo z dnem 1. aprila 1939. v 11. položajno skupino, 2. stopnjo.
54. V odstavku 1. člena 3. uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev Št. 37.600/1 z dne
19.	septembra 1935." se za besedami »generalnega direktorja v ministrstvu« dodaje: direktorja srbskih dr-žavnih železnic .
§ 125.
1.	Točka 57. § 5. zakona o državnih cestah se spreminja in se glasi:
1 Službeni list št. 651/83 iz 1. 1931. in št. 281/28 iz 1. 1932. (§ 24., III.)
2	Službeni	list	št.	584/91	iz	1.1933.
2	»Uradni list Št. 414/103	iz	1.1929.
4	Službeni	list«	št.	487/74	iz	1.1937.
>57. Bitolj — Bač — Kajmakčalan«.
2. Črtajo se §§ 34., 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41., 42.,
43., 44., 45. in 46. zakona o državnem prometnem osebju z dne 1. julija 1931.,1 namesto dosedanjega § 34. pa se izdaje novi, ki se glasi:
>Minister za promet predpiše pravilnik, po katerem se ocenjujejo uslužbenci državnih prometnih naprav.«
3. Členu 46. uredbe o finančni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih št. 28.000/VI z dne 26. septembra 1933.2 se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
>Ce želijo agrarni subjekti vso odškodnino plačati, smejo uporabljati 4%ne od države zajamčene obveznice za finančno likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih po imenski vrednosti za poplačilo ostanka dolga. To pa s pogojem, da morajo poravnati vse dospele dolgovane anuitete od 1. 1933. dalje do dne poplačila v gotovini.«
4. Rok dveh let, določen v odstavku 2. § 117. zakona o gospodarskih zadrugah,3 se podaljšuje na tri leta.
5. Veljavnost odstavka 4. § 446. zakona o ob rtih se podaljšuje do 31. marca 1940.
6. § 4. zakona o ustroju socialne in zdravstvene uprave* se spreminja in se glasi:
>Pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje se ustanavlja položaj pomočnika ministra.«
7. V členu 6. uredbe, s katero se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju z dne 9. junija 1930.,5 se dodaje nova točka 23., ki se glasi:
>23. predpisi zakona o glavni kontroli z dne 30. maja
1922., s spremembami in dopolnitvami z dne 7. januarja in 10. oktobra 1929. in dne 17. oktobra 1930., kot posebnega zakona, kolikor se nanašajo na zavarovanje, se uporabljajo tako glede presoje zahtevkov glavne kontrole, ki se tičejo materialne pravice, kakor tudi glede dovoljevanja in opravljanja sodnih dejanj, ki se tičejo izvršbe in zavarovanja (odstavek 2. člena 3. uredbe, s katero se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju z dne
9.	junija 1930.).«
8. Odstavek 1. § 56. zakona o zadrugah z dne 5. maja 1889. se spreminja in se glasi:
»Delitve, ki so jih do 30. marca 1939. stranke samo-lastno opravile brez dovolitve in znanja oblastva, izvrši sresko načelstvo na zahtevo strank in upnikov ali oškodovancev po dejanskem stanju, ne da bi se oziralo na • najmanjšo mero selišča, določeno s tem zakonom.«
9. § 85. zakona o občinah3 se takole avtentično tol-.rnači: Dokler se ne ustanovijo banovinski sveti, izdajajo
uredbe na podstavi tega zakonskega predpisa banski sveti.
10. Za osebne in rodbinske pokojnine pogodbenih poštarjev se ustanavlja pri ministrstvu za pošto, telegraf in telefon pokojninski sklad pogodbenih poštarjev.
Minister za pošto, telegraf in telefon se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za finance z uredbo sestavo in upravljanje tega sklada kakor tudi pogoje, po katerih se pridobi in izgubi pravica do pokojnine.
1	>Službeni	list«	št.	246/40	iz	1.1931.
•	>Službeni	list«	št.	565/89	iz	1.1933.
•	>Službeni	list«	št.	519/81	iz	1.1937.
• >Uradni list« št. 207/45 iz 1.1929./30.
•	>Službeni	list«	št.	355/51	iz	1.1937.
Imovina >Penzionog fonda državnih ugovornih po-štara Kraljevine Jugoslavije« preide kot osnovna glavnica v pokojninski sklad pogodbenih poštarjev; člani sklada pa obdrže vse glede pokojnine pridobljene pravice.
§ 126.
1. V členu 1. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgovi se namesto besed >pred dnem« postavlja: »od 1. decembra 1918. do«.
2. Na koncu prvega stavka odst. 1. člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se namesto pike postavlja vejica in se dodaje: »pri čemer se 8 ha gozda šteje za 1 ha ornega zemljišča.«
3. V odstavku 4. člena 3. uredbe se v prvem stavku med »250 dinarjev« in »ali če presega 500.000 dinarjev«
vriva: »ali posamez 20 dinarjev«.
•
4. Na koncu odstavka 1. člena 7. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se dodaje odstavek, ki se glasi:
»Proizvodniške zadruge veljajo za ustanove iz odstavka 1. člena 7.«
5. Na koncu odstavka 2. člena 7. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se dodaje nov stavek:
»Privilegirana agrarna banka ni dolžna te zaznambe (predznambe zastavne pravice) opravičevati, marveč jih spremenijo sodišča na njeno zahtevo v vknjižbe oziroma intabulacije z vrstnim redom postavljene zaznambe (predznambe), če dolžnik dolga ne izpodbija.«
6. Odstavku 1. člena 9. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se dodaje tale stavek: »Ce ni hipoteka Privilegirane agrarne banke na prvem mestu, določi sodišče v postopku za določitev vrednosti hipotekarnega pokritja končno odpisanih terjatev, ko poprej oceni vrednost tistih nepremičnin, v kateri meri je terjatev banke krita z vrednostjo teh nepremičnin.«
7. Odstavek 1. člena 9.aff uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se spreminja in se glasi:
»(*) Točnost obračuna smejo dolžniki izpodbijati v treli mesecih od dne, ko jim je bila Privilegirana agrarna banka vročila obračun, ustanove iz odstavka 1. člena
7.	uredbe pa v dveh mesecih od dne prejema obračuna.«
8. V odstavku 1. člena 10. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se dodaje na koncu tale stavek: »Ta odpis se priznava davčno kot odbitna postavka po predpisu točke
6.	člena 83. zakona o neposrednih davkih.
Ta dopolnitev se uporablja od dne, ko je stopila uredba o likvidaciji kmetskih dolgov v moč.«
9. Odstavek 1. člena 20. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se spreminja in se glasi:
>(') Za zavarovanje vseh dolgov, prevzetih za račun države, dobi Privilegirana agrarna banka pravico, postaviti hipoteko v celotni višini dolga na vse nepremičnine vseh zavezanih oseb po stanju dolga na dan 1. novembra 1936. Sodišča vpišejo take hipoteke na podstavi same prošnje banke, ne da bi zahtevala druge listine, in tudi ne dolžnikovo privolitev, in ne da bi zahtevala predložitev zemljiškega lista (tapije), dolžniku pa vročijo odpravek sklepa o postavljeni hipoteki. V prošnji za vknjižbo je Privilegirana agrarna banka dolžna navesti
na podstavi svojih knjig ugotovljeno terjatev zoper dolžnika. Sodišča ugotove po službeni dolžnosti, katere nepremičnine v njihovem območju so last zavezane osebe, in postavijo nanje hipoteko.«
10. Za odstavkom (2) člena 20. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se dodajejo tile novi odstavki:
»(*) V krajih, kjer niso uvedene zemljiške knjige, dovolijo sodišča na zahtevo Privilegirane agrarne banke intabulacijo samo ob navedbi občine, ne da bi zahtevala popis nepremičnine, in navedejo pri tem v intabulacij-skem zapisniku, da se postavlja intabulacija na vse nepremičnine zavezanih oseb.
(*) Na prošnjo Privilegirane agrarne banke postavljajo sodišča brez dovolitve sreskega načelstva hipoteko na vse nepremičnine hišne zadruge, pa tudi na tiste nepremičnine, ki so pod obremenilno prepovedjo po zakonu z dne 9. maja 1889. o zadrugah.
(5) Ob vpisovanju hipotek po tem členu smejo sodišča uporabljati pečatila.
(“) Na nepremičninah, na katerih agrarni interesenti formalno še niso postali pravni lastniki, se vpiše hipoteka Privilegirane agrarne banke na prvo mesto v trenutku, ko se prenesejo te nepremičnine na agrarne interesente.
(7) Minister za finance se pooblašča, da določi po predlogu Privilegirane agrarne banke primere, ko banka ni dolžna postavljati hipoteko na nepremičnine zavezanih oseb, minister za pravosodje pa, da po potrebi predpiše s pravilnikom natančnejše določbe o postavljanju hipoteke na podstavi tega člena.«
11. Členu 23. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se dodaje nov stavek: »Te podatke dostavijo ustanove iz odstavka 1. člena 7. uredbe banki najdalj v dveh mesecih od dne, ko so bili zaprošeni. Če ustanova ne dostavi zahtevanih podatkov v tem roku, izgubi pravico izpodbijati napravljeni obračun.«
12. Rok iz odstavka 1. člena 26. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov M. P. št. 70.380/V z dne 25. septembia
1936.	se za samonaselnike iz odstavka 3. člena 2. te uredbe podaljšuje do 1. junija 1939.
13. Določba člena 32.Č uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (člen 10. uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov št. 1049 z dne
23.	decembra 1937., »Službene novinec št. 299/LXXXVIII z dne 30. decembra 1937.)* se razveljavlja.
14. Členu 42. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se dodaje nov odstavek:
»(’) Če pa je bilo prodano zemljišče postavljeno pod agrarno reformo po členu 38. uredbe, nima prodajalec Pravice, da bi zahteval od kupca-agrarnega interesenta oziroma kmeta vrnitev prodanega zemljišča, marveč mu je kupec dolžen izplačati ostanek kupnine v roku in z uhrestmi, določenimi v členu 39. uredbe, od dne 1. novembra 1939. dalje, kolikor ni kupec za kupnino že toliko plačal, kolikor je znašala krajevna povprečna dvakratna prometna vrednost zemljišča oziroma kulture leta 1936. Ce je tak prodajalec zemljo 'na podstavi kupno-Prodajne pogodbe od kupca prevzel, a je še ni prodal drugemu, jo mora vrniti kupcu, ki jo plača po določbi Prvega stavka.«
15. Za odstavkom 2. člena 48. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se dodajo novi odstavki:
>(3) Z opominom za plačilo dospele anuitete po davčni upravi se prekinja zastarevanje plačljivosti te anuitete.
(4) Neplačane anuitete smejo vknjižiti davčne uprave nalično z zaostalim davkom po § 146. zakona o neposrednih davkih.
(5) Ob izterjavi dolgov od hišnih zadrug po zakonu z dne 9. maja 1889. o zadrugah se izterjajo anuitete, kakor se izterjuje davek po § 13. tega zakona.«
16. Členu 55. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»(3) Oprostitev od taks po členu 55. uredbe ne velja, če pristojna oblastva pravnomočno odklonijo, da bi priznala dolžniku svojstvo kmeta, ali če oseba v postopku za razveljavitev že izdanih potrdil s svojim zahtevkom ne uspe. V takem primeru se morajo predpisane takse naknadno pobrati.«
17. Clen 56.Č zakona o Privilegirani agrarni banki (§ 8. zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o Privilegirani agrarni banki z dne 5. decembra 1931., »Službene novinec št. 285/XCIII z dne 5. decembra 1931.)* ostane v veljavi.
18. Členu 56.a zakona o Privilegirani agrarni banki** se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Kljub predpisom zakona o izvršbi in zavarovanju ima Privilegirana agrarna banka pravico, da njej zastavljeno nepremičnino, ki se daje na prodaj, po svojih organih sama oceni. Način cenitve predpiše banka sama.«
§ 127.
1. Veljati prenehajo vse zakonske določbe, po katerih je bilo dopuščeno drugačno odobrovanje glede vrednosti licitacij in pogodb za nabave, izdelave, prodaje idr., kot po načinu, določenem v členu 95.Č zakona o državnem računovodstvu.
Od tega se izvzemajo pooblastitve, ki so odobrene v tem pogledu z uredbo o ustroju ministrstva za gozdove in /udnike z dne 23. aprila 1936., M. S. št. 268, in tudi pooblastitve, ki so dane ministrstvu za vojsko in mornarico v točki 1. pod a) člena 75. zakona o administraciji vojske in mornarice z dne 11. decembra 1929., D. št. 43.31U, ki jih sme po potrebi prenesti tudi na podrejene administrativne organe po tretjem odstavku člena 96. zakona o državnem računovodstvu.
Določba točke 1. velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali razveljavi.
2. Odlaga se do 1. aprila 1940. uveljavitev zakona o državnem računovodstvu z dne 15. julija 1934. kakor tudi izvrševanje državnega proračuna za 1. 1939./40. po tem zakonu.
3. Za tiste državne zgradbe, ki se uporabljajo za urade banskih uprav, se ne plačuje najemnina. Prav tako se ne plačuje najemnina za tiste banovinske zgradbe, ki se uporabljajo za državne urade in naprave.
4. Minister za finance se pooblašča, da predpiše po soglasnosti ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o sestavljanju, odobrovanju, izvrševanju in kontroli proračunov kakor tudi vobče o gospodarjenju tistih podjetij in naprav izven resora ministrstva za finance, katerih proračuni se po posebnih zakonskih določbah kljub
§ 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1935. ter januar-marec 1936. ne postavljajo v državni proračun dohodkov in razhodkov.
Dokler se ne izda uredba iz prednjega odstavka, veljajo za vse te posebne proračune povsem določbe točke 4. g 115. finančnega zakona za 1.1938./39.*
5.	Od državnih naprav se ne smejo zahtevati nikakršne samoupravne davščine. To se ne nanaša na državna gospodarska podjetja, ki se produktivno izkoriščajo.
Tolmačenje te določbe daje minister za finance.
§ 128.
1. Minister za finance se pooblašča, da uredi po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo, v katerih primerih in mejah sme oblastvo, ki odobruje proračune občin in mestnih občin, predlagane dohodke in razhodke povečati, zmanjšati ali črtati.
2. V krajih, kjer so nameščene meščanske in ljudske šole v državnih, ne pa v občinskih zgradbah, so šolske občine dolžne popravljati in vzdrževati te zgradbe iz svojih sredstev, če ne plačujejo državi nikakršne najemnine.
3. Vzdrževanje ljudskih šol v smislu §§ 22. in 23. zakona o ljudskih šolah obremenja v proračunskem letu 1936./37. občinski proračun občine.
Določbe točk 2. in 3. veljajo, dokler se z zakonom Izrečno ne spremene ali razveljavijo.
■ 4. Občine, ki so pobirale po 1. januarju 1930. gosta-ščiuo (najemninski vinar), bodisi na zgradbe z davčnimi olajšavami bodisi na zgradbe brez davčnih olajšav, niso dolžne, pobrane zneske vrniti; odmerjene, a še ne izterjane zneske pa smejo izterjati.
Določbo drugega odstavka točke 4. § 108. finančnega zakona za leto 1936./37. je razumeti tako, da se nanaša odobritev za pobiranje gostaščine tako na zgradbe z davčno olajšavo kakor tudi na zgradbe brez davčne olajšave.
5.	Občinski zaključni računi do konca proračunskega leta 1935./36., kolikor so pregledani po pristojni krajevni kontroli, veljajo za razrešene, če ni bila ob pregledu ugotovljena zloraba.
Za razrešene veljajo tudi tisti občinski zaključni računi, ki niso bili predloženi v pregled pristojni krajevni kontroli do konca proračunskega leta 1935./36., če se predlože v pregled v letu 1939./40. in če se ne dožene zloraba.
§ 129.
Pravico, opravljati sodniški izpit, imajo tisti uradniki Državne hipotekarne banke, ki so po opravljeni pravni fakulteti in opravljenih izpitih kot redni slušatelji, poleg drugih zakonskih pogojev za državno službo, službovali tri leta pri Državni hipotekarni banki na delu pri pravobranilcu ali v posameznih pravnih oddelkih.
§ 130.
Določbe predpisov § 25. zakona o izdajanju tapij z dne 30. maja 1931. v območju kasacijskega sodišča v Beogradu in velikega sodišča v Podgorici se nanaša tudi na hipoteke, postavljene v prid Privilegirani agrarni banki,
Državni hipotekarni banki in tistim banovinskim hranilnicam, ki jih določi minister za trgovino in industrijo ž ministrom za pravosodje, na nepremičninah njihovih dolžnikov, ki so za dokaz o lastništvu predložili tapijo-potrdilo o lastništvu ali kak drug dokaz, izdan od državnih oblastev pred uveljavitvijo zakona o izdajanju tapij z dne 30. maja 1931. Potemtakem se hipoteke, postavljene na podstavi takih listin, tudi tedaj ne morejo ovreči, če bi se dokazalo, da osebe, na katere se take listine glasijo, niso lastniki teh nepremičnin.
§ 131.
Sprejemajo se v vednost in se odobrujejo:
I. Predsedništva ministrskega sveta:
odločba predsednika ministrskega sveta pov. št. 102 z dne 4. marca 1939.
II. Ministrstva za finance:
1. odločba	ministrskega	sveta M. S. št. 265 z	dne
16.	aprila 1937.	o razveljavitvi	odločbe ministrskega sveta
C. št. 26.900 z dne 18. junija 1926. o znižanju minimalnih stopenj nekaterih številk uvozne carinske tarife;
2. odločba	ministrskega	sveta M. S. št. 367 z	dne
21.	maja 1937.	o spremembi	avtonomnega besedila	tar.
štev. 31., točke 5., in 343. uvozne carinske tarife;
3. odločba ministrskega sveta M. S. št. 797 z dne
6.	oktobra 1937. o znižanju minimalne carinske stopnje na avtomobile in njihove rezervne dele iz št. 675, točk 1. in 2., uvozne carinske tarife od 30% na 15% vrednosti;
4. odločba ministrskega sveta M. S. št. 800 z dne
6.	oktobra 1937. o spremembi carinske stopnje iz št. 177 uvozne carinske tarife;
5. odločba ministrskega sveta M. S. št. 894 z dne 28. oktobra 1937. o avtentičnem tolmačenju odstavka 1. § 7. uredbe o olajšavah Francoski družbi borskih rudnikov v Parizu za postavitev tvornice za elektrolitično ra-finiranje bakra — M. S. št. 62 z dno 12. februarja 1937.;
6. odločba ministrskega sveta M. S. št. 235 z dne
14.	marca 1938. o oprostitvi 55.000 kg semenskega krompirja iz Holandije od plačila uvozne carine in skupnega davka;
7. odločba ministrskega sveta M. S. št. 377 z dne
14.	aprila 19:38. o kreditu za popravilo šolske ladje »Vila Velebita« v znesku din 753.1:30'—;
8. odločba ministrskega sveta M. S. št. 428 z dne 4. maja 1938. o kreditu za nakup priprav za izključevanje telefonskih spojev v znesku din 300.000'—;
9. odločba ministrskega sveta M. S. št. 430 z dno
4. maja 1938. o kreditu za stroške udeležbe na mednarodni razstavi v Benetkah in za postavitev umetniškega paviljona tamkaj v znesku din 300.000'—;
10. odločba ministrskega sveta M. S. št. 438 z dne
5. maja 1938. o spremembi pripombe 2. za štev, 536 uvozne carinske tarife;
11. odločba ministrskega sveta M. S. št. 554 z dne
10.	junija 1938. o podaljšavi veljavnosti kredita din 3,391.613'05, odobrenega z odločbo ministrskega sveta M. S. št. 560 z dne 21. julija 1937. za dozidavo nadstropja na poslopju ministrstva za finance;
12. odločba ministrskega sveta M. S. št. 558 z dno
10.	junija 1938. o kreditu kot predjem za terjatve srbska pravoslavno cerkvo v znesku din 3,000.000'—;
13. odločba ministrskega sveta M. S. št. 563 ž dne
10. junija 1938. o kreditu za izredne stroške v znesku din 6,000.000’—;
14. odločba ministrskega sveta M. S. št. 592 z dne
17.	junija 1938. o odobritvi, da proda dunavska banovina Narodni banki zemljišča neposredno;
15. odločba ministrskega sveta M. S. št. 643 z dne
24.	junija 1938., o dovolitvi ministrstvu za vojsko in mornarico glede razpolaganja s kreditom iz donosa novega 6 %nega državnega posojila;
16. odločba ministrskega sveta M. S. št. 670 z dne
30.	junija 1938. o spremembi štev. 171 uvozne carinske tarife in znižanju carine na nafto, ki jo uvozijo industrijske rafinerije ali njih zajednica za predelavo;
17. odločba ministrskega sveta M. S. št. 711 z dne 27. julija 1938. o kreditu za povračilo pogrešilo pobrane carine na olje za kurjenje ladij turški državi v znesku din 130.763'60;
18. odločba ministrskega sveta M. S. št. 712 z dne 27. julija 1938. o kreditu za izplačilo podpor, dolgovanih paroplovnim družbam Jadranske, Dubrovniške in Zetske plovitve v znesku din 2,916.666’66;
19. odločba ministrskega sveta M. S. št. 743 z dne
11. avgusta 1938. o kreditu za nabavo dveh motornih ladij za povečanje plovnega parka direkcije rečne plovbe v znesku din 2,161.000’—;
20. odločba ministrskega sveta M. S. št. 744 z dne
11.	avgusta 1938. o kreditu za izplačilo stroškov za nabavo in popravilo plovnih objektov pri mornarici v znesku din 24,000.000’-;
21. odločba ministrskega sveta M. S. št. 817 z dne
11.	avgusta 1938. o kreditu za nabavo rentgenskega aparata za državno zdravilišče v Novem Marofu v znesku din 250.000’—;
22. odločba ministra za finance pov. št. 790/IV z dne
24.	avgusta 1938. o spremembi in dopolnitvi odločbe str. pov. št. 49/1V z dne 18. januarja 1937. o oprostitvi rudninskih olj in bencina, nabavljenih v Romuniji za potrebe ministrstva za vojsko in mornarico, od carine in vseh državnih in samoupravnih davščin;
23. odločba ministrskega sveta M. S. št. 842 z dne
3.	septembra 1938. o kreditu za popravilo, obnovo in razširitev napeljav osrednje kurjave v poslopjih ministrstva za finance v znesku din 540.000'—;
24. odločba ministrskega sveta M. S. št. 845 z dno 3- septembra 1938. o kreditu za izplačilo prejemkov pogodbenega osebja Narodnega gledališča v Beogradu in Zf> nabavo glasbil in razširitev orkestra lega gledališča
v znesku din 1,000.000’—;
25. odločba ministrskega sveta M. S. št. 902 z dne t7. septembra 1938. o postavitvi 20 novih uradniških pripravnikov pri državnih trgovinskih akademijah;
26. odločba ministrskega sveta M. S. št. 884 z dne 19. septembra 1938. o uporabi kredita za nabavo materinih potrebščin v gospodarski stroki ministrstva za v°jsko in mornarico;
27. odločba ministrskega sveta M. S. Št. 914 z dne }• septembra 1938. o kreditu za izplačilo pripomoči aktivnim častnikom in uniformiranim vojaškim uradnikom;
28. odločba ministrskega sveta M. S. št. 976 z dne *• oktobra 1938. o kreditu za pokritje stroškov sreskega
načelstva za novo ustanovljeni okučanski srez v znesku din 44.250’-;
29. odločba ministrskega sveta M. S. št. 981 z dna
8.	oktobra 1938. o odobritvi ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje v znesku din 50,000.000’— iz donosa prve tranše 6 "/onega posojila za javna dela in državno obrambo in pravilnik št. 688 z dne 8. oktobra
1938.	o nujni podpori pasivnim krajem;
30. odločba ministrskega sveta M. S. št. 989 z dne
10.	oktobra 1938. o kreditu za pokritje stroškov ob volitvah narodnih poslancev v znesku din 10,000.000'—;
31. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1025 z dne
25.	oktobra 1938.;
32. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1069 z dne 4. novembra 1938. o kreditu za prevzem predstojništva mestne policije v Šibeniku na breme države v znesku din 494.520’—;
33. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1090 z dne
4.	novembra 1938. o kreditu za izplačilo pripomoči aktivnim častnikom in uniformiranim vojaškim uradnikom na službi pri orožništvu;
34. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1116 z dne
19.	novembra 1938. o kreditu za stroške udeležbe naše države na mednarodni razstavi v New Yorku v znesku din 3,995.080’—;
.	35. odločba ministrskega sveta M. Sj. st. 1222 z dne
i.	decembra 1938. o oprostitvi 900 vagonov melase za proizvodnjo špirita od uvozne cariue;
36. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1161 z dne
15.	decembra 1938. o prepovedi izvoza ovsa;
37. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1162 z dne
15.	decembra 1938. o oprostitvi 42 vagonov semena sladkorne pese od uvozne carine;
38. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1181 z dne
15.	decembra 1938. o odškodninskem kreditu za šole v naši državi v znesku din 500.000'—;
39. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1183 z dne
13.	decembra 1938. o kreditu za izplačilo posebne doklade uslužbencem za opravljanje izredne nočne telefon-sko-telegrafske službe in za izplačilo nagrad dnevničar-jem, postavljenim začasno za to izredno službo, v znesku din 120.000’—;
40. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1185 z dne
13.	decembra 1938. o kreditu za izplačilo III. obroka po posojilu din 8,000.000'—, najetem pri Državni hipotekarni banki za saniranje direkcije državnega svilarstva v Novem Sadu, v znesku din 2,271.568’—;
41. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1213 z dne 31. decembra 1938. o kreditu za zvišanje proračunskih rezervnih kreditov po proračunski partiji 1075 državnih razhodkov za 1.1938./39. v znesku din 500.000’—;
42. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1215 z dne 31. decembra 1938. o kreditu za nabavo avtomobilov, pogonskega materiala in maziva za potrebe orožništva v znesku din 8,830.000’—;
43. odločba ministrskega sveta M. S. št. 1216 z dne
31.	decembra 1938. o kreditu, dovoljenem za potrebe orožništva, v znesku din 1,170.000'—;
44. odločba ministra za finance š! 3908/VI z dne
18.	januarja 1939. o podaljšavi izdajanja obveznic 2'/s °/one loterijske državne rente za vojno škodo brez kuponov št. 19 in 20;
45. odločba ministrskega sveta M. S. št. 21 z dne
23.	januarja 1939. o zvišanju proračunskih rezervnih kreditov po proračunskih partijah 1073, 1074 in 1075 državnih razhodkov za 1.1938./39. v znesku din 10,000.000‘—;
46. odločba ministrskega sveta M. S. št. 37 z dne
25.	januarja 1939. o zvišanju kredita za prometno, strojno in gradbeno službo ministrstva za promet po proračunu za 1.1938./39. v znesku din 110,000.000'—;
47. odločba ministrskega sveta M. S. št. 55 z dne
25.	januarja 1939. o odobritvi najetja posojila pri Poštni hranilnici za potrebe ministrstva za vojsko in mornarico;
48. odločba ministrskega sveta M. S. št. 84 z dne 16. februarja 1939. o kreditu za nabavo živalske krme za garnizije v znesku din 9,000.000'—;
49. odločba ministrskega sveta M. S. št. 87 z dne
16.	februarja 1939. o kreditu za materialne potrebe bolniških in higienskih naprav in za potrebe Osrednjega higienskega zavoda v Beogradu v znesku din 8,156.025'—;
50. odločba ministrskega sveta M. S. št. 141 z dne 2. marca 1939. o kreditu za nabavo goriva-premoga za upravo državnih železnic v znesku din 57,500.000'—;
51; odločba ministrskega sveta M. S. št. 142 z dne 2. marca 1939. o kreditu za pokritje stroškov zaradi potovanja kr. ladje »Jadran« v Severno Evropo v znesku din 300.000'—;
52. odločba ministrskega sveta M. S. št. 145 z dne 2. marca 1939. o izplačilu dospelega računa podjetju »Ograd« d. d. iz Beograda za napravo vodne pregrade v Grošnici pri Kraghjevcu v znesku din 1,500.000'—;
53. odločba ministrskega sveta M. S. št. 146 z dne 2. marca 1939. o kreditu za poravnavo materialnih razhodkov v stroki ministrstva za prosveto in ministrstva za pošto, telegraf in telefon v znesku din 1,360.500'—;
54. odločba ministrskega sveta M. S. št. 147 z dne 2. marca 1939. o kreditu za zasaditev prostora okrog spomenika neznanega junaka na Avali v znesku din 400.000;
55. odločba ministrskega sveta M. S. št. 154 z dne
2.	marca 1939. o odobritvi kredita za drugi obrok za zadostitev potrebam radi udeležbe naše države na razstavi v New Yorku v znesku din 3,889.200'—;
56. odločba ministrskega sveta M. S. št. 155 z dne
2. marca 1939. o zvišanju proračunskih rezervnih kreditov po partiji 1073 proračuna državnih razhodkov za
1.	1938./39. v znesku din 2,000.000'—;
57. odločba ministrskega sveta M. S. št. 148 z dne
3. marca 1939. o sanaciji državnega rečnega brodarstva;
58. odločba ministrskega sveta M. S. št. 152 z dne
4. marca 1939.;
59. odločba ministrskega sveta M. S. št. 153 z dne
4.	marca 1939., s katero se dovoljuje Državni hipotekarni banki, da sme odobriti računu dr. Petra Kainberja, javnega notarju v Splitu, razliko med nakupno in prodajno ceno zastavljenega posestva Palače hotel v Kaštelu Starem;
60. odločba ministrstva za finance pov. št. 271/1 z dne
9. marca 1939. o določitvi pokojnine Hadži Rističevi Ha-rikliji, vdovi pokojnega Spire Hadži Rističa;
61. odločba ministra za finance št. 321/11 z dne
10. marca 1939. o popravkih v besedilu uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke M. S. št. 627 z dne 22. junija 1938.}
62.	odločba ministrskega sveta M. S. št. 188 z dne
10.	marca 1939. o izravnavi računskih odnošajev med državo in Državno hipotekarno banko.
III. Ministrstva za vojsko in mornarico:
1- odločba ministrskega sveta M. S. št. 691 z dne 24. junija 1938. o podaljšavi veljavnosti neporabljenega kredita v proračunskih letih 1938./39. in 1939./40., odobrenega z odločbo ministrskega sveta str. pov. št. 41 z dne 30. aprila 1936.;
2. odločba ministrskega sveta M. S. št. 704 z dne
24.	junija 1938. in M. S. št. 1053 z dne 1. novembra 1938. o plačilu l°/one pogodbene takse in M°/one priznanične takse in o polaganju garantnih pisem;
3. odločba ministrskega sveta M. S. št. 869 z dne 21. septembra 1938. o odobritvi, da se sklene pogodba za nabavo plovnih objektov za potrebe mornarice;
4. odločba ministrskega sveta M. S. št. 870 z dne 21. septembra 1938. o dovolitvi, da se sklene pogodba za popravilo plovnih objektov pri mornarici;
5. odločba ministrskega sveta M. S. št. 871 z dne
21.	septembra 1938. o dovolitvi, da se sklene pogodba za nabavo plovnih objektov pri mornarici;
6. odločba ministrskega sveta M. S. št. 124 z dne
27. februarja 1939.;
7. odločba ministrskega sveta M. S. št. 182 z dne 9. marca 1939.
IV. Ministrstva za gradbe:
odločba ministrskega sveta M. S. št. 157 z dne 6. marca 1939. o dovolitvi najetja posojila pri Državni hipotekarni banki v znesku din 25,000.000'— za zboljšavo nik-šiškega polja in postavitev hidrocentrale ob izviru Zete.
V. Ministrstva za promet:
odločba ministrskega sveta M. S. št. 71 z dne 7. februarja 1939. o kreditu za dovršitev prog Bileča—Nikšič in Ustiprača—Foča v breme donosa 6°/onega državnega posojila za javna dela in državno obrambo v znesku din 18,500.000'—.
VI. Ministrstva za kmetijstvo:
1. odločba ekonomsko-finančnega odbora ministrov št. 7890/VI z dne 28. marca 1921. o dovolitvi, da se znesek din 1,000.000'—, dalje znesek din 500.000'— in znesek din 375.000'—, dani v posojilo »Srpskemu poljo-privrednemu društvu« z odločbo ministrstva za prehrano in obnovo države O. št. 4554 z dne 17. maja 1920., O. št. 7802 z dne 13. septembra 1920. in O. št. 6106 z dne
28. julija 1920. po preteku določenega roka, za katerega so bila ta posojila dana, vpišejo v kmetijski klad »Srp-skega poljoprivredncga društva«, in da sme društvo obresti od teh vsot porabiti za naloge, določene v njegovih pravilih;
2. odločba ministrstva za kmetijstvo št. 23.621/1 z dne 1. aprila 1937. in št. 38.472/1 z dne 26. maja 1937. o imenovanju pogodbanih uradnikov;
3. odločba ministrskega sveta M. S. št. 127 z dne
16.	februarja 1939. o razlastitvi gozdov na posestvu ljubljanske škorije;
4. odločba ministrskega sveta M. S. št. 129 z dne
1.	marca 1939., da se z nepremičnin, ki so bile zapuščene nekim posestnikom, izbriše odsvojilna in obremenilna prepoved.
VII. Ministrstva za gozdove in rudnike:
1.	odlbčba ministrskega sveta M. S. št. 452 z dne
5.	maja 1938. o odobritvi nakupa posestva na Dedinju;
odločba ministrskega sveta M. S. št. 177 z dne 9. marca 1939. o preustrojbi gozdno-industrijskega podjetja »Šipad« d. d.;
3. odločba ministrskega sveta M. S. št. 178 z dne
9.	marca 1939. o oprostitvi zakupnikov državnih planin in planinskih pašnikov v Južni Srbiji od obveze, napraviti planšarske koče in staje po pogodbah iz 1. 1933. do 1937.;
4. odločba ministrskega sveta M. S. št. 179 z dne
9.	marca 1939. o najetju posojila največ din 50,000.000'— za zagrado hudournikov.
VIII. Ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje:
odločba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje S. št. 16.521 z dne 2. septembra 1931.: odločba ministra za socialno politiko in ljudsko zdraVje S. št. 12.935 z dne 23. junija 1934.; odločba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje St. št. 77.508 z dne 24. septembra 1938.; odločba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje pov. št. 1237 z dne 24. septembra 1938.; odločba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje St. št. 89.100 z dne 5. novembra 1938.; odločba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje St. št. 89.402 z dne
7.	novembra 1938.; odločba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje O. št. 3387 z dne 28. februarja 1939.; odločba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje
S.	št. 7058 z dne 8. marca 1939.; odločba ministrskega sveta M. S. št. 173 z dne 8. marca 1939.
IX. Odločba odbora narodne skupščine za prošnje in pritožbe št. 281/37 z dne 10. februarja 1937. o priznanju časa, ki ga je prebil Mirko Komnenovič za vojne v službi kot delegat srbske vlade v Rusiji.
§ 132.
Sprejemata se v vednost in se odobrujeta:
1. pogodba pov. št. 384/11 z dne 21. maja 1938. o posojilu, sklenjenem med ministrom za finance in Državno hipotekarno banko v znesku din 20,000.000 radi nabave plovnih enot in radijskih postaj za finančno kontrolo:
2. pogodba V. K. št. 113 z dne 25. februarja 1939., sklenjena med državo in dnfžbo za zračni promet : Aero-PUt« d. d.
§ 133.
Sprejemata se v vednost in se odobrujeta:
1. zaključni račun z občnim računom za 1. 1937./38. tako, kakor je predložen narodni skupščini v odobritev;
2. sporazum, sklenjen med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o državljanstvu v občini Mahovljanih in ostalih °bčinah banjaluškega sreza vrbaske banovine.
§ 134.
*	Sprejemajo	se v vednost in se odobrujejo uredbe mi-
nistrskega' sveta, izdane po t? !H). finančnega zakona za ’• 1937./38. in po § 100. finančnega zakona za 1. 1938./39., in to:
1.	uredba o podaljšavi roka za izmeno platišč na °hstoječih tovornih vozilih — M. S. št. 246 z dne 22. mar-
1938.	( Službene novine« z dne 1. aprila 1938., <3/XXV);
2. uredba o proizvodnji semenja sladkorne pese — M. S. št. 358 z dne 14. aprila 1938. (»Službene novine< z dne 19. aprila 1938., št. 88/XXIX);
3. uredba o olajšavah za zidanje tvornice aluminijevega oksida in tvornice aluminijevih zlitin in za razširitev tvornice aluminija — M. S. št. 411 z dne 14. aprila 1938. (»Službene novine« z dne 11. maja 19:38., št. 104/XXXIV);
4. uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o državni sladkorni tovarni na Cukarici M. S. št. 107 z dne
25.	februarja 1937. — M. S. št. 488 z dne 19. maja 1938. (»Službene novine z dne 3. junija 1938., št. 122/XXXVII);
5. uredba o narodnih parkih — M. S. št. 5051 z dne
19.	maja 1938. (»Službene novine« z dne 10. junija 1938., št. 128/XXXIX);
6. uredba o silosih — M. S. št. 520 z dne 14. junija
1938.	(»Služb, novine« z dne 21. junija 1938., št. 136/XLI);
7. uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe z zakonsko močjo o dodelitvi državnega gozdnega zemljišča in likvidaciji uzurpacij v prejšnji Bosni in Hercegovini M. S. št. 472/1936 — M. S. št. 559 z dne 14. junija 1938. ( Službene novine z dne 22. junija 1938., št. 137);
8. uredba o dopolnitvi uredbe o pospeševanju svi-larstva — M. S. št. 560 z dne 17. junija 1938. (»Službene novine« z dne 22. junija 1938., št. 137);
9. uredba o spremembah v uredbi II št. 22.044/U z dne 12. junija 1936. o obsegu poslovanja gradbenih obrtov, ustanovljenih pred uveljavitvijo zakona o obrtih z dne 5. novembra	1931. — M. S. št.	616 z	dne 20.	junija
1938.	(»Službene	novine« z dne	23.	junija	1938.,
št. 138/XLI1);
10. uredba o odložitvi plačil Zveze srbskih zemljo-radniških zadrug v Sarajevu in o brezobrestnem posojilu tej zvezi — M. S. št. 595 z dne 17. junija 1938. (»Službene novine« z dne 24. junija 1938., št. 139);
11. uredba o državnem jamstvu za kredite Zvezam agrarnih zajednic-zadrug v Novem Sadu, Petrovgradu, Osijeku, Zagrebu in Skoplju — M. S. št. 594 z dne
17.	junija 1938. (»Službene novine« z dne 25. junija
1938.,	št. 140).;
12. uredba o podaljšavi veljavnosti četrtega odstavka § 55. zakona o	državljanstvu —	M. S.	št. 528	z dne
12.	maja 1938. ( Službene novine« z	dne 29. junija	1938.,
št. 143/XLV);
13. uredba o tekočem gorivu — M. S. št. 649 z dne
24.	junija 1938. ( Službene novine« z dne 1. julija 1938., št 145/XLVII);
14. uredba o olajšavah za napravo topilnice cinka v Šabcu — M. S. št. 653 z dne 30. junija 1938. (»Službene novine« z dne 7. julija 1938., št. 150/XLVI1I);
15. uredba o olajšavah za napravo topilnice svinca v Zvečanu — M. S. št. 654 z dne 30. junija 1938. ( Službene novine« z due 7. julija 1988,, št. 150/XLVIU);
16. uredba o prenosu podelitev, pravic in dolžnosti v zvezi z združitvijo kovinsko-rudarskih podjetij Trepča Mineš Limited, Zletovo Mineš Limited, Kopaonik Mine« Limited in Novo Brdo Mineš Limited — M. S. št. 655 z dne 30. junija 1938. ( Službene novine« z dne 7. julija 1938., št. 150/XLVIII);
17. uredba o državni intervenciji na pšeničnem trgu v gospodarskem letu 1938./89. — M. S. št. 662 z dne
1.	julija 1938. (^Službene novine« z dne 11. julija 1938., št, 153),
Pregled proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1939./40, ki se objavlja skladno s § 2. fin. zakona za leto 1939./40.
OJ ,
- O
S Tf
OJ >r £2 B
*%•■=
B
d
8«
5;
§8
o o
o ppp o
>Q C& CM-CM 01
>o t> 00
88
T3
O
O
Čl
4*
©
I *
W rt • -©
rt “
L — U O
»S!
. a s
N 2,12
• oj w a
> o
. rt > ■© N O T"
. ^ H •!
- a -a *J3 >s>
* OJ rt rt
JS	£
•= 8 5==^
i. 3—
,	—. o>
'Jai rt 03 * 4; fcC*t3 C5
O	N	N
5 5»
x 6,4
* M
-£d
v
■o "5 >
rt 53
a = •
^ .
0> CJ > > -rt rt
0;
P Oz>
c
o
-S • *
oj
•O ^ •
rt oj . tfj > rt
= - ■
C3 ,
!|;
I 'S ®
Z >N
g g s-3
4
— a p
oj oj '
> > rt
•3 2l
> tcc. rt • o Jz
© rt
O O
.3^ > © N a rt "S rt
* 2 2 n
>s s p O *■ ® a I -**ž
O i o) u > i -2
rt — 0)
te . 2
— © *2 — >N "O JD s
-a 22 °
«* 3 2 rt SL
a
t- >
s s
: .s..®
- s ■§ csa
ea
rt *-» *r o -r;
CJ •— OJ O)
> 3 > ? o čo •
- O g
Sl
® or —
o S
43 o O ^
G .
' 'S-- 2 a-l
■ . > ^ Z .2
S g. S ■= a •-~ « “S n •£ a
rt
.. © — 0) > a a rt •-'u >?i rt *
-- rt
•2.^7 a o
5 3
d :h
st. a. =
„	,	a	o	9
= Sg,a|-c
o if » ® $ 2
“ C *U C ~ C
-	rt	-	_
•	'rt	O O —
m	—	ir 44 rt
.	—	fc®	O	» /*
'a	—	2.2	rt
rt	—	a	a
t.	•	rt
® u ^' rt	*-	J3jr
»S	er	O
”5	O	Cm
-c
2^0 — - >
•S.a
4 a s
- ~ 0; OJ
3 SR >
o« co
rt . a •
* > • w o
rt oj a t-
‘a a —
»X <£
te
o
s,
§ O g.
o —
O‘s M
a
co
CD t» GO
rt
Cm
N OJ
MX T -
cc O «
TO CO TO CS X CM O
KISSgSg
"2SS
t xc
M 1 . 05 p CM
ci
CM L.O
. i ::
rt »x
-c 2||
=1.2, g
s|u
t eis -f £.2“
* =2 0.5 asofto
T.
i« N
U o’*' § B S S.« S F
■S $ £ 3 3
5 o‘'S‘Št s ž £ o ©
S -§;
■fl a w <M U L U (3
> M M */',
***
P
4
T
-rt
Er
I
25 25
2 s
c: x
-2 f -2
O <* _£ 'C © ^ >.9
S 'tl — -rt
>£
o
-rt o
-x rr -; -*
-* rt^-5
•S^eJS
..£ > > g
o* o .£,3 '-
-a
»
rt
9. -S -
It *
II- s
rt
x2xx
555?
X X X X
x x X X
-t -t- X Tl hNMC
O Tl TH rH
.1.1 X X
s*
a ■• o "
3 J ° » • =3
3 - *
lil
S
o --
J©
-T' ^ C
0» % —H
ce j* e-
•55 5
N	>
o	—*	rt
4
t«
'rt*
a.
JZ
io
1 -a
. -rt £U
S ^ ^ > O o
# ♦«* co
"Sb rt rt a c a
. ^ '-d'.Si -S .— —, o p rt *« £ .~c ? 4 »5 .“£ £- > S
rt rt rt
X X	x x ? ?	555«	X	9
25 25	š S 8 8	25 5 X r-	X	5
X X »a i© ?C i—1	J oso lisi	fS t6 tJoč X Tl X Tl lt lt©-	s	§
o o Tl	S3?^g	x“ x’tt ffT Ci	X	
	t*h r-(	cp Tl	<©	
XXX?
5X55
gg
xJ X
ii
X X rn TJ
•
rt
. -a
4?
>
S
c
s
£8. O O C 2 © O
SS
C C C ec - ®<
 — ^!§ .3
Ž, S. S. 2 ° x
c C O 75 *r»
S £ S fj s o c c c rt
SSS OS
s f ■= § ► °" 2 4)
— « se’«
05 N O g
:e&s
• 111 ft-g 5 5
* iz E C cž " s
ifi ■“ -*
| .2 .2
® . *"*
s nf 2 g
* > £ t
* . >5 >a
N — t- i>
*. *fGC
rt? o*
; 2 ® a ® H3 o »fi
4 —
S
|| « £ -i £.2
55^|=£~š s ~~ — o a 3-r
4 O
'SO ■
« « JS _
g g E £
O >
> $
4)
■° ?
CX’^T > >
9	.2	ji
v
£ -5 £
a
S
—	•	K/.
rt <•»
. » . $
* & *
* 4	*
-rt
X/.	•
O
««! ‘
g 6 .g .
35 £ 4 4
C S*
a
sc
*— £
4 rt ^
® -rt £ >* !* —
__ c5|? || i :š .1 = 111 I |.3 Is
^1^*	,	S,-S ,	I	a
rt	c	rt	I	-3=	o
- rt P =
*	>	v>	£ x >>	t?
2 * 2	®
s-i O *• *• —«*
JCCUCJ© g
r s- a	•>x ifi
a gg 95 ^ 5
JS -.G	£ 4-	O)	—	•=
* 2 a	£ c	■*-•	^	—
c-Si cu^ii &;3 5 5s	2 -2	4	i
•* m 2	^ 's	*-	a	,
1 S	o- 2	*	S	t
I *" .•	i>	-rt	.
»-< 5 = - z «'r^ sj
• s -3 ¥ s >15 • -
X
aE •
rt *
M
a .Si. > ’>
2 J
.2 S .2 c S
II > *
o 5 > c o
i£~ © ^
— X s
■i-	M
* P
"3
>
O
!>
'C
4*
tfi
i-5 fc-
4> , T5
I3
rt
rt
rt
"5
LTlTCC
00	©5	©	H	M	CC	-tl	LT
©O	« C O rt	Tl ca X w© to	T-
—-	IH	1-1	Tl	Tl	Tl	Tl	©3	Tl	Tl	Tl
S	9 ^ IT LT	
	1 I -+	
	1 ! LT	1 1
X	-?t> —	
Tl	X IT	»T l-T
-t l-
T1
Tl
£C
tT
00
x
•©
O X
■©
>
18. uredba o kontroli sadja in sadnih izdelkov, namenjenih za izvoz — M. S. št. 661 z dne 1. julija 1938. (»Službene novine« z dne 12. julija 1938., št. 154/L);
19. uredba o odlogu — M. S. št. 659 z dne 1. julija
1938.	(»Službene novine« z dne 12. julija 1938., št. 154/L);
20. uredba o normalizaciji — M. S. št. 660 z dne
1. julija 1938. (»Službene novine« z dne 12. julija 1938., št. 154/L);
21. uredba o ustanovitvi delniške družbe »Jugoslo-venski Čelik« — M. S. št. 700 z dne 24. junija 1938. (»Službene novine« z dne 22. julija 1938., št. 163/LIV);
22. uredba o kontroli proizvodnjo, uvoza, izvoza, razdelitve, uporabe in določitve odkupne cene melase — M. S. št. 702 z dne 20. julija 1938. (»Službene novine« z dne 22. julija 1938., št. 163/LIV);
23. uredba o spremembi in dopolnitvi tar. post. 99.a zakona o taksah — M. S. št. 703 z dne 20. julija 1938. (»Službene novine« z dne 22. julija 1938., št. 163/LIV);
24. uredba o čuvajih nedržavnih gozdov, s katero se dopolnjuje zakon o gozdih z dne 21. decembra 1929. — M. S. št. 716 z dne 10. julija 1938., (»Službene novine« z dne 19. avgusta 1938., št. 187/LX);
25. uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o olajšavah pri pobiranju prispevkov v fond za pogozdovanje od posestnikov nedržavnih gozdov M. S. št. 880 z dne 15. oktobra 1935. — M. S. št. 717 z dne 10. julija
1938.	(»Službene novine« z dne 19. avgusta 1938., št. 187/LX);
26. uredba o oddajanju sladkorja za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine — M. S. št. 834 z dne 8. septembra 1938. (»Službene novine« z dne
16.	septembra 1938., št. 211/LX1II);
27. uredba z zakonsko močjo o povračilu škode, storjene naklepoma iz političnih nagibov s tem, da se tuja imovina uniči, poškoduje, požge ali opleni — M. S. št. 972 z dne 9. oktobra 1938. (»Službene novine« z dne
10.	oktobra 1938., št. 231);
28. uredba o spremembi uredbe o odlogu — M. S. št. 971 z dne 8. oktobra 1938. (»Službene novine« z dne
20.	oktobra 1938., št. 240/LXXI);
29. uredba o izvrševanju pogodbe o dobavi jugoslovanskega tobaka v listu direkciji poljskega tobačnega monopola — M. S. št. 1021 z dne 20. oktobra 1938. ( Služb, novine« z dne 29. oktobra 1938., št. 248/LXXIII);
30. uredba o občinskih hranilnicah — M. S. št. 1117 z dne 24. novembra 1938. (»Službene novine« z dne
2. decembra 1938., št. 277/LXXXII);
31. uredba ovojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah — M. S. št. 1131 z dne 1. decembra 1938. (»Službene novine« z dne 2. decembra 1938., št. 277/LXXXIII-A);
32. uredba o ustanovitvi industrijske zbornice v Zagrebu — M. S. št. 1130 z dne 30. novembra 1938. (»Službene novine« z dne 2. decembra 1938., št. 277/LXXXIl-A);
33. uredba o izdajanju državnih obveznic vojnim dobrovoljcem namesto agrarne zemlje — M. S. št. 1156 z dne 7. decembra 1938. (»Službene novine« z dne
8.	decembra 1938., št. 282);
34. uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega »Feniksa«, družbe za življenjsko zavarovanje na Dunaju, z dne 16. decembra 1936 — M. S. št. 19 z dne 28. januarja 1939. (»Službene novine« z dne 30. januarja 1939., št. 21)j
35.	uredba o spremembi uredbe o trgovinskih Obratih velikega obsega "M. S. št. 873 z dne 26. oktobra
1937.	— M. S. št. 151 z dne 4. marca 1939. (»Službene novine« z dne 7. marca 1939., št. 52).
§ 135.
Sprejemajo se v vednost in se odobrujejo:
1. uredba o izrednem cestnem prispevku za ukori-ščanje državnih in nedržavnih cest — M. g. št. 35.000/37 (»Službene novine« z dne 13. oktobra 1937., št. 232/ /LXVIII), izdana na podstavi točke 6. § 53. finančnega zakona za 1. 1937./38.;
2. uredba o uničevanju državnih vrednostnih papirjev — M. S. št. 275 z dne 24. marca 1938. (»Službene novine« z dne 30. marca 1938., št. 71/XXIV), izdana na podstavi točke 19. § 12. finančnega zakona za 1. 1937./38.;
3. uredba o emisiji 6% nega državnega posojila za javna dela in državno obrambo — M. S. št. 380 z dne
14.	aprila 1938. (»Službene novine« z dne 10. maja 1938., št. 103), izdana na podstavi § 103 finančnega zakona za 1. 1938./39.;
4. uredba o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje — M. S. št. 644 z dne 24. junija 1938. (»Službene novine« z dne
1.	julija 1938., št. 145/XLVI1), izdana na podstavi § 104., finančnega zakona za 1. 1938./39.;
5. uredba o ureditvi samoupravnih (občinskih in banovinskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov in o ureditvi davčnega in dopolnilno-taksnega dolga tistih občin, ki bodo s to ureditvijo oškodovane — M. S. št. 1019 z dne 19. oktobra 1938. (»Službene novine« z dne 25. oktobra 1938., št. 244/'LXXII), izdana na podstavi § 24. finančnega zakona za 1. 1938./39.;
6. uredba o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na novinarje — M. S. št. 186 z dne 10. marca 1939. (»Službene novine« z dne 11. marca 1939., št. 56), izdana na podstavi točke 3. § 91. finančnega zakona za
1.	1938./39.;
7. uredba o narodnem zdravstvenem skladu kraljevine Jugoslavije — M. S. št. 193 z dne 11. marca 1939. (»Službene novine« z dne 14. marca 1939., št. 58/XV), izdana na podstavi § 86. finančnega zakona za 1.1938./39.;
8. uredba o brezplačnem preskrbovanju ljudstva z zdravili biološkega izvora — M. S. št. 194 z dne 11. marca 1939. (»Službene novine« z dne 14. marca 1939., št. 58/XV), izdana na podstavi § 87. finančnega zakona za 1. 1938./39.
§ 136.
Sprejema se v vednost in se odobruje:
pravilnik ministra za kmetijstvo št. 16.900/VIa z dne
24.	februarja 1939. o izvrševanju uredbe o izdajanju državnih obveznic vojnim dobrovoljcem namesto agrarne zemlje z dne 7. decembra 1938., izdan sporazumno e ministrom za finance na podstavi olena 11. te uredbe.
§ 137.
Vse določbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, s katerimi so bili veljavni zakoni spremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor
tudi vse uredbe, pravilniki, drugi predpisi in odločbe, kar jih je bilo že izdanih na podstavi pooblastitev, navedenih v omenjenih zakonih, veljajo še dalje.
§ 138.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinahi', obvezno moč pa zadobi dne 1. aprila 1939., kolikor ni v posameznih paragrafih odrejeno drugače. Krediti, odobreni s tem zakonom, veljajo kljub določbi člena 2. zakona o državnem računovodstvu od 1. aprila 1939. do 31. marca 1940.
V Beogradu dne 25. marca 1939.
Pavle s. r. R. Stankovič s. r. dr. Perovič s. r.
Minister za finance
V. M. Duričič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
Videl
in pritisnil državni pečat varuh državnega pečata, minister za pravosodje Ružič s. r.
(M. P.)
Uredbe osrednje vlade.
182.
Zaradi različnosti naravnih pogojev za uspevanje posameznih vrst in sort sadja v raznih predelih in radi načrtnega pospeševanja sadjarstva in krepitve sistematičnega dela v smeri izenačitve in zboljšanja sadjarske proizvodnje predpisujem na podstavi § 27. zakona o pospeševanju kmetijstva, upoštevaje podane predloge banskih uprav, tale
pravilnik
o ustanovitvi sadjarskih okolišev za načrtno pospeševanje sadjarstva.*
K C
Člen 1.
; Ustanavljajo se tile sadjarski okoliši:**
III.	Podravski sadjarski okoliš (Maribor—Celje— Hrv. Zagorje) s podokoliši:
9.	Maribor—Celje (podravsko-savinjski podokoliš) v srezih: Maribor levi breg, Maribor desni breg, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Konjice, Šmarje, Celje, Laško, od sreza Gornji grad občina Rečica na Paki in od sreza Slovenj Gradec območje okrajnega sodišča v Šoštanju;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
14.	marca 1939., št. 58/XV/113.
** Priobčeno je tu sam6, kar se nanaša na dravgko ali ju x z njo. -» Op. my
10.	Hrvatsko Zagorje v srezih: Čakovec, Varaždin, Ivanec, Novi Marof, Zlatar, Krapina, Pregrada, Klanjec in Donja Stubica.
V.	Okoliš Kolpa—Una s podokoliši:
16. Dolenjsko v srezih: Črnomelj, Krško, Brežice, Litija (brez najjužnejšega dela), vzhodni del sreza Novo mesto in vzhodni del sreza Ljubljana okolica med reko Ljubljanico in železniško progo Ljubljana—Novo mesto;
17. Plješivica v srezih: Jastrebarsko, Samobor in Karlovac;
18. Kordun v srezih: Vojnič, Slunj, Vrgin most, Glina, Petrinja in Kostajnica;
19. Una v srezih: Cazin, Bihač, Bos. Krupa in Dvor;
20. Sana v srezih: Prijedor, Banjaluka (večji severni del), Sanski most in Bos. Novi.
XVII. Alpski okoliš:
52. v srezih: Dravograd, Slovenj Gradec (brez območja okrajnega sodišča v Šoštanju), Gornji grad (brez občine Rečica na Paki), Kranj, Radovljica, Kamnik in severni del sreza Ljubljana do Ljubljanice.
XVIII. Kraški okoliš s podokoliši:
53. Kras v srezih: Logatec, Kočevje, južni del sreza Ljubljana do Ljubljanice in železniške proge Ljubljana— Novo mesto in zahodni del sreza Novo mesto do železniške proge Ljubljana—Mirna peč in črte Mirna peč— Straža—Koprivnik;
54. Gorski Kotar v srezih: Vrbovško, Ogulin, Delnice, Čabar in višinski deli srezov Sušak in Novi;
55. Lika v srezih: Gospič, Gračac, Perušič, Otočac, Brinje, Korenica, Udbina in Donji Lapac;
56. Bosanski Kras v srezih: Glamoč, Bos. Grahovo* Bos. Petrovac, Livno, Tomislavgrad, zahodni del sreza Bugojno (Kupres) in občina Posušje sreza Ljubuški.
.Člen 2.
V vsakem izmed določenih okolišev in podokolišev se mora pospeševati predvsem pridelovanje tistih vrst in sort sadja, ki v tem okolišu najbolje uspevajo in prinašajo največji dobiček ali ki so za prehrano prebivalstva neogibno potrebne.
V vsem območju vsakega okoliša ali podokoliša se razmnožujejo v vseh državnih in banovinskih drevesnicah iste vrste in sorte sadnega drevja, in to po potrebah okoliša in podokoliša.
Člen 3.
Na podstavi predlogov kmetijskega oddelka banskili uprav in da bi se ustvarilo skladno sodelovanje v posameznih obmejnih podokoliših istega okoliša, odloča ministrstvo za kmetijstvo, oddelek za rastlinsko proizvodnjo, o tem, katere vrste in sorte trgovinskega sadja in v kateri meri naj se v posameznih okoliših in podokoliših razmnožujejo za kakovostno proizvodnjo na veliko.
Določeno razmerje in izbor sort se smeta spreminjati samd s predhodno odobritvijo ministrstva za kmetijstvo, oddelka za rastlinsko proizvodnjo.
Člen 4.
V državnih in banovinskih drevesnicah se morajo proizvajati v večjih množinah sadike samo tistih vrst in sort sadja, ki so določene za glavno proizvodnjo v okolišu oziroma podokolišu. Banske uprave smejo po izkazani potrebi dovoliti posameznim drevesnicam, da smejo vzgajati v določenem številu sadike tudi drugih sort, in to za potrebe sadjarskih amaterjev in radi opravljanja poskusov.
Člen 5.
Da bi se določile najprikladnejše sorte za posamezne okoliše in preskusile nove sorte, so banske uprave v svojih drevesnicah in drugih kmetijskih napravah dolžne uvesti natančno opazovanje o posameznih sortah po enotnem načrtu in po obrazcih, ki jih izdela posebna komisija pri ministrstvu za kmetijstvo po predlogih banskih uprav.
Po opazovanju zbrano gradivo (izpolnjene obrazce) morajo banske uprave vsako lelo urediti radi objave, da bi se dobljeni izsledki v praksi uporabljali.
.V Beogradu dne 28. februarja 1939.; št. 18.820/11.
Minister za kmetijstvo ing. Nik. Bešlie s. r.
183.
Seznam
skrajšanih brzojavnih naslovov, usvojenih za uradni brzojavni promet.*
1’redsedništvo ministrskega sveta: Premis. Ministrstvo za vojsko in mornarico: Mirat.
Glavni generalni štab: Denštab.
Štab zrakoplovstva vojske: Vazplov.
Štab mornarice: Morštab.
Poveljništvo Beograda: Kombeo.
Štabi armijskih oblasti: Armob.
Štabi divizijskih oblasti: Divob.
Štabi konjiških divizij: Kodiv.
Poveljništva vojaških okrožij: Vokrug.
Vojno - tehnični zavod,‘razdelki tega zavoda in smodnišnica Kamnik :: Vojteh.
Zavod za izdelavo vojaške obleke in razdelki tega zavoda: Vojodeea.
Ministrstvo za gradbe: Migrad.
Ministrstvo za kmetijstvo: Minagro.
Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon: .Minpost.
Direkcije pošte, telegrafa in telefona: Dirpost. Ministrstvo za pravosodje: Minjus.
Ministrstvo za prosveto: Minpros.
Prosvetni oddelki kralj, banskih uprav: Prnsod. Državna tiskarna Beograd: Drštamp.
Narodno gledališče v Beogradu: Narpoz. Narodno gledališče v Zagrebu: Narkaz.
Narodno gledališče v Ljubljani: Nargled. Ministrstvo za promet: Minsa.
Generalna direkcija drž. železnic: Gendiržcl. Oblastna direkcija državnih železnic: Odiržel. Uprava pomorstva in rečnega prometa: Upomor«. Direkcija pomorskega prometa v Splitu: Dirpomors.
Oddelek za gradnjo železnic: Ogražel. Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje: Misopo.
Centralni higienski zavod v Beogradu: Ceheaa. Higienski zavodi: Higeza.
Izselniški komisariat v Zagrebu: Iskom.
Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva: Miliva.
Ministrstvo za finance: Mifin.
z dostavkom za označbo oddelka: občni oddelek: .Mifin 1, oddelek za državno računovodstvo: Mifin 2, oddelek za	davke: Mifin 3,
oddelek za	carine: Mifin 4,
oddelek za	kataster in drž.	posestva:	Mifin	5,
oddelek za	državne dolgove	in	državni	kredit:
Mifin dugovi, bančni in valutni oddelek: Mifin 8, oddelek za finančno kontrolo: Mifin 9.
Generalni direktor uprave državnih monopolov: Monopolge«.
Uprava državnih monopolov: Umonop,
z dostavkom številk za označbo oddelka: občni oddelek: Umonop 1, oddelek za proizvodnjo tobaka: Umonop 2, oddelek za predelovanje: Umonop 3, oddelek za prodajo: Umonop 4, oddelek za računovodstvo: Umonop 5, oddelek za tekoča goriva: Umonop 6.
Monopolni inšpektorati: Moninspekt.
Sekcija za globinska izsledovalna dela za nafto in sol v Kreki: Sekistraž.
Prodajna monopolna nadzorništva: Monadzor.
Tovarne tobaka: Faduv.
Državna tovarna za sladkor v Beogradu: šečcrfuk.
Direkcija državnega posestva »Belje«: Dirbelje.
Finančne direkcije: Findir.
Državna hipotekarna banka, njene podružnice in agencije: Uprafond.
Poštna hranilnica in njene podružnice: Poštediona.
Ministrstvo za gozdove in rudnike: za gozdarske oddelke: Mišum, za rudarske oddelke: Mirud.
Osrednja direkcija državnih rudniških podjetij v Sarajevu: Dirud.
Iz telegrafsko-telefonskega oddelka ministrstva za pošto, telegraf in telefon v Beogradu; št. 21.388/39.
Razne občeveljavne odredbe.
184.
Št. 8700/1939.	1287
Popravek.
V proračunu mestne občine celjske zn upravno leto 1939./40., objavljenem v Službenem listu« z dne
5.	aprila t. 1„ št. 157/27. odpade v II. delu naredbe (na str. 271) pod t. 12. a) — Občinske trošarine — pomotoma objavljeni dostavek: »Gostilničarji se opraščajo za 25%ni iznos za lastno gospodarstvo.«
Mestno poglavarstvo Celje dne 20. aprila 1939.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« % dne
15.	aprila 1939.. št. 8i'XXiy/180.
185.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 73 z dne 31. marca 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. marca 1939. sta bila upokojena s pravico do pokojnine, ki jima pripada po službenih letih: Kor že Janko, upravitelj meščanske šole pri Sv: Lenartu; M e r v i č Anton, upravitelj meščanske šole-v Novem mestu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. marca
1939., št. 28.074, je bil postavljen na prošnjo za vodjo zemljiške knjige VI. položajne skupine okrajnega sodišča v Murski Soboti Rupnik Ivan, pisarniški uradnik iste položajne skupine istega sodišča.
Številka 74 z dne 1. aprila 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. marca
1939., 1. št. 11.838/0, je napredoval Modic Peter, ravnatelj IV. položajne skupine 1. stopnje trgovske akademije v Mariboru, v III. položajno skupino
2.	stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. marca 1939. je bil postavljen na osnovi čl. 84. zakona o državnem računovodstvu za člana svetovalnega odbora Krejči Anton, predstavnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne ,16. marca 1939. je bila sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podal Pur Drago, učitelj VI. položajne skupine 2. mešane meščanske šole v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. marca 1939. je bila premeščena na prošnjo Gruden Danica, učiteljica VIL položajne skupine dekliške meščanske šole v Celju, na meščansko šolo v Senovem.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. marca 1939. je bil p r e m e š č e n po službeni potrebi Kuša r Janez, kontrolor VIL položajne skupine kurilnice Ljubljana, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Ljubljana.
Številka 75 z dne 3. aprila 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne-24. marca 1939. je bil premeščen po službeni potrebi Smerdu Franc, svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje prometnega komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva v Subotici, za svetnika iste položajne skupine in stopnje prometnega komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani, s službenim mestom v Ljubljani.
Z odločbo predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle z dne 25. marca 1939., Ad. St. 1106, je bil postavljen pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani za pregledovalca računov Vlil. Položajne skupine pri krajevni kontroli Prek Franc, Pregledovalec računov IX. položajne skupine iste krajevne kontrole.
Z odločbo predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle z dne 24. marca 1939., Ad. št. 1566, i® bil postavljen za pregledovalca računov IX. po-ložajne skupine krajevne kontrole pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani Pečenovnik MoJ-111 ir, uradniški pripravnik za IX. poio/.ajno skupino.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 21. marca 1939. sta bila premeščena po službeni potrebi Kolničar Lovrenc, prometnik VIII. položajne skupine postaje Domžale, v postajo Verd in Novak Rudolf, prometnik VIII. položajne skupine postaje Vrhnika, v postajo Domžale.
Številka 77 z dne 5. aprila 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. marca
1939., št. 27.014/1, je napredoval ing. Š a b e c Srečko, ravnatelj V. položajne skupine Državnega mlekarskega zavoda v Škofji Loki, za ravnatelja IV. položajne skupine 2. stopnje istega zavoda.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. marca 1939. so bili premeščeni: Ferk Josip, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Maribor-Studen-ci, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Maribor; Šijanec Anton, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Kotoriba, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Jesenice, oba po službeni potrebi; Jenčič Marcel, kontrolor VII. položajne skupine postaje Verd, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Zalog, na prošnjo.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 23. marca 1939. je bil premeščen na prošnjo Arhar Franc, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zidani most, za šefa postaje Ribnica.
Številka 79 z dne 8. aprila 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. marca 1939. je bil postavljen A n t a u e r Evgen, učitelj VI. položajne skupine z 2. periodnim poviškom ljudske šole v Tišini, na prošnjo za okrajnega šolskega nadzornika za šolski okraj Murska Sobota s sedežem v Murski Soboti ih s pravicami uradnika V. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. marca
1939.	je bila premeščena na prošnjo Petje Helena, učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole v Vidmu, na ljudsko šolo v Krškem.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. marca
1939., št. 13.799, sta bila premeščena po službeni potrebi: k tehničnemu oddelku kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani ing. Ahlfeld Valter, tehnični višji svetnik IV. položajne skupine 1. stopnje z
2. periodnim poviškom tehničnega razdelka sreskega načelstva v Novem mestu; k tehničnemu razdelku sreskega načelstva v Novem mestu ing. Kukovec Janko, tehnični višji svetnik IV. položajne skupine 1. stopnje tehničnega razdelka sreskega načelstva sreza Maribor, levi breg.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 21. marca
1939., Kus. št. 587/39, razširjanje in prodajanje knjige Popis g 1 a s a č a grada Zagreba, k o j i s u
dne 11. decembra 1938. godi n e glasali za n o s i o c a liste dr. Milana S t o j a d i n o v i č a«, tiskane v Zagrebu.
Številka SO z dne 11. aprila 1939.
Z odločbo pomočnika ministra za finance z dne
3. aprila 1939., št. 4213/IX, je bil premeščen po službeni potrebi B o b n a r Janez, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine oddelka finančne kontrole v Kamniku, v razdelek finančne kontrole pri glavni .carinarnici v Mariboru.
/
Številka 81 z dne 12. aprila 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. marca
1939.	je napredoval pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani dr. Benko Leopold, svetnik V. položajne skupine, za svetnika IV. pol. skupine 2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. marca
1939.	je bil postavljen na prošnjo Hancinger Martin, kontrolor VII. položajne skupine postaje Jesenice, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Kotoriba.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne
24.	marca 1939. sta bili premeščeni v istem svojstvu: k pošti, brzojavu in telefonu Sevnica Ribič Ana, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, brzo-java in telefona Radeče pri Zidanem mostu; k pošti, brzojavu in telefonu Ljubljana 1 Hafner Zora, manipulant IX. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Ivanec.
številka 82 z dne 13. aprila 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. marca
1939.,	št. 28.860/11, je bil premeščen na prošnjo k
dravskemu finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani za računskega višjega inšpektorja V. pol. skupine Štrukelj F rane, računski višji inšpektor iste položajne skupine beograjskega finančnega ravnateljstva.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 29. marca 1939. so bili premeščeni po službeni potrebi: Kokeza Josip, skladiščnik Vlil. položajne skupine postaje Ljubljana, v postajo Split; M a -rincelj Andrej, nadzornik proge VIII. položajne skupine 8. sekcije za vzdrževanje proge Maribor, v 8. sekcijo za vzdrževanje proge Delnice; Bradič D j uro, strojevodja Vlil. položajne skupine kurilnične izpostave Murska Sobota, v kurilnico Slavonski Brod; P o s i 1 o -v i č Vladimir, strojevodja IX. položajne skupine kurilnične izpostave Murska Sobota, v kurilnico Zagreb; Polič Josip, strojevodja IX. položajne skupine kurilnične izpostave Rogatec, v kurilnico Slavonski Brod; Kresal Ciril, strojevodja IX. položajne skupine kurilnice Maribor, v kurilnico Zagreb; Toličič Jakob, strojevodja Vlil. položajne skupin' ''""Mptce Zagreb, v kurilnico Maribor.
Za Službeni lisi kraljevske banske uprave dravske banovine
znaša naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48"—, polletno din 96'—, letno din 192'— in se mora plačevati
vedno vnaprej.
Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo!
List objavlja vse za dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne občeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, spremembe v osebju itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, draž-beue in druge sodne oklice, licitacije, razpise služb in razne objave.
List je važen za vsakogar: upravnega in sodnega jurista, odvetnika in notarja, industrialca, trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetjn itd.
Uredništvo in upravništvo »Službenega lista« sta v tiskarni Merkur d. d. v Ljubljani Gregorčičeva ulica 23, telefonska št. 25-52.
Izdaja kraljevska baneka uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Oakft is VJ«gft tiikAtsa iisikuf id. i Liuhliflftl; ni« cred/stavgik; Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 34. kosu X. letnika z dne 29. aprila 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII.	No. 3031/1.	1306
Razglas.
Na srednji tehniški šoli v Ljubljani se priredi drugi delni risarski tečaj za učitelje na strok, nadaljevalnih šolah.
Ta risarski tečaj bo od 3. julija do
16.	avgusta 1939.
Število udeležencev za ta tečaj je omejeno na 30 ter se sprejemajo v tečaj izključno samo kandidati, ki so posečali in dovršili 1. delni risarski tečaj v šolskem letu 1937.38.
Prijave se n rajo vložiti najkasneje do 10. junija 1.1. in nasloviti na VIII. oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. Eventualno potrebne dovolitve za poset tečaja od svojega službenega oblastva si morajo kandidati sami priskrbeti.
V zvezi s tem risarskim tečajem bo v primeru zadostnega števila priglašen-cev tudi poseben tečaj za obrtniške mojstre kovinarskih strok, ki že poučujejo na strok. nad. šolali, oziroma ki bi sc mogli za ta pouk upoštevati na podstavi tuk. posebnega obvestila.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 25. aprila 1939.
V-No. 346/66.	1186	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za vodovodna instalacijska dela v poslopju Univerzitetne knjižnice v Ljubljani ] javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. maja 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku banske uprave. Ljubljana, Stari trg 34/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 135.356 —.
Kavcijo v znesku din 14.000’— je položiti pri davčni upravi za mesto v Ljubljani ali pri Državni hipotekarni banki — podružnici v Ljubljani na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz, razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 18. aprila 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 240-5/39-8.	1327
Razglas.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo gospoda Baniča Matijo, davč-
nega pripravnika v Murski Soboti, za sodnega tolmača za madžarski in nemški jezik pri okrožnem sodišču v Murski Soboti.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani
dne 26. aprila 1939.
Po 32/39—1.	1316
Oklic.
Kovač Gizeli, roj. Čotar, je vročiti v pravdni zadevi tožeče stranke: Kovača Evgena, posestnika v Motvarjevcih št. 79, ki ga zastopa Bajlec Franc, odvetnik v Murski Soboti, zoper toženo stranko Kovač Gizelo, roj. Čotar, posestnico v Motvarjevcih št. 79, sedaj neznanega bivališča, radi razveze zakona, vabilo z dne 22. aprila 1939., opr. št. Po 32/39—1 in tožbo.
Ker bivališče Kovač Gizele, roj. Čotar, ni znano, se postavlja za skrbnika na čin g. Repovš Hubert, s. p. pri okrožnem sodišču v Murski Soboti, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 25. aprila 1939.
III P 363/39-1.	1324
Oklic.
Tožeča stranka: Stanovnik Joško, trgovec, Moste pri Ljubljani, Predovičeva ul. št. 18, ki ga zastopa dr. Ivan Stanovnik, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki: ležeči zapuščini po pok. Knol Angeli, posestnici, Ljubljana, Ciglerjeva ulica št. 17, radi din 2.689'50 s pp. k opr. št. III P 363/39—1 tožbo.
L narok se je določil na 17. maja 1939. o poli devetih, soba št. 50, razpravna dvorana.
Ker je tožena stranka umrla, se postavlja za skrbnika na čin Benkovič Ivan, upok. vodja zemljiške knjige v Ljubljani, Veliki Stradon št. 5, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne bodo podane dedne prijave k toženi zapuščini, ki jih doslej še ni. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. aprila 1939.
»j.
III P 364/39-1.	1325
Oklic.
Tožeča stranka: dr. Ivan Stanovnik, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki: ležeči zapuščini po pok. Knol Angeli, posestnici, Ljubljana, Ci-gierjeva ulica št. 17, radi din 835’50 s pp. k opr. št. III P 364/39—1 tožbo.
L narok se je določil na 17. maja 1939. o poli devetih, soba št. 50, razpravna dvorana.
Toženi stranki ležeči zapuščini po pok. Knol Angeli, posestnici v Ljubljani, Ciglerjeva ulica št. 17, se postavlja skrbnik na čin Benkovič Ivan, upok. vodja zemljiške knjige v Ljubljani, Veliki Stradon št. 5, dokler ue bodo podane
dedne prijave k toženi zapuščini, ki jih doslej še ni.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 17. aprila 1939. sit
I R 221/39-2.	1317
Oklic.
Na prošnjo Vahtarja Alojza, posestnika na Gračiču, zastopanega po Jerebu Radu, javnem notarju v Slov. Konjicah, se uvaja postopek za amortizacijo pri zemljiščih vi. štev. 36, 38 ter* 51 k. o. Radana vas in 188 k. o. škalce vknjiže-nih terjatev, in sicer:
1. na podstavi dolžnega pisma z dne
20.	marca 1883. za Brgleza Jakoba na Gračiču v znesku 200 fl s pripadki;
2. na podstavi izročilne pogodbe z dne
11.	februarja 1898. za Vahtar Kunigun-do, posestnico na Gračiču, v znesku 873 fl 68 kr s pripadki;
3. na podstavi dolžnega pisma z dne
7.	septembra 1898. za ndl. Vahtarja Alojza iz Gračiča, v znesku 179 11 54 kr s pripadki; in
4. na podstavi pri soj i 1 a z dne 21. decembra 1906., A 287/6, za Vahtar Marijo in Josipa iz Gračiča, j »o 312 K 86 h s pripadki.
Vsi, ki imajo zahtevke glede teli terjatev, naj jih prijavijo v roku enega leta, najkasneje do 2. maja 1940.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. L, dne 25. aprila 1939.
P 17/39.	*	1285
Oklic. *
Tožeča stranka Rožman Karl in Ivana, delavca v Trotkovi, , i ju zastopa dr. Gorišek Milan, advokat v Sv. Lenartu v Slov. goi\, je vložila proti toženi stranki Magdič Tereziji, posestnici v Grabonoškem vrhu, radi din 693'— s prip. k opr. št. P 17/39 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 31. maja 1939. ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 10.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Puhar Karel, posestnik v Grabonoškem vrhu, p. Sv. Anton v Slov. gor., za skrbnika, ki jo, bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Sv. Lenartu v Slov. gor., odd. II., dne 14. aprila 1939.
S 50/30—1.	130?
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 22. febr. 1939., opr. št. I R 45/39-1, je bila Lovec Jožefa, 59 let stara, omo-žena, posestnica, bivajoča v Zg. Lažah št. 2, zdaj v zdravilišču za duševne bolezni v Novem Celju, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika je bil postavljen Lovec Karl, posestnik v Zg. Lažah št. 2. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. L, dne 18. aprila 1939.
I 737/38-13.	1237
Dražbeni oklic.
Dne 1. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (hiša št. 14, gospodarsko poslopje in zemljiške parcele/ zemljiška knjiga Rigonce vi. št. 8.
Cenilna vrednost: din 133.469'—.
Varščina: din 13.346'90.
Vrednost pritekline: din 5.645'50.
Najmanjši ponudek: din 88.979'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Brežicah dne 10. marca 1939.
*
I 863/38-6.	896
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1939. ob desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Beltinci vi. št. 133 B 5, 6, pare. št. 6/b — hiša št. 11, sedaj hiša št. 21 z dvoriščem.
Cenilna vrednost: din 35.000'—.
Najmanjši ponudek: din 17.500'—.
Varščina: din 3.500'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benero naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 20. marca 1939.
*
I 656/38-8.	886
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dolga vas vi. št. 43 B 12/č, ‘/33 parcele št. 726 — klet, travnik in priteklina 1 stiskalnica do ii, vi. št. 858 B 2/č, 3, ‘/2 pare. št. 46/a — njiva, vi. št. 749 B 15 (pare. št. 70/a l/c in pare. št. 70/a 1/b) — stavbišče, dvorišče in vrt s hišo, vi. št. 1005 B ll./b l/s parcele št. 179 — travnik, vi. št. 1019 B 7/b t/t parcele št. 561 — travnik. K nepremičninam pod vi. št. 43 B 12/č k. o. Dolga vas spadajo pritekline: 1 stiskalnica do lU v cenilni vrednosti din 200'—.
Cenilna vrednost: din 11.800'—.
Najmanjši ponudek: din 8.002'—.
Varščina: din 1.200'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najjmzriejp pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se ojmzarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 7. marca 1939.
I 1047/38—10.	1238
Dražbeni oklic.
Dne 3. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Trobendol — polovica — vi. št. 23.
Cenilna vrednost: din 36.144'56.
Vrednost pritekline: din 2.652'50.
Najmanjši ponudek: din 24.096'34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najjmzneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobrj veri.
Drugače pa se ojmzarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Laškem dne 19. aprila 1939.
»j*
I 1054/38-11.	1018
Dražbeni oklic.
Dne 1. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorje vi. št. 408.
Cenilna vrednost: din 70.725'—.
Najmanjši ponudek: din 35.362'50.
Varščina: din 7.072'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale družbe, je priglasiti sodišču najjmzneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 31. marca 1939.
»j*
Vb 1 3205/38.	1276
Dražbeni oklic.
D n e 31. maja 1939. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Brezovica vi. št. 409 in 1624 (hiša št. 66 v Notranjih goricah, njiva, gozd, travnik).
Cenilna vrednost: din 56.959'—.
Vrednost priteklin: din 705'—.
Najmanjši jmnudek: din 37.973'—.
Varščina: din 5.696'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najjmzneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se ojmzarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 12. aprila 1939.
Va I 2276/38.	1274
Dražbeni oklic.
Dne 1. junija 1939. ob devetih bo pri |iodpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
I 767/38—8.	922
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1939. o poli enajstih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba sledečih nepremičnin:
zemljiška knjiga k. o. Melinci:					Cenilna vrednost	VarSčina	NajmanJSi ponudek
					din	din	din
vi. št. 475 B 3	Vi	pare. št. 197	— njiva .	• • •	6.564'—	656'40	4.376'-
vi. št. 56 B 19 Vi		pare. št. 447	— hiša, dvorišče				
		in vrt, sedaj le travnik		• • •	5.514 —	551'40	3.676'-
vi. št. 476 B 3	Vi	pare. št. 84	— njiva .	• • •	1.880'—	188'—	1.253'33
vi. št. 477 B 3	Vi	pare. št. 52	— travnik	• • •	3.648'-	364'-	2.432'-
vi. št. 482 B 1	Vi	pare. št. 343	— njiva .	• • •	2.254'—	225'40	1.50266
vi. št. 478 B 3	Vi	pare. št. 152	— travnik		1.872'—	187'20	1.248'—
vi. št. 486 Bil	Vi	pare. št. 303	— njiva .	• • •	3.464'-	346'40	2.309'32
vi. št. 490 B 11	Vi	pare. št. 329	— njiva .	• • •	2.800'—	280'—	1.866'66
vi. št. 491 Bil	Vi	pare. št. 71	— travnik	• • •	2.560'—	256'—	1.706'66
vi. št. 493 Bil	Vi	pare. št. 272	— njiva .	• • •	2.310'-	231'—	1.540'—
vi. št. 495 B 5	Vi	pare. št. 384	— njiva •	• • •	2.192'—	219'20	1.461'32
vi. št. 501 B 1	Vi	pare. št. 466	— njiva .	• • •	3.672'—	367'20	2.448'—
vi. št. 473 B 12 Vi		pare. št. 129	— njiva .	• • •	4.158'—	415'80	2.772'—
vi. št. 474 B 3	Vi	pare. št. 227	— njiva .	• • •	4.319'—	431'90	2.875'32
vi. št. 28 B 26	Vi	pare. št. oz.	skupnega pašnika		1.200'-	120'—	800'-
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najkasneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 20. marca 1939,
k. o. Trnovsko predmestje vi. št. 22, 2118.
Cenilna vrednost: din 148.197'60.
Vrednost pritekline (že všteta): dinarjev 1.542'—.
Najmanjši ponudek: din 74.098'80.
Varščina: din 14.820'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. a,
dne 17. aprila 1939.
•j*
Va I 2772/38.	1275
Dražbeni oklic.
Dne 1. junija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Pirniče vi. št. 85.
Cenilna vrednost: din 15.758'—.
Najmanjši ponudek: din 10.505'32.
Varščina: din 1.576'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki ;e ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni okiic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. a,
dne 18. aprila 1939.
H-
IX I 81/39—7.	1286
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1939. ob desetih bo pri i>odpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pobrežje vi. št. 1168.
Cenilna vrednost: din 20.595'—.
Najmanjši ponudek: din 13.730'—.
Vadij: din 2.059'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 8. aprila 1939.
&
I 978/38.	1315
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1939. ob devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše in zemljišč zemljiška knjiga Domajinci V* vi. št. 13, 127, 230.
Cenilna vrednost: din 22.890'—.
Vrednost priteklin: din 2.195'—.
Najmanjši ponudek: din 15.260'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gle-
de nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 7. aprila 1939.
I 1005/38.	1314
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1939. o poli desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše in zemljišč zemljiška knjiga Bodonci vi. št. 159.
Cenilna vrednost: din H.080'50.
Najmanjši ponudek: din 7.387'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 7. aprila 1939.
*
I 1762/38.	1313
Dražbeni oklic.
Dne 3. junija 1939. ob osmih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, vrta in dvorišča zemljiška knjiga Murska Sobota s/4 vi. št. 279.
Cenilna vrednost: din 39.947'—.
Najmanjši ponudek: din 26.631'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 17. aprila 1939.
I 12/38—17.	1295
Dražbeni oklic.
t) n e 3. junija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vod ranči a) vi. št. 49 in b) vi. št. 237.
Cenilna vrednost: ad a) din 84.825'—, ad b) din 20.104'—.
Vrednost priteklin: ad a) din 2.100'—.
Najmanjši ponudek: ad a) din 56.550, ad b) din 13.40275.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Ormožu dne 22. aprila 1939.
I 765/38-12.	965
Dražbeni oklic.
Dne 3. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Savci vi. št. 105.
Cenilna vrednost: din 4.896'75.
Najmanjši ponudek: din 3.264'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Ormožu dne 14. marca 1939.
I 2915/38.	1310
Dražbeni oklic.
Dne 31. maja 1939. ob desetih se bo pri podpisanem sodišču prodala na javni dražbi nepremičnina zemljiška knjiga d. o. Sitež idealna polovica vi. št. 72 in 137.
Cenilna vrednost: din 7.463'68.
Najmanjši ponudek: din 4.980'—.
Varščina: din 746'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom 'dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 19. aprila 1939.
*
I 30/39-11, 351/39-7.	1288
Dražbeni oklic.
D n e 31. m a j a 1939. ob enajstih se bodo pri podpisanem sodišču prodale na javni dražbi nepremičnine zemljiška knjiga d. o. Šikole vi. št. 108, zemlj. knjiga d. o. Stražgonjci vi. št. 94.
Cenilna vrednost: din 48.332’90.
Vrednost priteklin: din 3470'—.
Najmanjši ponudek: din 32.221'94.
Varščina: din 4834'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 20. aprila 1939.
H*
I 108/38-2.	1194
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Potiskavec vi. št. 11 po posameznih parcelah.
Cenilna vrednost: din 34,684'—.
Najmanjši ponudek: din 23.123'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. II.,
dne 17. aprila 1939.
I 12 39-6.
*
1135
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Slov. Bistrica, vi. št. 522.
Cenilna vrednost: din 61.730'—.
Najmanjši ponudek: din 33.725'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri diaž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se, ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 7. aprila 1939.
•J*
I 3/39-7.	1191
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Suha vi. št. 125.
Cenilna vrednost: din 459.940'—.
Najmanjši ponudek: din 234.184'—.
Varščina znaša din 45.994'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki
dne 30. marca 1939.
.j.
I 19/39-8.	1117
Dražbeni oklic.
Dne 2. j u n i j a 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 528,14 in ‘/so vi. št. 274 k. o. Slična.
Cenilna vrednost: din 14.500'—.
Najmanjši ponudek: din 1.450'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori dne 30. marca 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna
402.	zadruga:
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 18. aprila 1939.
Besedilo: Narodna kreditna zadruga v Celju, zadruga z omejenim jamstvom.
Obratni predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadružna pogodba z dne 9. februarja 1939. Opravilni delež znaša din 100'— in se mora plačati takoj ob pristopu ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa še z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v poslovalnici, v važnih primerih tudi s pismenimi obvestili.
Upravni odbor sestoji iz 12 zadružnikov. Člani upravnega odbora so:
1. Smertnik Jože, ravnatelj Celjske posojilnice in starosta Sokolske župe Celje,
2. Bavdek Jože, sodnik upravnega sodišča v pok. in predsednik moške podružnice CMD v Celju,
3. Breznik Josip, ravnatelj drž. realne gimnazije v Ljubljani in član glavnega odbora CMD v Ljubljani,
4. dr. Fornazarič Slavko, odvetnik v Mariboru in član uprave Sokolske župe v Mariboru,
5. Gangl Engelbert, I. podstarosta Sokola kralj. Jugoslavije, Ljubljana,
6. Germek Anton, učitelj v pok., Ježica pri Ljubljani, in član uprave Sokolske župe Ljubljana,
7. ing. Gros Ožbalt, obratovodja elektrarne, Kranj, in elan uprave Sokolske župe Kranj,
8. Gruden Mirko, bančni ravnatelj v pok., Ljubljana, tajnik glavnega odbora CMD v Ljubljani,
9. ing. Mačkovšek Janko, mestni stavbeni nadsvetnik v Ljubljani in prvo-mestnik CMD v Ljubljani,
10. Oset Miloš, veletrgovec v Mariboru in odbornik moške podružnice CMD v Mariboru,
11. dr. Vasič Ivan, odvetnik v Novem mestu in starosta Sokolsko župe v Novem mestu,
12. dr. Dolar Simon, gimnazijski direktor v p. v Ljubljani.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora, od katerih zamore enega nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadrugo.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 18. aprila 1939.
Fi 5/39 — Zadr. I 79/4.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
403.
Sedež: Bočna.
Dan vpisa: 18. aprila 1939.
Besedilo: Vodovodna zadruga v Bočni, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Štiglic Josip, Ogradi Anton, Strmšek Josip in Žmavc Anton, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva Mlinar Jože, Žmavc Martin in Štiglic Alojz, vsi posestniki v Bočni.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 18. aprila 1939.
Zadr. II 152/36.
*
404.
Sedež: Brežice.
Dan vpisa: 18. aprila 1939.
Besedilo: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Brežicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izstopil je član upravnega odbora Amon Josip, vstopil pa novoizvoljeni član upravnega odbora Tiller Fanika, vdova po sodnem kanclistu v Brežicah.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 18. aprila 1939.
Zadr. III 64 40.
*
405.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 18. aprila 1939.
Besedilo: Kreditna zadruga državnih uslužbencev, z. z o. j. v Celju.
Izbriše se član upravnega odbora Pro-selc Martin, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora Močivnik Franc, višji jetniški paznik v Celju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 18. aprila 1939.
Zadr. IV 60/15.
*
406.
Sedež: Hajdina pri Ptuju.
Dan vpisa: 21. aprila 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Hajdini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 12. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Hajdini pri Ptuju, zudruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim pri-skrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila,
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vlogo na vložne knjižice in na tekoči račun,
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili,
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko pro-
izvodujo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo,
3.	posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa razglaša tudi v listu r Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s peča-tilom odtisnjeno firmo podpišeta skupno po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Vpiše se k sopodpisovanju pooblaščeni uslužbenec zadruge (§ 30. pravil in §14 2 zgz) Fras Ferdo jun., knjigovodja v Ptuju.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. aprila 1930.
Zadr. II 3/40 — Zadr. I 38/40.
*
407.
Sedež: Mokronog.
Dan vpisa: 31. marca 1939.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Mokronogu.
I.	Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Mokronog.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Mokronogu, r. z. z n. j.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun,
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita,
3. daje svojim zadružnikom kredite,
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanje.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din K)'—, ki se mora plačati pri vstopu. S pristankom upravnega odbora vpiše lahko vsak za-drugar tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je neomejeno. Vsak zadrugar jamči z vso svojo imovino.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali pa tisti, ki ga upravni odbor pooblasti.
Podpis zadruge: Besedilo firme podpisujeta dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz (i zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, javni raz-
glasi, zlasti vabila na skupščino pa tudi z oklicem pred cerkvijo v Mokronogu.
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravila. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 31. marca 1939.
Fi 13/39. — Zadr. I 25/7.
*
408.,
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 23. marca 1939.
Besedilo: Kreditna zadruga državnih nameščencev za srez Novo mesto. Črnomelj in Metliko r. z. z o. z. v Novem mostu.
1. Vpisala so se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Novo mesto.
Besedilo: Kreditna zadruga državnih nameščencev r. z. z o. j.
Predmet poslovanja: Namen zadruge je:
>1. da prima uloge na štednju, kako od svojih članova, tako i od nečlanova, i da propagira i širi smisao za štednju;
2. da daje pozajmice svojim članovima pod najpovoljnijim mogučim uslo-vima;
3. da za svoje svrhe zaključuje po-voljne zajmove ukoliko joj ne dostižu sopstvena sredstva;
4. da vrši naplate i isplate za svoje članove;
5. da posreduje u svima poslovilna osiguranja izmedu svojih članova i Za-družnog osiguranja Saveza nabavljač-kih zadruga drž. službenika;
6. da nabavlja sredstva poljoprivred-ne proizvodnje na račun svojih zadrugam i da se bavi komisionom prodajom njihovih proizvoda (§ 1. st. 7. zak.);
7. da na proizvode, koje prima od zadrugam radi prodaje, nvože uzimati lombardne zajmove u korist zadrugam sopstvenika proizvoda (§ 1. st. 9. zak.):
8. da stvara rezervni fond kao i druge posebne londove, iz kojih če, bilo sama bilo u saradnji sa Savezom ili sa drugim zadrugama, osnivati, izdržavati ili pomagati razne socijalne, humane, higijen-ske, privredne i prosvetne ustanove u korist svojih članova i njihovih porodica i svojih službenika; "
9. da radi na zadružnom privrednom i prosvetnom vaspitanju svojih članova i na širenje zadružne ideje uopšte.:
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 100'— din,, ki se mora plačati takoj ali pa najkasneje v 10 mesečnih obrokih od dneva vpisa. Vsak zadrugar vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, ki jih pa tudi lahko odpove,
Jamstvo zadružnikov je omejeno. Vsak zadrugar jamči z vpisanimi deleži in še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis zadruge: Besedilo firme podpisujeta skupno po 2 člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 5zadružnikov, od katerih so štirje že vpisani.
Oznanila izvršuje zadruga na razglas-
ni deski v svoji poslovalnici, lahko pa tudi drugače, in sicer z izvešanjem, z vročitvijo na podpis, z letaki in plakati itd.
II.	Vpisal se je novoizvoljeni član upravnega odbora Golob Mirko, orožniški narednik v pok. v Novem mestu.
III Izbrisala so se vsa dosedanja pravila in dosedanji član upravnega odbora Erjavec Tomaž.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, otld. II.,
dne 23. marca 1939.
Fi 10/39 — Zadr I 24/6.
*
409.
Sedež: Otoče.
Dan vpisa: 3. aprila 1939.
Besedilo: Tekstilna zadruga v Otočali, registrovaua zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Šifrer Vinko, vpiše pa se član načelstva Drmota Leopold, tkalec v Stražišču št. 401.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1939.
Zadr. XI 175/5.
*
410.
Sedež: Otoče.
Dan vpisa: 22. marca 1939.
Besedilo: Vodovodna zadruga v Oto-čah, registrovaua zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 26. februarja
1939.	so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej: Vodovodna zadruga z omejenim jamstvom v Otočali.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov, ki se volijo za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato zgradi in vzdržuje vodovod ter dobavlja svojim zadružnikom vodo za gospodarstvo in gospodinjstvo proti primerni odškodnini.
Priključke na glavne cevi si oskrbe člani sami, kakor tudi napeljavo naprej in vzdrževanje.
Poslovni delež znaša din 50'—, ki se mora vplačati takoj ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi pismeno z okrožnico.
Izbrišeta se člana načelstva Kotnik Jože in Justin Alojzij.
Okrožno kot trg. soilisče v Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1939.
Zadr. 1 95/3,
411.
Sedež: Polenšak.
Dan vpisa: 25. marca 1939.
Besedilo: Posojilnica za župnijo Polenšak, registrovana zadruga z neomejeno zarezo v Polenšaku.
Na skupščini dne 25. septembra 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo firme odslej:
»Posojilnica za župnijo Polenšak, zadruga z neomejenim jamstvom« v Polenšaku.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najertianjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 12 dinarjev 50 par in se vplača ob pristopu.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine, pa tudi z javnim razglasom pred cerkvijo na Polenšaku.
Upravni odbor sestoji iz šestih zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in po en v to pooblaščeni in za vpis v zadružni register prijavljeni nameščenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. marca 1939.
Zadr. I 119/43 — Zadr. I 31/43.
*
412.
Sedež: Polenšak.
Dan vpisa: 21. aprila 1939.
Besedilo: Posojilnica za župnijo Polenšak, zadruga z neomejenim jamstvom v Polenšaku.
Izbrišejo se člani upravnega odbora: Poznič Martin, Majcen Anton in Vičar Franc, vpišejo pa novoizvoljeni člani: Šegula Alojz, obrtnik v Polenšaku št. 43, Plohl Franc, posestnik v Brezovcih št. 2, in Poznič Franc, posestnik v Bratislav-cih št. 48.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. aprila 1939.
Zadr. I 31/46.
*
413.
Sedež: Primskovo.
Dan vpisa: 10. marca 1939.
Besedilo: Kmetijska strojna zadruga na Priinskovem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 5. februarja
1939.	so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo: Kmetijska strojna zadruga z omejenim jamstvom na Primskovem.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in po en v to pooblaščeni nameščenec.
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato nabavlja kmetijske stroje za pogon in obdelavo ter jih posoja svojim zadružnikom ali jim s stroji opravlja dela proti primerni odškodnini.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 50'— in se mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi z okrožnico.
Izbriše se član načelstva Grašič Janez, vpišeta pa se člana upravnega odbora Fende Anton, posestnik na Primskovem št. 30, in Sajovic Franc, posestnik, Gorenje št. 4.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. marca 1939.
Zadr. I 85/8.
*
414.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 1. aprila 1939.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica V Ptuju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 8. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo firme odslej: Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju, zadruga z neomejenim jamstvom.
Sedež: Ptuj, Tyršev trg 5.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po čim najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:	i
1. daje svojim zadružnikom posojila,
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun,
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili,
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadruž-
nikov njihove proizvode v komisijsko prodajo,
5.	posreduje za svoje zadružnike v za-zarovalnih poslih.
Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10'— din in se vplača ob pristopu.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje objave na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.	.	,
Upravni odbor sestoji iz sedmih zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopita dva člana po določilu § 25. zadr. pravil.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo podpišeta skupno po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora skupno z enim v to pooblaščenim uslužbencem zadruge.
Fras Ferdo jun., knjigovodja zadruge, v Ptuju, se vpiše kot drugi v smislu § 30. pravil in § 14 (2) zgz k sopodpiso-vanju pooblaščeni uslužbenec.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 30. marca 1939.
Zadr. II 30/51 — Zadr. I 32/51.
*
415.
Sedež: Radovljica.
Dan vpisa: 22. marca 1939.
Besedilo: Sokolska kreditna zadruga v Radovljici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 12. februarja
1939.	so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej: Sokolska kreditna zadruga z omejenim jamstvom v Radovljici.
Upravni odbor sestoji iz šestih zadružnikov, ki se volijo za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Poslovni delež znaša din 100'—, ki se mora vplačati v celoti takoj ob pristopu ali v teku enega leta od dneva prijave pristopa.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi v sokolskem časopisju, ki ga določi upravni odbor. V posebno važnih primerih lahko dostavlja članom pismena obvestila.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 18. marca 1939.
Zadr. I 94/3.
416.
Uradni izbrisi:
Uradno je bila izbrisana 21. marca 1939. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju, r. z. z o. z.
Zaradi odprave konkurza (Zadr. II 100/61). Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 21. marca 1939.
Konkurzni razglasi
417.	^	#	1326
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopka o imo-vini Bergodaca Odorika, lastn. tt. >Beko<, trg. z električnim materialom v Ljubljani, Tyrševa 18.
Poravnalni sodnik: Dr. Svet Jakob, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Dr. I. C. Oblak, advokat v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 134, dne
17.	maja 1939. ob 11. uri.
Rok za oglasitev do 11. maja 1939.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III,
dne 24. aprila 1939.
Por 4/39-2.
Razglasi raznih uradov
in oblastev
Št. 197.
1176 3-3
Oglas.
Dne 8. maja 1939. ob 11. bo v uradu terenske hidrotchnične sekcije za regulacijo Drave v Ptuju, magistrat, II. nadstropje, I. ofertna licitacija za nabavo 6 velikih in 6 malih transportnih čolnov.
Odobren proračun je din 79.360'—.
Kavcija, znašajoča din 8000'— za domače oziroma din 16.000 za tuje podjetnike v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih, se deponira najdalj do
10.	ure na dan licitacije pri davčnem uradu v Ptuju.
Načrti in pogoji so v uradnih urah v prostorih terenske sekcije interesentom na vpogled.
Pozivajo se podjetniki, ki se lahko Izkažejo z zadevnim potrdilom ministrstva za gradbe in o plačanih davkih, da
svoje ponudbe, ki morajo biti kolkovane z din 100'— državne in din 50'— banovinske takse, predložijo terenski sekciji v zapečateni kuverti v zgoraj določenem roku.
Iz terenske hidrotehniČne sekcije za regulacijo Drave v Ptuju
dne 18. aprila 1939.
*
Narodna banka 1294 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. aprila 1939.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.916,558.630-26 (+	552.709-70)
Devize, ki niso v podlogi 414,548.587-46 (+11,374.516-91) Kovani denar 329.627.276-25 (+	5.014-—)
Posojila . . .1.771,247.812-27(+54,968.687-80) Vrednostni
papirji . . . 263,007.568-45 Prejšnji predjemi
državi ... 1.629,269.685-82 (—	38.349'47)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni	600,000.000-—
Vrednosti re-
zervn fonda	238,492.706'41 (+	992.595"50)
Vrednosti ostalih fondov .... .	37,632.310-05
Nepremičnine ........... 190,240.136-42 (+	709.46P47)
Razna aktiva 2.067,892.038-75 +	3,634.990-66)
9.458,516.752-14 Pasiva.	dinarjev
Kapital . . .	180.000.000-—
Rezervni
fond .... 239,467.367-26 Ostali fondi 39,408.295-72 Bankovci v
obtoku . . 7.070,062.000-—( + 139,553.800-—) Obveze na
pokaz . . . 1.668,876.730-82(— 79,907.649-77) Obveze z rokom .... 30.000.000-—
Razna pasiva 230,702.358-34 (+ 12,553.476-34) 9.458,516.75214
Obtok in obveze .... 8.738,938.730-82 Celotno k ritje . . . . 28-18°/«
Kritje v zlatu .... 28-02 °/,
Obrestna mera:
po eskomptu............................ , 5%
po zastavah: na zlato in varante	5%
na vrednostne papirje . . « • . . 6%
*
1309
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor v Karlovici, srez kočevski, razpisuje za oddajo del pri gradnji nove ljudske šole v Karlovici, srez kočevski, I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. maja 1939. ob 11. uri dop. v prostorih ljudske šole. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
din
1. zidarska in težaška dela 170.810’30
2. tesarska dela................. 44.033'83
3. krovska dela................... 15.33610
4. kleparska dela .... 11.410'50
5. mizarska dela .... 25.180'—
6. ključavničarska dela . .	750'—
7. strelovodne naprave . .	2.000'—
8. steklarska dela ....	4.754'—
9. slikarska dela ....	3.415'98
10. pleskarska dela ....	7.875'60
11. pečarska dela .... 11.050'—
12. tapetniška dela ....	2.320'50 Nadrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasov o licitaciji na razglasnih deskah sreskih načelstev v Kočevju, Ljubljani, Novem mestu, Logatcu in Črnomlju.
Krajevni šolski odbor v Karlovici.
V Karlovici dne 27. aprila 1939.
Št. 4730/39.
*
Razpis.
1289
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 17. maja 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 12 zvračljivih vozičkov za rudnik Velenje in 12 za obratno upravo Zabukovca. Ostali pogoji pri rudniku.
Državni rudnik v Velenju dne 24. aprila 1939.
Razne objave
1304
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Posojilnica v Logatcu,
r. z. z o. p.,
v nedeljo dne 7. maja 1939. ob 14. uri v posojilniški pisarni v Dol. Logatcu.
V primeru potrebe se bo uporabljal člen 29. zadružnih pravil.
Dnevni red:
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorstva in predlog o razdelitvi čistega dobička za leto 1937.
3. Odobritev računa za leto 1937.
4. Sprememba zadružnih pravil v smislu novega zadružnega zakona.
5. Nasveti in predlogi zadružnikov.
6. Slučajnosti.
Ravnateljstvo.
*	1305
Vabilo
na XVIII. redni občni zbor, delničarjev Splošne stavbene družbe, Maribor,
ki bo dne 16. maja 1939. ob 11. url v prostorih Elektrarne Fale d. d., Maribor, Vrazova ulica 2/1. Dnevni red:
1. Poslovno poročilo za leto 1938. la predložitev računskega zaključka za leto 1938.
2. Poročilo nadzorstva in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
3. Odobritev bilance za leto 1938. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede uporabe čistega dobička.
4. Nadomestna volitev v upravni svet.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajni predlogi.
Delničarji, ki se udeležijo občnega zbora, morajo položiti svoje delnice najmanj S dni pred občnim zborom pri društveni blagajni Maribor-Tezno, pri Ljubljanski kreditni banki, Ljubljana, pri Zadružni gospodarski banki, Ljubljana, oziroma pri podružnicah teh dveh zavodov v Mariboru, pri katerih prejmejo izkaznice o položenih delnicah. Vsakih 20 delnic daje en glas.
Upravni svet.
*
1280
Vabilo na XV. redni občni zbor,
ki ga bo imela Tovarna usnja Franc Woschnagg & sinovi d. d. v Šoštanju dne 22. maja 19351. ob 15. uri v tovar-niški pisarni v Šoštanju. Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika občnega zbora z dne Ki. maja 1938.
2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1938.
3. Predložitev bilance z dne 3,1. decembra 1938.
4. Poročilo računskih preglednikov.
5. Sklep o odpisu dubioznih terjatev in izgub.
6. Odobritev bilance za leto 1938.
7. Sklep o uporabi čistega dobička.
8. Imenovanje računskih preglednikov.
9. Slučajnosti.
Po j; 1(1. pravil se sme udeležiti delničar glasovanja, ako se izkaže vsaj šest dni pred občnim zborom, da je redno vpisan v delniški knjigi.
V Šoštanju dne 24. aprila 1939.
Upravni svet.
*
1308
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
dne 30. maja 1935). o poli Iti. uri v poslovnih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva cesta st. 19.
D n e v n i red:
1. Računsko poročilo nadzorništva.
2. Poročilo pregledovalcev.
3. Odobritev bilance.
4. Sklepanje o uporabi Čistega dobička.
5. Volitev članov nadzorništva in namestnikov po določbi § 24. pravil.
8.	Volitev pregledovalcev.
7.	Slučajnosti.
Po § 21. zavarovalničnih pravil je občni zbor sklepčen, če zastopajo člani na njem najmanj 200 glasov, sicer se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom ne glede na število navzočnih članov.
Po § 10. zavarovalničnih pravil sme vsak član prisostvovati občnemu zboru in ima pravico glasovanja, ako je 8 dni pred občnim zborom položil polico pri ravnateljstvu društva v Ljubljani, člana, ki ima pravico glasovanja, sme zastopati na občnem zboru le član. Zastopnik mora vsaj 8 dni pred občnim zborom položiti pri ravnateljstvu društva v Ljubljani polico pooblastitelja in pooblastilo, overovljeno p O pristojnem župnem uradu ali ravnateljstvu Vzajemne zavarovalnice.
Predsednik.
*
1281
Vabilo na redni občni zbor
Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani,
ki bo dne 8. maja 1939. ob 10. uri dop. v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
Dnevni red:
1. Predsednikova otvoritev.
2. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
3. Poročilo: a) načelstva,
b)	nadzorstva.
4. Potrditev računskega zaključka za preteklo leto in proračuna za tekoče leto.
5. Slučajnosti.
Načelstvo.
Opomba: 1. Po § 24. pravil je računski zaključek 8 dni pred občnim zborom razgrnjen zadrugam na vpogled v pisarni Zveze.
2.	če občni zbor ob napovedani uri ne bo sklepčen, bo pol ure pozneje drug občni zbor ne glede na število zastopanih članov.
*
1307
Obrtna banka v Ljubljani.
( ista bilanca k 31. decembru 1938.
Aktiva: Gotovina: blagajna 232.885*25, žiro račun pri Narodni banki 14.376*72. živo račun pri Poštni hranilnici 3.579*15; valute, devize in novci: 8.752*54; menice: stare 85.000*—, nove 50.499*—; vrednostni papirji: 327.885*91; dolžniki: denarni zavodi — novo posl. 170.591*03; ostali novo posl. 25)8.284*90, ostali staro posl. 3,171.457*19; realitete: 197.332*19; inventar: 49.000*—: prehodne postavke: 856*05; ostala aktiva: 29.536*30; zguba iz leta 1937.: 38.270*39; dobiček v letu 1938.: 1.079*25; (dolžniki za prevzete garancije: 308.086*80); skupaj 4,677.227*87. — Pasiva: Delniška glavnica: 400.000'—; vloge: na knjižice — stare 1,636.445*—; na knjižice — nove: 93.912*05, na tekoči
račun — stare: 1,805.039*72, na tekoči račun — nove: 73.357*30; upniki: denarni zavodi — novo posl.: 39.333*—, ostali — novo posl.: 355.105*70, ostali — staro posl.: 185.709*08; prehodne postavke: 3.326*02; reeskont: 85.000*—; (upniki za prevzete garancije 368.086*80); skupaj: 4,677.227*87.
Račun zgube in dobička k 31. decembru 1938.
Izdatki: Obresti: reeskomptne in tranzitne: 7.479*80, vlog na knjižice: 35.787*25, vlog na tekoči račun: 36.822*08, ostalih računov:	14.395*27; upravni stroški:
651.886*65; plače (vštevši pok. in bol. zavarovanje): 91.057*25; davki in pristojbine: 6.398*75; odpis na inventarju: 4.900*—; prenos zgube iz leta 1937.: 38.270*39. Skupaj 304.997*44. — Prejemki: Obresti: vrednostnih papirjev: 13.001*57, menic 16.143*72, ostalih računov: 163.159*88; donos realitet: 9.345*—; donos bančnih poslov: 66.156*13; zguba iz leta 1937.: 38.270*39; dobiček v letu
1938.: 1.079*25; skupaj 304.997*44.
Uprdvni svet.
•I*
1201 3-3
Poziv upnikom.
Delavsko konzumno društvo za Tržič in okolico, r. z. z o. z. v Tržiču, je prešlo v likvidacijo. Pozivajo se upniki, da prijavijo svoje terjatve na naslov gorenje zadruge do 30. junija 1939.
Likvidatorja.
»J;
1200 3-3
Poziv upnikom.
Delavsko kmečka hranilnica in posojilnica v Tržiču r. z. z o. z. je prešla v likvidacijo. Pozivajo se upniki, da prijavijo svoje terjal ve na naslov gorenje zadruge do 30. junija 1939.
Likvidatorja.
*
1291
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano od občine Zminec pri Škofji Loki, ter jo preklicujem.
Jankovič Franc s. r.
*
1292
Objava.
Izgubila sem odpustnico drž. osnovne šole v Kropi na ime: Prezelj Julijana — Kropa. Proglašam jo za neveljavno.
Prežel j -A jardi Julijana, Železniki 52.
*
1312
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico zn kolo evid. štev. 2/131219, izdano od sreskega načelstva Maribor-desni breg, in jo proglašam za neveljavno.
Matjaž Stanko s. r., Studenci pri Mariboru.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske ^banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.
J