■ Henii nv„ K na leto (Za Nemčijo 4 K, k a Ameriko in drugo tujo državo 0 K.) — Posamezno fttovilko bo prodajajo ■ po 10 vinarjov —————— Slovenskemu ljutsivn v pouk in zabavo. Spisi in dopisi se pošil jajo: Uredništvu ^Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-sorafci pa: Upravnistvu „ Domoljuba*, —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—— V Ljubljani, dne 7. septembra 1916. Dve leti strašne vojske sla za nami. Lv. gremo v tretje leto. Na vprašanje: ali bo še dolgo? moramo reči: Bog sam ve. listi, ki so krivi te vojske in ki so mislili, cla bodo Avstrijo zdrobili in razkosali, ka-! or hleb krtiha, so se kruto vračunali. Naša vztrajnost jih je poparila, naše zmage .so jih potrle, naša gospodarska samostojnost presenetila. Iz časopisja naših sovražnikov odmevajo sicer miroljubni glasovi, saj je jasno, da bodo Angliji usužnjene dr-t ive onemogle, če bodo tirale do skrajnosti. Toda Aoglež zna svirati na svojo pi-ščal, ki sicer že hripavo noje, a vendar še toliko omamljivo, da vzdržuje krvavi ples. oicer se pa utegne kljub temu kolo sedanjega bojnega vrvenja tako zasukati, da bodo sovražniki videli pred seboj le žrtve in pa brezplodnost krvavih naporov. Ljudje se mučijo z vprašanji: Zakaj? Zakaj Bog to pripusti? Zakaj ne poseže vmes in ne naredi konca ? Zakaj? Mnogo '•dgovorov je, a vsak človeški odgovor je nepopoln, enostranski, pomanjkljiv; nekaj nove, a ne vsega, poskuša izraziti, a izrazi le nekaj; razlaga, a ne razloži. Mi nimamo merila za božjo neskončnost in večnost, zato se moramo zadovoljiti s tem, kar nam j'.1 Bog sam razodel. In Bog nam je razodel, i u nas s trpljenjem preskuša, kaznuje tu, t'a nas ne bi bilo treba tam, čisti, kreni, dviga k nebesom, k nebeškim mislim in željam. To nam mora biti dosti, vse drugo moramo prepustiti njemu, oonižno, verno in vdano, če vemo, kaj molimo, ko molimo > Oče naš«, vemo tudi, da že mora biti prav, kar dobri Oče otrokom stori ali dopusti. Nič pa ni bolj omejenega kakor dvomili o Bogu, ker si ne moremo vsega razložiti, Kakor bi kresnica dvomila o svetu, ker s'svojo lučko obsveti le majhen krog. Kakor bi enodnevnica dvomila o štirih letnih časih, ko sama živi samo en dan. Ka- kor bi slepec dvomil o žarnem solncu, ko ga sam ne vidi! Nekaj tedaj vemo, vsega seveda ne. To in ono lahko rečemo, kar je resnično, četudi ni vsa resnica. Tako je nekdo dobro dejal, da je ta vojska za narode, kakor tisti »Mane, tekel, fares« babilonskemu kralju Baltazarju, Narodi so pirovali in gostovali, in častili svoje bogove, znanost, bogastvo, moč. Oneča-stili so zlate in srebrne posode božjih resnic in zakramentov, posmehovali se Cerkvi in nje služabnikom--Tu glej! prst, ki piše: Mane, tekel, fares — — Izbruhnila je vojska, strašna, da si tako strašne nihče ni mislil. In ta vojska govori narodom kakor prerok Daniel: »Bog najvišji, o narodi, vam je dal kraljestva, mogočnost, slavo in čast, a vaše srce se je povzdignilo in vaš duh je otrpnil v napuhu, in vzdignili ste se zoper nebeškega Gospodovavca in častili ste bogove, ki ne vidijo, ne slišijo in ne čutijo, Boga pa, ki ima vaš dih in vsa vaša pota v svoji roki, niste častili. Zato je od njega poslan prst roke, ki je pisala. Pisano je pa: Mane — »Bog daj, da bi za nas, za naš narod in našo domovino ta vojska ne bila tak »mane, tekel, fares«! In trdno upamo, da ne bo. Preizkušnja je, strašna preizkušnja, a trdno upamo, da bomo to preizkušnjo prestali in da bo izšla iz te preizkušnje naša domovina prenovljena in pomlajena. Mnogo hudega je čudi pri nas — Bogu bodi položeno! — in tudi tam, kjer ne bi pričakovali, in tudi še sedaj, ko tako potrebujemo božje pomoči! Kako nesramno na primer nastopa javna nečistost! Kje je mož, ki bi z bičem pognal nesramnice iz vojske! Priznati pa zopet moramo, da je med nami tudi mnogo lepega in dobrega, da bo dobri Bog prezrl hudo in se usmiljeno ozrl na to, kar je dobrega. Koliko naše ljudstvo moli! Koliko molijo matere, dekleta, otročiči! Kako naše ljudstvo dela in vdano trpi! Trpljenje samo seveda še ni nič — človek morda trpi in koine — a vdano trpljenje je spravno in blaženo trpljenje! Če človek gleda to pridno delo, to vdano trpljenje in te zaupne molitve, si mora reči: »Saj je vendar še mnogo dobrega in dobrih! Saj je to ljudstvo vendarle vredno, da živi in da bolj srečno živi ko doslej!« Če pa pogledamo še na bojišča, ugledamo res spet marsikaj žalostnega, a poleg tega pa tudi toliko lepega, zares krščanskega junaštva, toliko lepe domovinske ljubezni, toliko zvestega bratovstva, da moramo biti teh mož in mladeničev s ponosom veseli in da se moramo ob njih junaškem trpljenju med solzami smehljati. Bog tega ljudstva ne bo zavrgel, ampak mu bo dal lepše, srečnejše dni! »Mane« — šteta so leta, a upamo, da samo leta trpljenja, besedi »tekel in fares« pa da prst božji ni pisal za nas, za našo domovino, za naš narod! Treba pa je, da si spet in spet obnovimo, s čimer smo stopili v vojsko. Do konca moramo vztrajati v vdani veri v Boga in božjo previdnost. Naj bi prišlo karkoli, naj bi prišlo na nas Jobovo trpljenje, vedno moramo ostati vdani: Oče naš, posvečeno bodi tvoje ime, zgodi se tvoja volja! Samo to je krščansko, in samo tako d res trm 3 mo veliko preizkušnjo. Vera v božjo previdnost je že zaupanje. Upati moramo, da Bog Avstrije ne bo zapustil, da bo po teh velikih preizkušnjah izšla prenovljena, kot ponosna zmagovalka, da bo prav in dobro za nas! Seveda pa moramo tudi vsi izpolnili vse svoje dolžnosti: pridno delali, zmerno živeti, skrbno vzgajati otroke. Vedno in vedno si moramo v tem času ponavljati krščansko zapoved ljubezni, čas vojske in po vojski bo zlasti preskusil našo ljubezen. Ali je zares dejanska ali so same besede. Ljube/,en do sirot, ljubezen do ubogih, ljubezen do trpečih — io je Ijube- 1' .en, ki se mora v njej kazati naša ljubezen 10 Boga! Poraja sc nov čas. Prihodnost je v bož->h rokah, a ustvarjamo jo tudi mi s svo-imi deli. Zato je treba bolj kakor kdaj živega, dejavnega krščanstva! Pregled po svetu. Ugovor Avstrije zaradi prilastitve ieneške palače v Rimu. Proti uplenit-,i poslaniškega poslopja Palazzo di /enozia v Rimu je naš zunanji urad /ložil ugovor pri laški vladi, in sicer >otom španskega poslanika. V mirov- 11 pogodbi iz leta 1866. je Italija iz-■ecno priznala, da je ta palača last Avstrije. Z izgonom avstrijskega poslanka pri Sv. stolici iz palače, kjer je mol svoj sedež, so se kršile prav tako iudi pravico sv. očeta. Avstrija te pri-astitve no prizna in si pridrži primcr-ic odredbo - Govori so, da bo protestiral tudi papež sam. Naš posianik pri romanski vladi? Od '8. avg. dalje ni nič slisati o avstrijskem losiuniku Czerninu v Bukareštu, "Poročilo la bi bil odpotoval, ni resnično. Dokler se adeva ne pojasni, tudi romanski poslanik 4au> ocordato ne bo srnel z Dunaja. Obljube Momaniji, Če se udeleži ojske, je četverosporazum obljubil tomanijj: Romunija dobi del Besara->ijo južno od Dnjestra in zahodno od /'ogolnika. Dalje Bukovino in Banat, rransylvanijo in neki mali otok j)reh čolnov in 15 torpedov!.-. Romunija ima tudi več trdnjav; toda večino na rusko-romunski meji, zaradi prejšnje zveze z Avstrijo. V sredi države leži glavno mesto Bukarešt, ki je za Parizom baje druga trdnjava na svetu. Koliko pa trdnjave danes premorejo, že vemo; saj so sc največje utrdbe pred našimi topovi zrušile v prah in pepel. Rovnunsko-avstrijska meja je za vojsko z nami za Romune silno nepripravna. Dolga je okrog 600 km in gre po vrhovili Karcatov z velikim kolenom v Romunijo. Za Karpati pride gorata Sedmograšku z do 2000 m visokimi gorami, visokimi planola-mi in mrzlim podnebjem. Romuni so pa navajeni gorkega podnebja in ravnine; sedaj pa se bodo morali boriti v snegu in po gorah; spoznali bodo tako vse gorje karpatske in zimske vojske. Zaradi teh razmer se ne bomo smeli čuditi, če se naši nekoliko umaknejo, da skrajšajo bonie črto in da zvabijo Romune za seboj v g' in sneg. Meja med Bolgarijo in Romunijo je pa dolga okrog 500 km; tvori jo Donava in gričevje južno od Dobrudže. Vsa meia je torej dolga okrog 1000 km! Če bi hoteli Romuni vso vojsko razpostaviti po vse! meji, bi prišel komaj na vsaka 2 metra en vojak biez rezerv! To bi bil pogin zanje; zato pa hite Rusi na pomoč in prevažajo svoje čet proti bolgarski meji, da bi potolkli Bolgare in udrli proti Carigradu. Tu jih pa čakajo Bolgari, Turki in gotovo tudi naših ne bo tam manjkalo. Molimo, da nam Bog vojskinih trum stoji ob strani in »razkropi narode, ki hočejo vojsko«. (Ps. 67, 31.) VOJSKA Z ROMUNI. Romuni so imeli, še preden se je napovedala vojska, že vse vojaštvo pripravljeno na meji in so povsod na?e obmejne straže takoj napadli. Ker pa Sedniograška sega kakor velika zagvozda v Romunijo, je bilo nevarno, da bi Romuni odrezali naše oddelke na skrajno vzhodnem delu meje, zato so naši takoj izpraznili ozemlje okrog mesta Braševo, Petroseny, Kezdi-Vasarhely, Csik-Szereda in Hermannstadt. Hudi boji ob prelazih v Karpatih. V prelazu Gyimes in v gorovju Gyeigyo, na severovzhodu Sedmograške, so začeli Romuni takoj prodirati, toda prišli so le do onih postojank, ki so si jih naši zbrali za obrambo; tam so bili pa odbiti. V južnem delu Karpatov ob prelazih pri Petroseny, Rdeči stolp, Predeal — južno od Braševa, so naše čete v prvem spopadu vrgle sovražnika nazaj, nato so se pa umaknile v pripravljene postojanke. Kakor se vidi iz teli bojev, so hoteli Romuni odrezati naše najvzhodnejše oddelke, pa se jim je izjalovil njih načrt, ker so se naši ob pravem času umaknili. Boji pri Oršovi so se razvili do skrajne ljutosti. Tu hočejo Romuni prodreti proti Belgradu in Banatu, obenem pa tudi ogrožati naše čete na Sedmograškem. To nevarnost je naše vojno vodstvo spoznalo in organiziralo tam trdno brambo. Tu in severno od lam pri toplicah Herkules se bije prava gorska vojska. Visoki vrhovi in strma pobočja ozkih dolin silno otežujejo romunsko prodiranje. Ob meji so naši krvavo odbili več silnih napadov, nato so se pa umaknili nazaj kaka dva kilometra, za reko Črna, kjer so pripravili na strmih bregovih svojo brambno postojanko. Naše donavsko brodovje silno nagaja Romunom. Takoj ob napovedi vojske je naš donavski monitor »Almos« uničil s topovskim ognjem več vojaških naprav pri Turnu-Severinu; pri Turnu-Magurele pa je ostalo donavsko brodovje uničilo na spod-r]i Donavi romunske ladije, skladišča in vojaške naprave, pri Zimici pa zaplenilo tri ladije in dva motorna čolna in potopilo neki romunski poizvedovalni čoln. Nemci in Bolgari so napadli Romune na meji med Donavo in Črnim morjem; razvili so se hudi boji, v katerih so vrgle zavezniške čete sovražnika in vdrle na romunsko mejo. Tu preti Romunom velika nevarnost, če Nemci in Bolgari prodro v Dobrudžo in čez Donavo, ker morajo potem izprazniti vso jugovzhodno Romunijo. Bolgari gredo v boj proti Romuniji z navdušenjem, da vzamejo, kar so jim oropali Romuni leta 1913. VOJSKA Z RUSI. Po vojni napovedi Romunije so Rusi ponovili svoje napore, da omajajo našo brambo; preprečiti hočejo, da ne bi naše vodstvo pošiljalo čet na romunsko bojišče in da tako olajšajo napad Romunov, V Voliniji so začeli Rusi iznova napadati zavezniške čete; severovzhodno in jugovzhodno od mesta Sviniuhov so se bili ljuti boji. V začetku bojev so Rusi pridobivali na prostoru, toda naši so jih kmalu ustavili, odbili napad in ujeli dva častnika in 407 mož. Pri Koritnici so se morali naši nekoliko umakniti pred petkratno rusko premočjo, toda nekemu našemu sunku se je sovražnik moral umakniti in je pustil 1100 ujetnikov z 10 častniki. V severovzhodni Galiciji so Rusi zopet poživili svojo ofenzivo, Ljuti boji se bijejo na črti: Brodi, Zločov, Zborov, Za-valov, Horozanka, Mariampol, Stanislavov. Ob reki Zlata Lipa se je Rusom posrečilo, da so prišli nekoliko naprej, pa so se morali kmalu ustaviti. Tudi pri mestu Zborov so Rusi v zadnjih bojih dosegli mal uspeh — a so jih kmalu naši vrgli nazaj in jim vzeli njih jarke. Pri Stanislavovu so pa nemški polki iz Hessena vrgli Ruse s krvavimi glavami nazaj, Tako se giblje to silno borenje semintja; sunku sledi proti-sunek, naši se kje malo umaknejo, pa se hitro obrnejo in napadejo sovražnika in ga vržejo nazaj ali vsaj zadrže njegovo prodiranje. V Bukovini in jugovzhodni Galiciji so Rusi pomnožili svoje napade, da bi udrli čez Karpate in na Sedmograško in tako pomagali Romunom. Boji se vrše na istem prostoru kot prejšnji teden, le z večjo silo. Večina ruskih napadov se je izjalovila, pri gori Kukul so pa nemške čete celo napredovale. Najhujši boji se bijejo v tem delu bojne črte zahodno od reke Moldave, kjer skušajo Rusi priti za vsako ceno naprej; toda vse napade naši in zavezniki odbijejo, le goro Ploska so po ljutem boju Rusi na~ protinapad ga je vrgel nazaj v njegove postojanke. Velikanske izgube Italijanov. Vojni poročevalec grof Scapinelli poroča: Italijani priznavajo v svojih vojnih poročilih o zavzetju Gorice, da so morali vsako ped zemlje odkupiti s težkimi izgubami. Neki avstrijski častnik, ki se je pravkar vrnil od Soče, kjer se je vojskoval, pravi, cla so izgubili Lahi 35.000 do 40.000 mož, med njimi 20.000 mrtvih, a da je to število rajši še nižje, kot v resnici. Naša uradna poročila so cenila izgube Italijanov do pete bitke ob Soči, torej do srede decembra 1915, že s 500.000 do 600.000 mož. Če pri-računamo še, da so izgubili Italijani ob naši krepki ofenzivi na južnem Tirolskem do 200.000 mož in če računamo njih poznejše izgube pri Plocknu in v drugih bojih nizko, so izgubili Italijani v 14 mesecih 750.000 mož. BALKANSKO BOJIŠČE. Pri Valoni, ob reki Vojuši, so se začeli Italijani živahnejše gibati; prodrli so čez reko, toda naše čete so jih zgrabile spredaj in od strani. Dva dni je trajal boj; Italijanska oklopna utrdba »MonJe Vercna«. šiin iztrgali iz rok, V teh bojih so naši ujeli 373 mož, 2 častnika in zaplenili 7 strojnih pušk in dva metalca min. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Tu je bilo zadnji čas še precej mirno. Italijani morajo zamašiti vrzeli v svojih četah, ki so nastale ob zavzetju Gorice; v onih bojih so namreč izgubili najmanj 35.000 mož. Na Goriškem živahen topovski ogenj; le pri Lokvici, Solkanu in Plaveh je skušala napadati italijanska pehota, pa je bila z lahkoto odbita. Na Tirolskem so se Italijani gibali živahnejše, Napadali so vrhove Ruffredo, Civaron in Cimone, toda uspehov niso dosegli. Za goro Cauriolo so se bili srditi boji, bojna sreča se je nagibala sedaj sem, sedaj tja; konečno so vrh obdržali Italijani. Na koroški bojni črti so Italijani s topovi obsipavali goro Mali Pal in nato je sledil napad pehote. Sovražniku se je posrečilo sicer udreti v naše jarke, toda naš konečno so naši vrgli Italijane nazaj čez reko, odkoder so prišli. Boji pri Solunu so precej ponehali. Bolgari utrjujejo osvojeno ozemlje; na celi bojni črti se bijejo le topniški boji. Srbi so sicer napadli Bolgare severovzhodno od Ojstrovskega jezera, pa so jih Bolgari hitro pognali nazaj. Na tem prostoru so že posegle tudi one čete v boj, ki so jih poslali Italijani v Solun. Pristanišče Kavala, ki so je zasedli Bolgari, so obstreljevali Angleži z morja z dvema monitorjema in eno križarko. FRANCOSKO BOJIŠČE, Na zapadnem bojišču se pojavljajo vedno isti prizori: Francozi in Angleži butajo neprestano z glavo v železni zid nemške brambe; sempatja se jim posreči, da vdero v kak jarek, pa jih kmalu zopet vržejo Nemci iz njega. V kotu med Belgijo, Francijo in Nemčijo, pri mestu Armentieres so skušali sovražniki prodirati; seveda se jim ni obneslo; vrženi so bili nazaj. Ob Sommi se bijejo dalje zelo ljuti boji. Severno od reke napadajo Angleži posebno med mesti Thiepval in Pozieres; južno-sapadno od tam skušajo Francozi svojo srečo. Nemci jih uspešno odbijajo. Tudi ob Mozi, pri Verdunu trajajo boji neprestano; topovski ogenj, boji z granatami in napadi pehote se menjajo; toda bojna črta je ostala ista, kot prejšnji teden. Na Severnem morju je potopil nemški podmorski čoln angleško pomožno križar-^ ko Duke of Albany, TURŠKA VOjNA POROČILA. Turška zmaga nad Rusi v Kavkazu. Na desnem krilu Turki uspešno nadalju-ejo svojo ofenzivo. Z bajonetom so vrgli sovražnika iz njegovih postojank, ujeli 5000 mož, popolnoma razkropili dve in pol divizije Rusov, zaplenili več topov in strojnih pušk. V središču bojne črte se bijejo neprestani boji. Turki so s presenetljivim napadom zavzeli neki sovražni jarek. Rusi priznajo, da se jim na perzijskem bojišču slaba godi. »Novoe Vremja« piše, da razsaja tarn med ruskimi če lami nevarna mrzlica, sanitejska služba je pomanjkljiva, dovoz živil in municije je silno težaven. Turki pa vsak dan hujše napadajo. ZRAČNI NAPADI. Zeppelini nad Londonom. Ponoči dne 3. septembra je več nemških letal došlo lad angleško prestolico. Bombardiran je bil trdnjavski del mesta, dalje utrjena mesta Yarmoutli in Harwich ter vojnovažne naprave po južnih in južnovzhodnih grofijah. Nastalo je veliko požarov in eksplozij. Povratek se je izvršil brez nesreč. Nad Port Said. Turški zrakoplovci so i. septembra obmetavali z bombami Port Said. Tedenske novice. Naš cesar je daroval za sedmograške begunce 100.000 K. Centrala za krmila. Poljedelski minister je imenoval deželnega odbornika msgr. dr. E. L a m p c t a za načelnika deželnega mesta za krmila v Ljubljani. Poslovodja je ravnatelj V. R o h r m a n. Umeščen jc bil 30. avgusta č. gosp. Andrej Zupane, stolni vikar v Ljubljani, na podeljeno mu župnijo Sv. Križ pri Kostanjevici. Davek na pivo je podržavljen. Dežele dobe primerne odškodnine. Kranjski deželi je določena odškodnina za prihodnje leto v znesku 550!000 kron; Štajerski 1,000.000 K; Koroški 330.000 kron; Trstu 660.000 K; Istri 450.000 K; Goriški 270.000 K. Za letos dobe vse dežele razmerne tangente; Kranjska dobi še 183.000 K. Nevarno! Deželni predsednik grof Attems je dal iznova razglasiti, da se bo vsakdo, ki bi pobeglim vojnim ujetnikom dajal prenočišče, hrano, ali bi jim kakorkoliže pri begu bil na roko, v zmislu svarila armadnega poveljstva zasledoval, kakor veleva § 327. vojne-ii ga kazenskega zakonika, po naglem sodu, ki smatra tako pomoč kot hudor delstvo proti vojni moči države in kaznuje s smrtjo na vislicah. Začetek šole v uršulinskem dekliškem zavodu v Škoiji Loki — ljudska in meščanska šola ter I. in III. letnik učiteljske pripravnice — bo v ponedeljek dne 18. t, m. Slovesna služba božja bo ob 9. uri, nakar se začne redni pouk. Podpora, Enkratno draginjsko podporo bodo dobili oni vpolcojeni državni uslužbenci, oziroma njih sirote in vdove: davčni eksekutorji, železničarji, pomožni sluge, solinski in gozdni delavci, tobačni delavci in delavke itd., ki se jim je priznala pokojnina, pre-skrbnina, nc pa miloščina. Pravico clo podporo imajo le tisti izmed njih, ki nimajo nobenega premoženja, kar mora na nelcolekovanih prošnjah potrditi občinski urad. V seznam odvetnikov kranjske odvetniške zbornice jc vpisan dr. Fr. Pav-letič iz Gorice. Državni post, Kmalu bo objavljena naredba,„ki določa, da bodo odslej na teden trije brezmesni dnevi: ponedeljek, -sreda, petek. Mesa ne bodo smeli uživati ne po gostilnah, nc po zasebnih hišah. En dan bo dovoljeno ovčje meso. — Pivo bodo smeli točiti v omejeni meri samo zvečer. Dokler ni znana množina letošnjega pridelka, se bo ječmen porabil samo za hrano občinstva. Ofostrclila sta se ponesreči ljubljanska dijaka Josip Marn in Dušan Beg, ko sta preiskavala neizstreljeno dina-mitno patrono. Prvemu, ki jo prinesel patrono iz Gorenjevasi nad Škofjo Loko, je odtrgalo na levi roki vse prste, na desni pa dva. Trs leta težke ječe. Pred ljubljanskim izjemnim sodiščem je bila obsojena 25 let stara detomorilka Marjeta Štefančič iz Hraš na tri leta težke ječe. Tatvina, V Orehkovi trgovini (Ljubljana, Kolodvorska ulica) je službovala neka Emilija Pintar, ki je s pomočjo več služkinj dalj časa kradla in sicer na debelo. Skupna škoda vseh tatvin znaša okoli 4000 K. Skvarjeno dekle bo imelo priliko delati pokoro po zaporih. Treščilo jc te dni v gospodarsko poslopje Janeza Pršin iz Prcvalje št. 3, župnija Preserje; pogorelo jc do tal. Domača požarna bramba je bila takoj na licu mesta in ubranila, da ni ogenj uničil tudi obleke in žita, ki je bilo v kašči. Hvala Bogu, da je pihala ugodna sapa in je deževalo. Čast in priznanje tudi požrtvovalnim ognjegasccm in mladini kakor tudi vojakom, ki so prišli na pomoč. Požar je uničil v Bohovi vasi pri Hočali (mariborska okolica) 24 poslopij. Otroci so kadili cigarete in zanetili požar v hlevu posestnika Rotha. — Svarila, naj bi starši in varihi zapirali ter skrivali užigalicc in cigarete pred otroki — so torej zastonj. Zahvale. Dragi »Domoljub«! Le pridno nas obiskuj v te visoke bojne poljane, čeravno ni nobenega pravega pota med razpokami in pečinami skalovja, pa vendarle prideš k nam vsak teden; saj te pa tudi težko čakamo, da izvemo kaj novic iz domovine. Najlepše se ti zahvaljujemo ter pozdravljamo vse bralce »Domoljubove« s tukajšnjih višav: Šenk Ivan. Jožef Ha bič, Krušič Peter, Jernej Jertb, Anton Bidovec, korporal. Dragi »Domoljub«! Ne moremo popisati, s kakšnim veseljem te sprejmemo in čitamo. Iz srca se ti zahvaljujemo, da nas prideš obiskat tfsaj ti iz drage domovine in nam pripoveduješ, kaj je novega tam zadaj za temi velikimi hribi, tam zadaj, kamor nam srce toliko hrepeni. Dragi »Domoljub ! Naznani vscni Slovencem in Slovenkam naše srčne pozdrave z visokih tirolskih planin. Slovenski tirolski strelci: Anton Jaksetič, Ilirska Bistrica; M. Kocjan, Planina; Anton lvančič v imenu vseh dragih. Čez 22 mesecev se je oglasil iz ruske ga ujetništva Janez Stare iz Srednje vasi (Češnjice) v Bohinju. Odlikovanje pri mornarici, V priznanje zaslug za vojaško-sanitejsko oskrbo v vojski so bili odlikovani slovenski duhovniki: g. Anton Jarc, mornariški nadkurat, g. dr. Josip Sever, mornariški nadkurat, g. dr. Ivan Tul, mornariški kurat, c častnim križcem II. razreda z vojno dekoracijo. Mornariški superior g, Ivan Koršič je prejel častniški častni križec »Rdečega križa«. Takih je mulo, Četovodja Ivan Jošt iz Lipovec pri Celju si je prislužil v vojski žc vse štiri hrabrostne kolajne, kar mu bo do-našalo okrog 50 kron mesečne nagrade, oziroma pokojnine. Od poveljstva južne armade je pa prejel 'poleg tega še 400 kron darila, — Jošt je navdušen Slovenec. Zla t zaslužni križ je podelil cesar bogoslovnemu profesorju v Mariboru dr. Fr. Lukmanu za požrtvovalno in prostovoljno dušnopastirsko sodelovanje v vojnih bolnišnicah. Takega pa še ne. Tekom sedanjega svetovnega bojevanja ni bilo nič manj kot 34 vojnih napovedi. Za domovino, V boju z Lahom je padel 191etni mladenič Josip Rebolj izpod Svete Gore pri Litiji. Zadet je bil od sovražnikove svinčenke 21. julija ter je v desetih minutah izdihnil. Sedaj počiva na visoki planoti v lepem gozdiču. Bodi mu lahka koroška žemljica! Po njem žalujejo domači in tovariši Albin Senčar, Jakob Žirovnik, Fr. Zaje, Janez Struna, Josip Živalic, Josip Slak, Josip Urbas, Fr. Zupančič, Ferdinand Zalar, Ferdinand Žibert. • Pozdrav iz domovine. Vsem fantom in možem pošiljamo na Zaplazu zbrane žene in dekleta Trebanjske dekanije srčne pozdrave na bojne poljane. Zbrali smo se tu gori s svojimi dušnimi pastirji, da izprosimo Marijo pomoči Vam, svojim branite-ljem, in skorajšno končno zmago. Marija z Vami! Iskreno pozdravljeni! Invalidom. Čuli smo, da nekateri in-valjdi, ki imajo knjižice, ne dvignejo mesečnih'prispevkov in podpore, dasi je de- nar zanje na razpolago in pripravljen. Opozarjamo tem potom, naj se vsakdo obrne na pristojno mesto, da se mu odkazana podpora izplača. Posredujemo. Koren Ivan (K. n. k.I, R. 29, IV. Res. Bat., 14. Komp., piše po »Domoljubu« svojim domačim: Draga mati, sestra in brat! Pozdravljam Vas ter naznanjam, da sem zdrav in »ko-rajžen«. Povem tudi, da od Vas že dolgo nisem dobil nobenega pisma. Težko čakam, da mi sporočite kakšne novice iz domačih krajev. Tukaj se mi ne godi slabo, samo v visokih hribih živeti nisem bil vajen. Sovražnik nas pozdravlja s topovi, a mi mu dobro odgovarjamo. Z Bogom! Bog živi Avstrijo in našega cesarja! V rusko ujetništvo je prišel po zadnjih bojih pri Oleszu južno od Dnjestra sin polkovnika viteza Pogačnika, kadet Bogdan vitez Pogačnik. Junak s harmoniko. Ko so prodirali oddelki celjskega 87. pešpolka proti sovražniku in imeli vsled sovražnikovega cgnja že precejšnje izgube, je vzel pešec Franc Jevnišek harmoniko v roke, izročil svojo puško tovarišu ter se postavil na čelo prodirajočega oddelka. Čepico jc stisnil v žep in začel igrati cesarsko pesem neprestano prodirajoč proti sovražniku. Moštvo, ki mu je sledilo, je s pevanjem cesarske pesmi udrlo v sovražnikovo postojanko in jo zavzelo. Za ta junaški čin je bil Jevnišek odlikovan z zlato hrabrostno kolajno. Čast slovenskemu junaku ! Vojak uJonil. Pri kopanju konj v Vipuvici pri Prvačini se je ponesrečil in utonil topničar Franc Žiberna. Bil je pošten in priden mladenič. Poročnik rešil življenje frem dijakom. V Savi pri Krškem so se nedavno kopali trije dijaki. Eden je zašel v vrtinec in se jel potapljati. Druga dva sta ga reševala, a ju je tudi zgrabil vrtinec. Na dopustu bivajoči poročnik Vladimir Pfeifer je skočil oblečen na rešilno delo. Posrečilo se mu je, da je vse tri izvlekel iz vrtinca; bil jc sam v smrtni nevarnosti. Vrlemu rešitelju čast! Razne novice. Pozor! Tudi v vojskinem času se ne manjka sleparjev. Tako se čuje, da hodijo semintje med kmeti nakupo-valci, ki »farbajo«, da kupujejo za vojaštvo, kar pa velikokrat ni res. Ker te dajatve niso nikjer štete, so dotični posestniki v toliko na slabšem, ker oblasti potem iste pridelke še enkrat od njih zahtevajo. Begunci. Novih goriških beguncev je okrog 6000. Tisti, ki hočejo biti deležni državne podpore, morajo oditi v Lipnico, odkoder jih 3600 odpeljejo v okraja Bruck in Ganserndorf na Nižje Avstrijskem, kjer jih naselijo po občinah. — Dveh podpor, vojaške in begunske, ne prejme nihče. Kdor se more sam vzdrževati ali ima dovolj zaslužka, naj se ne oglaša za barake. Mast in olje. Dne 15. septembra stopi v veljavo naredba notranjega ministrstva, ki uvaja uradne izkaznice za mast. in olje. V katoliško Cerkev je bil sprejet dne 20. avgusta 151etni protestantovski mladenič Rihard Rapoš iz Prevalj na Koroškem. Pri slovesnem obredu so bili ljudje do solz ganjeni. Devetletni tat. V Trstu je zmaknil devetletni Ilugo S. pri njegovi materi nastanjenemu mesarju Otiliju Povšetu 13.500 K. To vsoto v bankovcih je deloma poskril, deloma pa razdelil med razne tovariše in drugam. Ko je prišla tatvina na dan, je policija šla na lov za denarjem ter našla še 6768 K. Nekaj oseb so zaradi prikrivanja ukradenega denarja zaprli. Smrt slovenskega telovadca v Ameriki. Meseca julija je utonil v jezeru Erie znani telovadec Vinko Prislov. Ko se je kopal, ga je prijel krč ter se ni mogel rešiti, dasi je bil dober plavač. Z njim se je potopil tudi neki prijatelj, ki ga je hotel rešiti. Pri-stov je doma z Jesenic. V spomin na padlega sina. Kanadski železniški »kralj« lord Saugh-nesšy namerava v spomin na svojega v vojski padlega sina Friderika podariti 1000 farm z vsemi poslopji in priti klinami za vojne domove in zavetišča. Vse stroške bo sam prevzel. Malo poučeni v verskih resnicah so, kakor se sedaj kaže, angleški vojaki, osobito v severnih angleških provincah. Iz vojaških taborišč hodi na stotine mož v katoliške cerkve, dasi so anglikani. V Brigliouse pride vsak dan v ondotno cerkev sv. Jožefa po 300 vojakov k sv. maši, četudi so protestantske vere. Ko bi bili Angleži v verskih stvareh dovolj poučeni, bi protestan-tizem ondi kmalu izginil. Obresti bo treba plačati — namreč od sedanjega vojnega posojila, in sicer v znesku 748 milijonov kron. (Štiri dosedanja vojna posojila znašajo 13 milijard kron.) Vlada išče virov za obresti ter bo uvedla, oziroma povišala dosedanje davščine. Zvišala bo posredne in neposredne davke, poštne in brzojavne pristojbine in železniške tarife. V Nemčiji so te stvari deloma že urejene. Pri dopisnicah vidimo znamke po 2Va feniga poleg navadnih za 5 fenigov. Stanje živine v Nemčiji. Po zadnjem štetju ima Nemčija 20 in pol milijona glav goveje živine, 3 in četrt milijona konj, 17 in četrt milijona prašičev, 3 in pol milijona drobnice. 45,000 visokošolcev je sedaj uvrščenih v vseh četah nemške armade. Ker je bilo pred vojsko na vseh 22. nemških univerzah 52.000 visokošolcev, je torej v celi Nemčiji le 7000 višjih dijakov, ki niso na bojišču. Panamski prekop zavarovan. Panamski prekop straži sedaj 10. inf. polk ameriških Združenih držav. Med moštvom je 50% katoličanov. Zbirajte stare papirje! Vsled pomanjkanja sirovin, ki so potrebne za izdelovanje papirja so začeli dajati velike množi- ne že desetletja skrbno shranjenega popisanega papirja v papirnice, kjer se bo i: teh zalog napravil nov papir. Vsled požrtvovalnosti prebivalstva se je dosegel žc lep uspeh, Ne sme se pa prikrivati, da je med to zalogo papirja marsikatera listina, ki je velike važnosti, morda naravnos. zgodovinsko važen dokument. Namen tel vrstic ni, da bi hoteli ovirati upravičeno ii. potrebno zbiranje starega papirja, marveč opozoriti hočemo le, naj bi se ne uničil', papirji, ki so vredni, da se spravijo ir ohranijo. Seveda ni posebno lahko presojati, ali imajo taki stari papirji zgodovinske vrednost, ali ne. Vtem slučaju daje potrebne nasvete in pojasnila c. kr. arhivski sve-(Dunaj I., Marc Aurelgasse 5), ki je vedne pripravljen pojasniti, kaj se lahko uniči ir kaj naj se še nadalje spravi. Z Blok. Janez Hribar, posestnik nr. Benetah, rezervni prostak pri 17, pešpol-ku, je odšel takoj v začetku vojne z Italijo na italijansko fronto, kjer je bil 13 mesecev vedno zdrav. Proti koncu junije 1916 pa vsled revmatizma ni mogel vet prenašati vojaških bremen in se je 1. julije 1916 zglasil za bolnega,. Ravno ko je sa-luliral častniku, ga je zadela nemila uso da. Priletela je. granata z italijanske strani v bližino in drobec je odletel njemi ravno v glavo; z besedami »Jezus Mari ja« se je zgrudil mrtev na tla. Sedaj poči va v vznožju gore Cime 12. Omenjeni jc bil skrben oče in zapušča ženo z devetim' otroki. Padlemu junaku bodi blag spomir. in lahka tuja zemlja! Semič. Tudi pri nas molimo za skorajšne zmago, srečen izid vojne, za vojake. Pretekli teden smo napravili procesijo v ta namen na Smuk k prenovljeni cerkvici Ma tere božje. Dasi ne občutimo vojske v toliki meri kot ponekod drugod, vendar sme že in bomo še morali na oltar domovine položiti marsikako žrtev. Dočim smo lan! celo leto izvedeli za kakih deset padlih, smo letos že dobili doslej poročila o dvanajstih; samo zadnji čas o sledečih: Štub ler Jožef, Plut Jožef, Golobic Janez, Kosec Jakob, Golobič Alojzij in Mavsar Janez Izgubili bomo tudi po širni fari in še dalje lepo doneči zvon, ki nas je dosedaj take dobro varoval toče in razganjal oblake, sa nosi napis: Treska in hudega vremena, reš nas, o Gospod! Bomo pa z molitvijo in r življenjem skrbeli, da bo Bog nam in naše mu trtju prizanašal tudi v prihodnje. Ljubno. Dne 20. avgusta je napravik tukajšnja dekliška Marijina družba sicer priprosto, pa lepo domoljubno slavnost. Pred s cvetjem in zelenjem okinčano podobo cesarjevo je tukajšnji gimnazijec, g E. Markošek, proslavljal cesarja in armado, zvestobo in vdanost slovenskega na roda do prestola Habsburžanov. Po govoru se je zapela cesarska pesem. Potenje stopil na oder g. župnik G. Vilman te; opisal vsebino lepe igre: »Na Marijineir srcu«; orisal je zlasti značaje oseb v te igri. — Nato je sledila predstava, ki se jc J51 prav dobro obnesla. — Trudu, ki so ga imela dekleta in g, učitelj pri učenju in vajah, je bil primeren tudi uspeh. Bilo je čistega dobička 103 K 1 vin. Zahvalili se moramo za to znatno vsoto tudi slav. občinstvu ne le iz domače, temveč tudi iz sosednjih fa-ra. — Polovico zbirke smo poslali »Rdečemu križu«, polovico pa za goriške begunce. Iz Istre. G. župnik Marinčič iz Podgorja je bil 31. avgusta brzojavno poklican v vojaško službo. Oskrbo župnije Podgorje je prevzel g. župnik Šašelj iz Klanca pri Herpeljah. — 50 letnico rojstva je praznoval 31. avgusta g. Rajmund Logar, kurat na Pregarjah. Bog ga živi še dolgo let, — Vojno zavarovanje za občino Materija je prevzel g. nadučitelj Šiškovič iz Her-pelj. Uradoval bo v Herpeljah v šoli od 4. sept. naprej vsak dan do konca šolskih počitnic od osmih do ene pop. Potrebno je, da se zavaruje vsak vojak na bojišču, delavec in ujetnik. Pogoji so zelo ugodni: za vsakih 1000 kron plača vojak do izvršene 12 letne službene dobe 70 kron; črnovojnik plača 55 kron; voznik sanitejec 45 kron; delavec 25 kron; vojni ujetnik, če se z dopisnico dokaže, da je bil vsaj pred tremi meseci živ, plača 60 kron. Zavarovalnina velja eno leto. Zavarovalnica je državna ustanova in ima 60 milijonov jamstva. Premije si odtrga pri podporah c. k. davkarija v Pod-gradu. Mrtvi, ujeti in ranjeni iz vasi K o z -jane, župnije Brezovica: Družina Anton št. 4, umrl za ranami v Črnovicah 21. jan. 1916; Filipčič Anton, št., 25, invalid, biva doma; Firm Štefan, št. 3, dvakrat ranjen v Gaiiciji, se pogreša od 20. marca 1915; ruski ujetniki iz Przemisla: Janez Sluga, št. 38; Anton Gustinčič, št. 6; Franc Zad-nik, št. 28; Peter Malečkar Padež, št. 16; Anton Vatovec, št. 12; Jožef Zadnik, št. 32. V zadnjih bojih ranjeni: Franc Zadnik. št. 32, vdrugič ranjen v Galiciji; Andrej Zadnik, št, 36; invalid doma; Anton Zadnik, št. 29; Ivan Kovačič, št. 20, oba ranjena v Tirolah. Od zadnje ruske ofenzive v Galiciji oziroma Bukovini se pogrešajo: Anton Zadnik, št. 2, ima 4 otroke; Jakob Firm, št. 3; Franc Kovačič, št. 20, Mrtvih, ujeti in ranjeni iz Ostro-v i c e : Janez Ivančič, št. 2, padel 7. avg. 1915, zapušča 3 otroke; Janez Ivančič, št. 3. umrl v Srbiji, zapušča 2 otroka. — Jožef Ivančič, št, 2, ujet; Anton Ivančič, št. 3, se pogreša že 2 leti; Jožef Ivančič, , št. 3, se pogreša 3 mesece; Jožef Dujmo- j vic ujet v Rusiji, Franc Dujmovič, srbski ujetnik v Italiji; Anton Dujmovič se pogreša že 2 leti; Janez Mezgec, št. 8, ujet v Rusiji, ima 4 otroke; Peter Mezgec, že 2 leti pogrešan, zajet v Srbiii; Anton Mez-Žec, v Rusiji, se pogreša že 2 leti; Peter Dujmovič, št. 10, ujet v Rusiji, že leto dni ni glasu od njega; Franc Dujmovič, št. 11, se pogreša že leto dni na gališkem bojišču; Franc Resinovič, ujet v Rusiji, se ni oglasil že 14 mescev; Jožef Štravs, Padež št. 19, ujet v Rusiji; že leto dni ni pisma od njega. Umrli so za domovino: Iz župnije H r u š i c a : 1. Jožof Cek št. 2, fant, padel jeseni 1915 v Karpaiili; 2. Frane Mavric, št. 21, poročen, padel na itali-tii janskem bojišču; 3. Anton Cek, št. 45, fant, padel spomladi na Tirolskem; 4, Anton Cek, št. 81, fant, padel na italijanski fronti; 5. Anton Tomažič, št. 37, fant, umrl naglo smrti na Štajerskem; 6. Tomažič Štefan, fant, št. 31, padel 12. februarja 1916 v Galiciji; 7. Cek Anton, št. 2, ranjen na desni roki; 8 Ivan Fabijančič, št. 94, ranjen in ujet. Podbeže: 1. Anton Jursinovič, št. 29, umrl 22. oktobra 1915 na italijanskem bojišču, star 38 let, oče dveli otrok; 2. Anton Valenčič, št. 4, star 22 let, padel na ruskem bojišču 10. junija 1916; 3. Josip Čuž, mladenič 18 let, padel 18. novembra 1915 na italijanskem bojišču. Javorje: 1. Andrej Mikolj, št. 43, fant, je najbrže bil ubit v Srbiji, poldrugo leto ni od njega nobenega glasu; 2. Vatovec Anton, št. 17, fant, padel pred enim letom v Galiciji; 3. Valenčič Anton, št. 33, poročen, padel v Galiciji; 4. Valenčič Jožef, št. 34, poročen, ranjen v Galiciji in hodi ob palicah; 5. Valenčič Jožef, št. 12, ranjen na italijanskem bojišču. Obrov: 1. Franc Dodič, št. 16, fant, padel v Tirolah; 2. Anton Dodič, št. 39, mož, padel v Galiciji; 3. Andrej Dodič, št. 59, fant, ga pogrešajo že eno. leta; 4. Anton Delfar, poročen, oče 7 otrok, padel v Galiciji; 5. Anton Miklavec, št. 46, se pogreša že eno leto; 6. Anton Dodič, št. 25, poročen, oče 11 otrok, umrl vsled dobljenih ran 8. avgusta 1916 v bolnišnici na Koroškem. Njegov sin Anton se nahaja kot ujetnik na Ruskem; 7. Anton Dodič, št. 33, padel v Galiciji; 8. Štefan Fatur, št. 8, je umrl vsled bolezni. Gradišče: 1. Dodič Jožef, št. 32, fant, padel 10. januarja 1916 na Goriškem; 2. Volk Andrej, št. 16, umrl 3. aprila 1915 na ranah v Košicah, Ogrsko; 3. Šturm Jožef, št. 38, padel v Galiciji. Iz župnije sv. Ivana Krstitelja v Pred-loki se nahaja 64 vojakov v ruskem ujetništvu; nastanjeni so v raznih mestih evropske in azijske Rusije. Župnija šteje 2300 duš. Črtica iz naše preteklosti. Spisal Podgoričan. (Dalje.) Sosedje so mu kimali, ker jim je tako iz srca govoril, in so zaničljivo pogledovali Polono, ki ni mogla drugega navesti za dokaz, da ni čarovnic, kakor vikarja in pa »gnadljivega gospoda erepristarja«. »Jaz jih ne morem pogruntati!« pritrdi eden kmetov. »Vsi vidimo, da jc toča pobila, pa vemo, da so jo naredile čarovnice, pa še tega povedati ne smemo, ako nečemo, da nas birič nc vleče na Rt,nek.« »Toča je od Boga!« za kriči Polona srdita, ker ji nc verjemo. »Molči, baba, da tebe nc obdolžimo!« jo zbode škander. »Oh, lejte, lejte, Muhiča! Lejte kaj nese!« opozori eden vso gručo in gleda pozorno po vasi. Vsi se ozro v ono smer in zapazijo kmeta Muhiča, ki jo na dolgem drogu nesel neko reč. Radovednost se jim jc zrcalila na obrazih. Muliič pride ves bled do gruče in pravi srdit: »To-le sem našel! Sedaj naj pa še kdo reče, da ni čarovnic, da niso naredile današnje toče. Lejte!« Vsi so ogledovali stvar: kos nekoga oblačila. Muhič pa nadaljuje: »Šel sem glodat doli v ograjo, kjer je zorel ječmen, ako je morda ostal kak klas, da bi ga pobral in bi se ga morda spravilo v stope, ker smo komaj čakali »ješpre-nja«. Od Svečnice ga že nismo videli na mizi in vsi smo si ga že prav želeli, ker ješprenja se človek lahko pošteno naje, kaj bi tajil. Sedaj je pa vse vrag vzel, ječmen in ješprenj. Niti klasu ni več na njivi; nobena bilka ne stoji pokonci. Vse je sesekano in povaljeno, kakor bi bila ravno na moji njivi toča izvalena. Ko sem to gledal, so mi kar solze prišle v oči, in v grlu me je nekaj zgrabilo. Rad bi bil molil, pa nisem mogel, samo gor sem pogledal ter se spomnil vikarjeve pridige, da ni čarovnic. In ko sem tako gledal kvišku, so ostale moje oči na tisti visoki topoli, ki raste skonci njive ob vodi in so opazile nekaj črnega, ki je viselo na nji skoraj prav na vrhu. Takoj je vstala sumnja v mojem srci, šel sem blizu, da si ogledam stvar, zakaj čudno je bilo to. Nobenega peresa ni več na topoli, tako je gola, kakor je bila o Božiču, samo to na njej. Ali samo do tega toča ni imela moči? ... Ali pa ni morda šele po toči prišlo gori?... Ni li pozabila kaka čarovnica tega? In takoj sklenem, da snamem to dol in prinesem sem, da vidimo vsi, kako in kaj da je.« Vsak je bil prepričan, da je to pozabila čarovnica. Radovedni so ogledovali, kaj je, a dotakniti se tega noben ni upal. Ko tako gledajo, pa naenkrat pravi Škander: »Meni se zdi, da poznam to cunjo. To je tržaška ruta.« In zdaj se je vsem zdelo, da poznajo to stvar. »Saj res, rdeča tržaška ruta je!« »Bomo že videli, čigava je in kdo je točo naredil,« pravi Škander dalje in predrzno seže po tisti stvari, po tržaški ruti. Prvi hip se vsi nekoliko prestrašeni umaknejo, ker copr-niških stvari se niso radi dotikali. Ko so pa videli, da se Škander ničesar ne boji, so prinesli bliže nosove in gledali, kako je Škander tisto ruto razvozi javal. Iz rute so se vsuli lasje, in ljudje so kar odskočili. »Ja, zato je toča tako čista danes, ker ni las vmes,« pravi eden. Vsem se je zazdelo, da je toča silno čista. Vik in krik na vasi je privabil mnogo ljudi gledat tisto stvar. ».Taz pa poznam to ruto,« pravi nekdo iz množice. »Andraž Cvet, tisti, ki nosi laško robo okrog, jo je imel za vratom.« »Je že res,« vzklikne Malmečka in tleskne z rokami. »Ježeš, Lucija, kaj si naredila!« »Rotarica?« jih povzame takoj deset. »Lucija Rotarieya je imela to ruto,« pove Malmečka. »Ježeš! Ježeš! kaj je naredila!« »Točo! Prokleta čarovnica!... Pa pravijo, da ni čarovnic. Prokleta baba!« so vpili in kleli vse vprek, in dobro je bilo, da ni bilo Lucije Rotarjeve poleg. Raztrgali bi jo bili. Škander stopi k Poloni, upre roke v bok in jo ogovori zasmehljivo: »No, teta Polona, kaj pa oni pravijo? Gospod vikar pravijo, da ni čarovnic, gospod »ercpristar« ne verjamejo, da bi bile. Lucija Rotarjeva pa kar točo pri-copra; Hej, tetka Polona, ali ni čarovnic?« Polona pa mu obrne hrbet in gre v stran govoreča sama sebi: »Vikar pravijo, da ni čarovnic, in gnadljivi gospod »ercpristar« pravijo, da ne smemo vanje verjeti. Komu naj vendar verjamem? ... O ta Lucija!--« (Dalje.) t Andreju Lenarčiču iz Sevnice, padlemu na laškem bojišču. Tudi Ti slednjič si podlegel; častno smrt na polju slave si dosegel! Srce blago Ti prebila je svinčenka. Smrt junaka, lepa smrt! Vendar duh je moj potrt. .. Misel ta je grenka, da bi skoraj ne vrjel, da Te nikdar več na svetu ne bom videl, ne objel. Spavaj sladko! Boj si dokonča!. Oča stari! 721etnega starčka subprijorja o. Vita Kri-kavo, in hudo poškodovala prijorja o. Lon-gina. Pošljejo pome. Brž hitim tja med strašnim bobnenjem in žvižganjem. Pa subprijorja najdem že mrtvega in vsega ožganega, prijorja pa so bili že prepeljali v bolnišnico usmiljenih sester. V nedeljo sem maševal tamkaj, obiskal in obhajal ranjenca prijorja. Ko sem se vračal proti domu, so ljudje bežali ven iz mesta proti Panovcu — bežali in jokali. Nekdo mi reče: »Bežite, nikar ne hodite v mesto, strašno je.« Na levo in desno so mi padale granate in se sipali šrapneli. Dospel sem na trg Sv. Antona, Dva metra pred menoj se razpoči ognjena granata; naenkrat se zasveti po celem trgu: lučka pri lučki. Skočim proti palači, da bi ubežal v vežo, pa vrata so bila zaklenjena. »Povero pa-dre, povero padre!« (ubogi pater) kličejo na nasprotni strani; jaz pa jo uberem preko ogenjčkov proti via Rabbata. Kar poči šrapnel; uberem jo nazaj na trg Sv. Antona in vedrim v neki veži, potem pa brž nazaj v via Rabbata. Od veže do veže sem begal in iskal zavetišča, ker so tako gosto pokali topovi. Pridem domov. Čakalo je še nekaj preplašenih ljudi za spoved, bila je sv. maša. Odidem proti kuhinji; kar prijoka granata, zažvižga in trešči. Vsi koščki stekla, kar ga je še ostalo po oknih zažvenketajo po tleh; prah in dim se privali po vseh hodnikih. V cerkvi strašna panika. Granata je zadela v kapelico sv. Frančiška na evangeljski strani, porušila zid do tal, oltar pa raznesla po cerkvi; velikanski kip sv. Frančiška v objemu Kristusovem leži vznak na kupu groblje. Ker je bila sv. maša na drugi strani, je bilo ljudstvo vse skupaj, le nekaj jih je sedelo v bližini nesreče. In čudno! Ne eden ni bil ubit, ne eden težko ranjen, 6 do 8 jih je bilo lahko ranjenih. Ljudje vpijejo, jokajo, begajo, pa ne upajo se na cesto. Cel naval ljudstva udere v samostan, v klet. Moški, ženske, otroci, vse se gnete v kleti, joka in moli; granate pa treskajo naprej in naprej. V torek je vihra divjala naprej. Ob l/o2. uri prileti šrapnel, prede-re streho in strop pred mojo celico in opraska še enkrat moje stene. Ni me bilo notri. Uro pozneje pa pride porbčilo: »Brž ven in naprej proti Ajšovici.« go spada. S tem je pa tudi nehalo ono licitiranje v cenah, ki je tudi pri nas cene vedno bolj kvišku gnalo. Omejitev mvjsa. Prav resna je nemška naredba, da od 2. septembra ne bo nobeden smel na teden čez 250 gramov mesa porabiti zase. V tej četrt kile je tudi posušeno svinjsko meso ali perutnina. Vzame se meso, kakršno se dobi, torej so vštete tudi kosti v tej teži. Dovoljeno je pa jesti meso zajcev ter gozdno perutnino: jerebice, kljunače, race itd. Perutnino sa zato všteli, ker se boje, da bi gospodinje začele preveč perutnino klati in bi se množina jajc še bolj zmanjšala. Če ima kdo meso sam doma, ali ga dobi v dar, ne sme zaužiti več kakor četrt kilograma mesa na teden. — Kakor se kaže, imajo gori velik, strah, da bo mesa zmanjkalo. — Pri nas te omejitve še ni. Omenilo in priporočalo se je pa le, naj se za civilno prebivalstvo klanje za nekaj časa popolnoma ustavi. Upajmo, da sc ta svet ne izpelje, ker jc ravno med civilnim prebivalstvom veliko bolnikov, starih in slabotnih, ki meso nujno rabijo. Če bomo varčno delali, nam mesa za enkrat ne bo še zmanjkalo. Avtomobili po vojski. Na Francoskem primanjkuje kmetom konj za vprego, ker je vso najboljše vojaštvo pobralo. Vlada namerava težke vojne avtomobile prepustiti po vojski kmetijskim zvezam in zadrugam. V ta namen je že določena posebna komisija. Ti avtomobili bi služili kmetom, da se vpelje nov način gospodarstva, kjer se bolj rabijo stroji; dalje za občinska dela (poprava cest, naprava in vožnja gramoza, izsuševanje itd.), za obdelovanje in izboljšanje kmečkih zemljišč. Namen je jako lep in zelo potreben. Tudi pri nas bi se lahko napravili potrebni koraki. Kako važno bi bilo to za vožnjo peska po cestah, za globoko oranje — do 50 cm — kakor je drugod v navadi, za napeljavo gnojnice na daljne travnike. Seveda ne čutijo zdaj kmetje potrebe, ker koristi ne poznajo. Francoska vlada hoče te avtomobile dati v kraje, kjer sedaj vojska divja, potem tudi drugim okrajem pod sledečimi pogoji: a) Avtomobile bo dala vlada le v najem. Po francoski postavi jih ne more prodati; če proda, bo imel vsak pravico dražiti. Vlada jih hoče dati le kmetom, ki pa navadno nimajo največ denarja in še veliko manj podjetnosti. Če jih podari, ima sama občutno škodo in pozneje nobenega vpliva na avtomobile. Kmetje bi tudi ne gledali posebno na blago, katero so zastonj dobili. Dala jih bo torej v najem, toda nikdar posameznikom, ampak le velikim zvezam kmetov, zadrugam ali občinam; b) pred oddajo se bodo avtomobili namenu primerno predelali, torej tako napravili, kakor jih bodo kmetje potrebovali; c) ker ni znano, koliko časa bodo dobri, bodo prvih pet let plačali dve tretjini kupne najemščine, zadnjih pet. let pa eno tretjino. Posamezne dele, ki se kmalu obrabijo, bo država precej 02 Ne žaluj nikari! Mamica, solze obriši! Slava Tebi, slava hiši, ki junaka je rodila, kakor on je bil! Z Bogom, ti tovariš mil! Vid z Mirne. Slike in črtice z bojišč. Iz tistih dni ... Kapucinski redovnik P. Gabriel Ba-jec opisuje doživljaje pred slovesom iz Gorice, Iz pisma povzamemo sledeče: Izvedel sem, da me imate za mrtvega. Še sem živ, pa še kako! Ali prav komaj sem utekel smrti. V soboto, dne 5. avg,, je zadela velika granata pri Usmiljenih bratih zvečer ob '/-7. uri. Ubila je blagega (gospodarske stvari. Tržni in gospodarski pregled. Najvišje cene. Pri nas in na Nemškem so bili nekateri nevoljni, ko je vlada določila najvišje cene tudi za tuja živila. Bili so v strahu, da bomo zdaj premalo hrane iz tujine dobili. Toda naredba se jc vendarle izkazala. Poprej so bogatini in špekulanti kupovali blago na tujem za vsako ceno. Naš denar jo šel iz države, pravzaprav naše zlato. Čim več ga je šlo, manjša je bila na tujem veljava našega denarja. Dobička ni imelo ljudstvo, ampak oni, ki si lahko vse privoščijo. Zdaj so jim peruti postrižene, čez najvišje cene ne morejo lahko. Razen tega pa dobi blago le do-tična centrala, pod katere področje bla- dala. Uspeh lega dela je odvisen od sprotne osebe, ki dobro pozna stroj in potrebe kmetijstva. Udje naj plačajo najem.ščino po meri porabe; d) strojno zadruge, ki se tega lotijo, bo država podpirala s kreditom in podporami. /.i i sel jo zelo zdrava, tudi izpeljava srečna. Prav bi bilo, ko bi se tudi pri nas kaj potrebnega poskusilo. Vsled suše na mnogo krajih že zdaj primanjkuje živinske krme. Nekateri gospodarji so živino že odprodali. Še jo čas, da poberemo prav vse, kar živina uživa. Po našem nasvetu so tuintam začeli v gozdovih kositi in žeti travo. Na šiotisoee centov dobre trave jc še zdaj v gozdovih. Noben pameten gospodar ne bo nevoljen, čc v sedanjih stiskah kak revež v gozdu travo pospravi. Tudi koruzna stebla se dajo vsa dobro pokrmili. Veliko premalo smo pa doslej porabili krompirjevimi. Veleposestnik in parni mlinar Albert Rulav poroča, da pokrmi prav vso krompirjevimi goveji živini. Kmetom popisuje svojo ravnanje tako-le: Suho krompirjoviiio sem razrozal v rezanico. To rezanico sem spravil v kotel ali br-zoparilnik in pridejal na 100 kg krompirjoviiio pol kilograma živinske soli. To se izpari, ne izkuha. l'o parjenju som vodo odtočil in dal napravljeno krmo kravam. Precej, ko so prinesli izparjeno krompirjoviiio v hlev, so po-stale krave pozorne na prijeten vonj. Vsaki sem dal n jeni del in kar bliskoma je vsaka vse použila. Drugi dan sem dal ravno na ta način še enkrat toliko z istim uspehom. Dal sem je tudi teletom, ki se po njej dobro debelijo. Zoprni okus, ki ga ima krompirjevimi, odvzame parjenje in pridejana sol. Krompirjevimi naj se pred kopanjem, ko je še malo zelena, poizruje in posuši. Zadostuje pa tudi pri kopanju, da je manj dela. 1 cent take krompirjevim; zaleže za 2 centa dobrega sena. Krma, napravljena po danem navodilu, je gotovo živini neškodljiva. Zakaj bi nc poskusili tudi s krompirjoviiio, ki se navadno po njivah sežgo? Premog. Na Francoskem zelo primanjkuje premoga. Pred vojsko so ga doma nakopali do 4-1 milijona vagonov, od Angleške so ga dobili pol milijona. Polovica domačega premoga jc odpadi o, ker so tiste kraje Nemci zasedli. Če vse moči napno, ga nakoplje-, jo doma nekaj čez 2 milijona vagonov. Toda porabijo ga vsled vojnih potrebščin čez 7 milijonov. Nekaj pač da Angleška; na mesec 150 do 160 tisoč.vagonov. Toda vso to je veliko premalo za francosko zadrego. Iz Nemčijo in Belgije ga zdaj ne morejo uvažati. Colde. Povsod so ljudje začeli rabiti cokle. Najboljše in najcenejšo, kar smo jih dosedaj videli, izdeluje oddelek c. kr. namestništva v Gradcu. Natančni naslov jc: Hauptkartzlei der k. kr. Stuathalterei ftir Abgabe billiger Bedarfsartikel, Graz, Burggasse 2, II. Stock.« Zadosti bi bilo, če v vsaki kraj ene pridejo, ker bi jih po kmetih ob dc-5* ževnih dneh ali pozimi prav lahko doma naredili. Dunajski trg. Dne 28. avgusta je bilo na Dunaju 1550 govedi. Živali so sc prodajale po cenah prejšnjega tedna. Po novi odredbi ministrstva se ne sme več meso in loj od govedi ali ovac skupaj prodati. Vsi mesarji morajo do 3. vsakega meseca poročati glavarstvu, koliko govedi in ovac so v preteklem mesecu poklali, koliko je bilo loja in kako se je porabil. Če se zahteva, se mora loj tako porabiti, kakor se jim ukaže. Iločojo, ila bi se loj kolikor mogoče za zabelo porabil. Loj se mora ločili od mesa povsod, kjer je mogoče. Prešiči imajo cene prejšnjega tedna. Na Dunaju je v tej kupčiji zmeda, kakor je bila poprej. * * * Najvišje cene za krompir. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa nove najvišje cene za kromoir; in sicer znaša cena za krompir od 1. do 15. septembra 12 K, od 16. septembra do 28. februarja (191'<) 9 K in od 1. marca (1917) 11 K. Te cene veljajo za prebrani krompir, ki j.e zdrav. Za neprebrani krompir so pa za isto dobo določene sledeče najvišje cene: 10 K, 9 K 50 vin. in 9 K. Te najvišje cene veljajo za meterski stol nri prodaii na debelo. Najvišje cene za krompir pri prodaji na drobno pa določi deželna politična ob'ast. Nadomestilo za usri-ate podplate. Na poseben način iz tankih križema lepiieni',1 deščic sestavljene lesene podplate ie iznašel ravnatelj Zavoda za nospeševaive obrti g A. Springer. Podolati so sestavljeni iz več vrst deščic, ki so tako položene, da se deseže nekaj gibčnosti; tudi je lep take vrste, da se ne raztopi niti v vodi, niti v vročini. Vsled Jega so taki podnlati tudi nepremočljivi in so pač v današnjih razmerah tudi glede trpežnosti edino nadomestilo za podplate iz usnja. Pojasnila daje Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, ali pa >,Wirlschaftsabteilung des SteiermarKi-schen Gevverbeforderungs - Institutes in Graz, Burggasse 13«. Izdelovanje čevljev s takimi podplati se lahko ogleda in priuči pri navedenem Zavodu za pospeševanje obrti v Gradcu. Sicer je delo tako enostavno. da se ga lahko izvrši ze. po opisu, ki se dobi pri Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Kurja in zajčja reja pod Rožnikom. Neumorni vodja vojaške zajčarne pod Rožnikom (v Ljubljani) stot.-avd. dr. Štefan Vosz-ka pripravlja ne glede na svoje obilno delo, ki ga ima pri tukajšnjem vojaškem sodišču, zopet nekaj novega. Že z organizacijo zajčjereje si je zaslužil pohvalo; sedaj pa hoče pod Rožnikom vpeljati tudi kurjerejo za 5. armadno poveljstvo. Na gnojišču najde perutnina še vedno veliko ovsa in drugih odpadkov od zajčje krme. Za perutni-narstvo bodo zgradili nalašč še dva manjša in en večji paviljon. V vsakem bo prostora za 4 skupine: po 1 petelin in 15 kokoši. Na ta način bodo imeli tamkaj 12 petelinov in 180 kokoši, ki bodo razdeljene na medsebojno ločenih 12 oddelkov. Dr. Voszka računa, da bi bilo pričakovati od vseh kokoši kakih 23.400 jajec na leto, ako mu znese vsaka kokoš na leto vsaj po 130 jajec. Za naše gospodinje. Klobasice iz polenovke. Namoči pole novko in skuhaj. Razdrobi in zmešaj raz-sekljano meso s pečenim in zmečkanim krompirjem. Primešaj malo surovega masla in peteršilja ter naredi male klobasice; povaljaj malo z moko in opeci. Za to ni treba dosti masti. Namesto polenovke se vzame lahko tudi vsaka druga posušena riba. Krompirjev kipnik s polenovko. Speci 12 krompirjev in pretlači jih skozi sito. Dokler je še krompir gorak, primešaj malo masti, žlico soli, par žlic kislega mleka ali smetane in tri rumenjake. Ko je dobro premešano, privrzi še malo sesekljane kuhane polenovke, košček čebule, 3 žlice moke in naposled beljake; stresi vse to v namazano kozo in peci 50 minut. Slanik s krompirjem. Dva slanika namakaj 24 ur v vodi; potem jih ostrži in razrezi. Nalij gori 2 žlici olja, 3 žlice kisa, po-štupaj s Donrom in nareži čebule. Nato primešaj zrezanega pravkar kuhanega krompirja. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Mik'ošiteva eesia štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere asiči teže a Kr?utska, in iih obrestuje po 4 12°/o brez kakega odbitka. m lire oii ii\m fo u Glej inserat! Petek, 8. septembra: Rojstvo M. D. (Mali šmazijin dan.) Sobo t a , 9. septembra: Sv. Gor-gonij, muč. — Sv. Peter Klaver. (t 1654.) Nedelja, 10. septembra (XIII. pobink.): Sv. Nikolaj Tolentinski, spoznav. (t 1246.) — Evang.: Jezus ozdravi deset gobavcev. Ponedeljek, 11. septembra: Sv. Prot in Hiacint, muč. — BI. Karel Spiriola. (f 1622.) Torek, 12. septembra: Ime Marijino. — Sv. Gvido, cerkve-nik. (t 1012.) — Obletnica posve-čenja prevzv. knezoškofa Antona Bonav. Jegliča. Sreda, 13. septembra: Sv. Virgi-lij, muč. — Sv. Notburga, dekla, (t 1313.) Četrtek, 14. septembra: Povišanje sv. križa. — Sv. Katarina Gen. (t 1510.) Solnce vzhaja oh 5. u. 31 m., zahaja ob 6. u. 25 ni. Lana polna dne 11. ob 9. uri 31 m. zvečer. Sv, Peter Klaver. (t 1654.) Peter Klaver jc bil rodom Španec in član Družbe Jezusove. Na otoku Majorki jo prišel skupaj z jezuitskim bratom Alfonzom Rodriguez, ki mu jc bilo že poprej po posebnem razsvetljenju znano, kako vneto in plononosno je deloval Peter za blagor neumrjočih duš. Prorokoval mu je, da bo nekoč pastoroval celo v daljni Ameriki med sužnji. In res. Najprej so ga predniki poslali v Kartageno (Južna Amerika), kjer je bilo središče trgovine s sužnji. Tu se je zavezal s posebno obljubo, da hoče vso svoje moči posvetiti nesrečnim, nevednim sužnjikom. Čez 40 let so je žrtvoval za olajšavo in za dušno zveličanje teli nesrečnežev. Samega sebe je imel navado imenovati »sužnja vseh sužnjev«. Bil jim jc apostol, oče, zdravnik in prijatelj. Če je le izvedel, da bo prišla ladja s sužnji, se mu je takoj zasvetilo' oko veselja in nemudoma se jc podal na krov, kjer je bil na pomoč revnim siromakom ter jim je preslcrbel dušno in telesno pomoč. Edini počitek, ki si ga je po takem napornem delu privoščil, je bila nočna molitev, so bile spokorne vaje. Obdol-žitev, da.je ponavljal sv. krst, ga je začasno ovirala v izvrševanju apostolskega; delovanja. Peter je mirno trpel tako dolgo, da se je črno obrekovanje razjasnilo in ovrglo. Bog je blagoslovil njegovo delo tako, da je narastlo število od njega krščenih zamorcev do 40.000. Papež Leon XIII. ga je sprejel 15. jan. 1888 med svetnike. Iz izrekov sv. Petra Klav.: »Išči na zemlji samo to, kar je iskal Kristus sam: trudi, se, da boš pomagal zveličati duše; delaj, trpi in umri za njih večno zveličanje!« To in ono. Kaj je »bojkot«? Tolikokrat se sliši beseda »bojkot«, pa skoro nobeden ne ve, odkod to ime. Leta 1879. je bil na Irskem kot oskrbnik in agent na lorda Ernc (grofija Mayo) posestvih nastavljen Karel Boykott. Ker je bil znan kot zelo trd gospodar, jc irska deželna zveza izdala zoper njega prepoved. Vsled prepovedi so odpovedali ravno pred žetvijo vsi delavci, posli so zapustili hišo, vozniki ga niso hoteli voziti, v hotelih mu niso dali prenočišča, železnica ni hotela njegove živine spraviti na Angleško, mesarji, trgovci in peki niu niso hoteli prodati živil. Spoznal jo. sam, da- kljub vojaški straži, ki ga ) je obdajala, ne more več v kraju ostati. ; Bpykott je moral v Ameriko. Na sla- ! rost je prišel na Irsko nazaj in se zdaj j sam zavzemal za revne najemnike. Ime j »bojkot« jc pa ostalo kot zadnje sred- ! stvo proti neljubim osebam ali na- j pravam. Zmešani pojmi. Naši sovražniki imenujejo napad in brezstidno početje Romunije »k u 11 u r no« delo; vožnjo »Deutschlanda« v Ameriko paiiar-barstvo. Pi-ed sodiščem. Sodnik; »Kako se pišete?« — »Janez Respet.« — Koliko je hišna številka?« — »Deset,« — Sodnik: »Dajte mu jih dvajset in pet!« Najboljše spričevalo. Dijak A. premetava razne listine, ki jih ima spravljene v predalčku svoje omare. V roke vzame tudi zavoj z naslovom »Gimn. spričala«. Gleda in gleda, nazadnje pa zamrmra v nizkem tonu sam pri sebi: »Jaka, obračaj in presojaj kakor hočeš; nazadnje moraš le priznati, da je še najboljše to-le spričalo, ki si ga brez truda in znoja pridobil,, namreč: rojstno in krstno spričalo!« Nafnovefše z bojišč. Pri Oršovi se jc položaj izboljšal. Mesto je v naših rokah; prodiranje Romunov ustavljeno. Med Donavo in črnim morjem so napredovale bolgarske in nemške čete. Blizu Dobriča, ki je zaseden, je vrgla bolgarska konjenica romunsko pehoto; ujetih 700 Romuncev, med njimi 10 častnikov. — Nemška morska letala so vrgla veliko bomb na romunsko mesto Konstanco ob Črnem morju; uspeh jc bil dober. Nad Bukarešt so prišli Zep-pelini dve noči povrsti. Ob švicarski meji grade Lahi strelske jarke; najetih imajo 4000 delavcev. Ob Sommi strašni boji. Topniški ogenj je presegal vso dosedanjo silovitost. Francozi in Angleži so doživeli strategičen poraz; kljub grozovitim izgubam so le malo dosegli. švedska preti Rusiji z vojsko. a K. J. D. — Jesenice: Županstvo naj pošlje tozadevni zapisnik in račun na poveljstvo onega oddelka, ki je les re-kviriral. M, O. — Lome; Karte za sladkor dobe in morajo dobiti tudi otroci; niso pa deležni kart za kavo, dokler ne izpolnijo 4. leta. Št. šk. — G. Stališče: Takih pojasnil ne smemo objaviti, dokler ne pride razglas od vojaške oblasti. A. K, — Metlika: Če jemlje mlinar poleg plačila še merico, je to seveda napačno in krivično. Toda v te stvari posegali mi nismo upravičeni. Reja domačih zajcev. Sestavil stot-nik-avditor dr. Štefan Voszka, vodja zajčarne armadnega poveljstva. Prevedel dipl. agr. Alojzij Jamnik. Cena 80 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Kpjižica je izšla s posebnim odobrenjem c. kr. armadnega poveljstva in je čisti dobiček namenjen invalidom s soške fronte. Sestavljena je zelo praktično in bo brez dvoma pripomogla, da se bo pri nas v bodoče umna zajčjereja bolj gojila kakor dosedaj. Ima 20 slik in 11 navodil za različno pripravo zajčjega mesa. Spolna nevarnost. Napisal c. kr. črnovojni nadzdravnik in primarij deželne bolnice dr. Fr. Derganc. Ljubljana, 1916. Založila Katoliška Bukvama. 16 strani. Cena 10 vin. Drobna knjižica je namenjena vojakom, pa je tudi prikladna za druge odraslo ljudi, ne pa za mladino. Upamo, da bo pomagala obvarovati naš narod pred strašno kužno boleznijo. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 30. avgusta: 44, 70, 2, 35, 88. Line, 2. septembra: 70, 16, 26, 37, 25. Kupujem različne stare in jih plačam po najvišji ceni. Pojasnila glede cen daj špecerijska tvrdka ,,Balkan" v Ljubljani. BBBMBf IBTTTTfTT SlROLINwRoche Se dob/ v vseh/ekarnon /(. v- Prsne boleani. oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ? 1 Vsak. ki trpi na frajnem kašlju. lažje ie obvarovali se bolezni,nego |0 zdraviti. 2. Osebe s kroničnim kafarom bronki|ev. ki s Sirolinom ozdrave. influem?«. 3. Vadušljivi .kaferlm Sirolin tnafno olehča naduho. „ . . T. «». Skrofuzni otroci,pri katerih ucinku|e5irolin z ugodnim vspehom na splošni poculek. m& li i raiJj, .1>J«»eIM'' He prezrite današnjega oglasa Jreckovsiega zastopstva"! NAZNANILO. Vsled vojnili razmer se gostilna Ant. Grašiča »Pri Pratkarju« v Polhovem gradcu začasno zapre. 2048 flfIHnaria po dogovoru nja gora. FRANC zanesljivo dobrega in treznega sprejme ŠKRABAR, Viš- 1985 jPHniliVI i ZNAN 0 KAJ: BOlJSft^iEDflNJOST! X iMOREC lj VB tj AH A MRRI j E T E RE:^ Zljt tESTA Ji l^MOVISVET .N A $ tf.-iK M ZE) AvZ A H^■. BREZPLAČNO Hiša v kateri je stara pekarija na glavni cesti v Spodnji Šiški" nasproti bodoče župne cerkve, se pod ugodnimi pogoji proda. >80» Več pove lastnik Rudolf Oroszg, Ljubljana. Zelo dobro VINO. kislo vodo „SILVilu-vrelec in SHDJEVEC razpošilja A. Oset, posestnik in lastnik slatine, Guštanj, Koroško. 2033 Edino dobri in solidni stroji so samo „Gritzner" in „flfrana" Prednosti ■ lirogljiCen tek, biserni ubod (Perlstidi). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zaloga šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu franč. mostu, 3. hiša za vodo. lOletna t>arancija. ""-MRI: Kuverte s firmo, račune itd. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. Naročajte II 11 D m n m ti Odvetnik i? Frančišek Paviefic »azitanja, da Je olmril svono odvetniško pisarno v Ljubijani, MikBošiševa cestia št. 6 gposiopje „a.iue8ske posojsinise", eMniška pisarna ga. dr. Ivana Šus&eiršiča.) m B ia H m D II m s ii m® iliiajo se veliki sreče I V času do 1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitk' sledečih .zbornih srečk: Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . Ssa.ooe in Soo.ooo kron Turških srečk...... 200.000, 400.000 in 2©o«ooo frank. 3% zemljiških srečk iz 1.1880 .....So.ooo in 3©„ooo kron 30/0 zemljiških srečk iz 1.1889 ..... 6e=c®a in 100.000 kron 17 žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. ———— Mesečni obrok samo K 7-— oilrama K 3=75. —--_ Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slučaju neizžrebanj izključena! Zahtevajte brezplačno potasnllo in igralni načrt, hitite z naročilom! 790 Sreekovno zastopstvo 12, LjjubSjana* Edini slovenski zavod brez tujega kapitala jo: * 1140 VZRJEJVIflfl ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi eerkvenih zvonov Ljubljana, Dunajska cesta 17, Iijubljana. Zavarovanja sprojoma proti požarnim škodam : t. raznovrstno izdelano Btavbo, kakor i udi stavbo mod časom zgradbe, S. vso premično blngo, mobilijo, poljsko orodje, stroje, živino zvonove in enako, 3. vso poljsko pridelke, žita in krmo, 4. zvonovo proti prelomu, 6. sprejema tudi zavarovanja na življenje., oziroma doživetjo in druge kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjotja, obrti kakor tudi posamezno osebo za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katero ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, Iii so znnšale 1. 1012 k C73.35I..17, so poskočilo koncom 1. 1913 na K 736.147-17. Tedni, čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenistvo v Celju in na troseku, kakor tudi po vseh larah nastavljeni poverjeniki. Cone primerne, liitra cenitev in takojšnjo izplačilo. v^r Priporočamo kolinsko kavino primes v korist oBmejnim Slovencem! Kupujem orehove češnfeve hruševe JavorJeve jesenove po najvišjih cenah. Ponudbe: HUGON KRALJ, Ljubljana, Wolfova ulica št. 6. _2000_ Suhe gobe, črno in rdečo deteljo, kunino, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakortudi vse vrste deželnih pridelkov kupuje SEVER & Urbanič Ljubljana, Woliova ulica 12. 1695 Izdelovanje in največja zalogu klinih pasov (bruh-bandov) TrebuSni pas od K 7, li do 20; kilni pasovi od K 4, S, B in 8; pasovi ra obe strani podvojene cene, pasovi za otroke od K lil), do 4. — Zaloga blaga Iz gumiia n babice In bolnice, gumijeve nogavice in blazine. Dietne noge, roke itd. Za gosp. zdravnike zalo a vsakovrstnih Instrumentov. Za obilna naročila sc priporoča K. PIOTROWSKI, Ljubljana 33 Sv. Petra cesta (Levčeva hiša) št. 33. Po konkurenčnih cenah. VpraSanjem no poŠti naj se priloži znamka. Ustanovljeno leta 1693. Ustanovljeno leta 1E93. • B B» reg.strovana zadruga z omc.cii.m jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačufe iz svojega. Wa 31 01 ljanje denarja na razpolago brcz-Zunanjlm vlagateljem so za poši- fuL plačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 lh, 15 ali 22 '/2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljuje jo se ranžifsfca posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 6(10.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezenluiejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo : Pr e ti 8 o li n i k : Andrej Kalan, proiat m stolni kanonik v Ljubljani. I. podpreti sodniki 11 p o d p r c d s o d 11 i k l B.Remec, ravnatelj hiov. trg. šole v Ljubljani; Karol Pollali ml., tovarnar v i,{ubijam. člani- Ivan Dolenc, c ltr proiesor v Ljubljani Zaje Albin, c. kr. rač. oiiciial v Ljubljani ; Anton Kralj, tajnik Zadružne zvezo v Ljubljani? dr. Merhar Alojzij, gimn proiesor v Ljubliniii. dr. Jakob Ittohorle, ed\ot-mdki kandidat v Liubliam . dr.Fran fapez, odvetnik v I ltibliani Ivan Sučnlk, „imni kanonik v t itibliani Anton Sušnih,c. kr. g. proiesor v Ljubljani, dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani, flr Aleš Ušonlčulk, prol. bogoslovja v Ljubljani: Fran Verbic, c. kr gimn prol. v Ljubljani; TgnnclJ Zaplotnlli, kateliet v Ljubljani Nadzorstvo: Predsorinik: Anton Kržič, c. kr. proiesor in kanonik v l lubijani. — člani: Anton Cadož, kateliet v Ljubljani: K. Gruber, c kr iln rač olleijal v Ljubljani: Ivan IHlaltnr, profesor v Ljubljani Avguštin Zajo, c ltr rač revident in posestnik v i ublianl Krompir, peso, korenje, repo, pleve in želod Prva kranjska svinjerejjska družba Ljubljana, Dnnajska cesta št. 29. driben za krmljenje kupuje I. kranjska svin;erBisHa družba v iMA . "'■,■•.*• .-V." ■ - ' '-V-.- I v. i i® : ' 1§| &s. _i_____- - _ Dunajska ccsta 29. Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo sirershe nmdtiosti! Razpošilja zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. G ako sodijo vse stranke.< Gisoč takijj pisem 'Vam iafjko pokažem, 9o icfifj še m popravila potrebna j Moji znanci so zelo iznenadeni. da ona ko-vinasta ura, katero sem ori Vas kupil K 4-10, še nt bila popravi/ena in gre vedno dobro. Pošljite ml sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4-10 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo ori Kraptni. Franc Mlinarič, pos. Vse ure so natančno preizkušene! Lastna znamka ,,/KO" svetovnoznana. Svetovna razpošiljalnica Lastna protokolirana tovarna ar v Švici. H. SUTTNER iiiTS LJUBLJANI it. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. s-ežsssTaipasia zadruga 2 neoffieisgao zarezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union« za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po Vloge is ..liMdsfei posojilnici" so pss-patama aarao KaSožene, ker posa-jEOinlca slatE (š.znstv na uarna posestna na deželi in is mseslih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi zaašago okroglo kron . Sfange itFaaiižnih w3sg jje bšfo Eseikgisbsi Fefla i9s5 IKrtPOSOJIltlCft' ima v zalogi sledeča krmila: Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84 zmleta ii K 87'— za 100 kg brez vroč. Rapsove tropine v pEožčah po 70 K brez vreč 100 kg. Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg i\ K 53-— za 100 kg brez vreč. Sladkorno krvno kiajo po 51-— K za 100 kg z vrečama vred. POlJCSlEiCi I Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, icivien, domačo in nemško de-t«?>!0, giašico in semensko koruzo za zeleno krmo. ^DiSiiOUeilES? 1'rcskrbite si od Gospodarske zveze ksjnita, ftalijevo sol, 8% kalijev. 18—20% mineralni in (iosini superfosEat, mešana gnojila, slasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vre'ah po 50 k?' za K 10-— il 100 kg z vrečo vred Naročniki nai dostavljajo lastne vreče Iranko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršili, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K A 100 kg z vrečo vred. Odtlej predaja knjižico »Živinorejci in vojna" Katoliška Bukvarna. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-ugodne šib cenah koruzne stoike, ajdove, prosene in druge pleve. Poljedelske stroje, motorje, cnintilniec itd. naročajte le pri Gospodarski Zvezi. llojna zaposli ara natančno rogul. in ro-d j > s. Nikol ali jeklo K 12 — 10 — 20.- / radij, svetilu, kazal. K 10.--24 — v sreb. okr. K 1K — 24.- 28. - z rad. svet kaz. K .'10. — 30.— srebr. zap. ura na elast. K no.— :to. 40 — 14 k. zlata zapestna ura na o last. K 100 . 120.--. 140.—. ."»letno pismeno I jamstvo. Pošilja po povzotju. Kikalc liziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tovarna ur JAN KONRAD c. in kr. dvorni založnik lUi'ix št. 1555 (Češko) Na željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik, s svoiiui' 186 cm doicjinn orjaškimi Lorclejskimi lasmi, ki sem ,ili dobila po mesečni robi poniade ki sem io iznašla sama. To ic edino srec -stvo proti izpadanju las, za niib rast in ncoovajije, y,i o.Lcitev insišča, pr mošk h krepko pospešu;e rast brade, mi ?e po kratki dobi daielcsem in bradi naravni blesk iti polnost, in jih varuje nred preznodinim osivenjem do najvišje starosti po 4, S in 10 kron. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnini povzet eni ali denar naprej iz tvcrnice. kamor je naslavljati vsa naročila Ano fisilieu, iiunaj I, Koliiinarlrt ii. . Vam plačam ako Va* očes, brafla-kožo tekom brez Cena lončku z jamstvenim pismom K 1*60, 3 lončki K 4'- , (i lončkov K 5' 50. Potonjo nog- in rok odpravi Ito, prašek. Cena K 1 60, :i škatLc K 3-50, K©mony Kaschan (Kassa)I., poštni predal l KI9 Ogrsko. 100 000 za hvalnic. SO°/0 čemele? Ameriška atedllna hava lepo ilišoča, Izdatna u! stodljiva, 5 hff vročn zauo-sliusnjo » pot robnim ; iVi.u korjom vreil lo K 26' l'„ povzotju posilin a. Scha-pira i/.vo/. kavo GALANTA 473, B8SSS®» 0«la"0- nnrimnrnuri lenima i i j Naročajte ,Slovcnc;s' »»ll&SeatB&Ji*: SSCi-.*,-,.-; 3111, . tež. žiy|i. in reUne. reji, in iiisi. ?avarovatiiicf sprejema zavarovanja na doživelle in smn otroških dot, reninn in ljudsko nezgodna ln jamstvena zavarovanja. Javen zavod Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živi enski zavarov že po prvein telu. Stanje zavarovanj koncem 1014 K 173,4!.'0.8.'S8— ; •-tanje gar. londov koncem 1014 K 48,732C22-70 i V letu 1014 se ;e izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . K 432.?.32-(it Kilor namerava rkicnili življenElo ..r.Erovanjc veljavno likrali za volno zavarovan lo. nai sc v laslnoi.eiislol.Tnetlorcr i imenovane počrulnici .Prospekti znstoni in poštnine prosto. j Sposobni zas'o;)n:k se sprej-i meio po najugodnejšim pogoji. j Marije Terezije cesta 12.