PRIMORSKI DNEVNIK Janina plačana v gotovini /-< -A t. J** Postale I gruppo - Leiltl 7 U lir Leto XXVI. Št. 56 (7550) TRST, sobota, 7. marca 1970 iO/fO NADALJUJE Z DVOSTRANSKIMI POSVETOVANJI S STRANKAMI Včerajšnji in današnji razgovori posvečeni izključno gospodarstvu Včeraj se je Moro posvetoval z ministrom Colombom, guvernerjem Banca cTItalia in s socialisti, danes pa se bo s PSU in PRI RIM, 6. — Položaj je še vedno zapleten in se je dosedaj 'tumelo samo to, da namerava Moro preučevati posamezna vpra-**nja. 'fonda r pa ostajajo osnovne pre-"r*ke ia sestavo vlade še vedno ^•premenjene in kaže, da social-•niokrati ponovno zaostrujejo in * Postavljajo zahtevo: ali štiri-'jMHko vlado, ali pa predhodne °‘'lve. Ni mogoče vedeti, če gre •""o 2a taktiziranje, da se zviša f?na sli pa za «navdih od zgoraj*. •ndar pa odkriti napadi social-?*l'>okratov na socialiste in demo-^••iane govore, da so se najbrž 4,i*ntirali k razbitju. sestal z zakladnim ministrom Colombom, nato pa z guvernerjem Banca dTtalia Carlijem. Ob 18. uri pa je v prostorih poslanske zbornice Moro sprejel socialistično delegacijo, v kateri so bili tajnik De Martino, njegov namestnik Mancini, načelnik socialistične skupine senata Pieraccini in skupine zbornice Giolitti. Razgovoru je prisostvoval tudi Colom-bo. Razgovor s socialisti je trajal tri ure in je po njem De Martino dejal novinarjem, da so obravnava- li predvsem gospodarsko politiko in da so prišli do soglasja glede nekaterih vprašanj, ostala pa ostajajo predmet razgovorov. De Martino ni hotel odgovoriti, za kate ra vprašanja gre, češ da ostaja še toliko odprtih vprašanj in da noče iti v podrobnosti. Dejal je tudi, da se še niso dogovorili za nove sestanke, da pa bo prav gotovo prišlo do nadaljnjih razgovorov. Mancini pa je v tej zvezi izjavil, cL predvidevajo, da se bodo sestali v ponedeljek. Dvorano »kavalirjev* je Moro zapustil ob 21.30, ko se je sestal z novinarji, katerim je izjavil: Danes smo delali, jutri bomo nadaljevali razgovore, ki smo jih pri- j^edsednik Moro je danes po-; predvsem gospodarska vpra-in se je v tej zvezi najprej .....................mini'............................ JEŽA VNA NORMALIZACIJA* MED OBEMA NEMČUAMA Hude polemike med ZRN in NDR o pripravah srečanja Brandt - Stoph Nov razgovor med Bahrom in Gromikom v Moskvi blB°NN, 6. — Vedno temnejši o-Se zbirajo na obzorju odno-jr. toed zvezno republiko Nemčija ln Nemško demokratično repub-Vzhodnoberlinski pripravljalni jSovori o napovedanem srečanju ijc? Brandtom in Stophom, ki bi JJ?®* pomeniti prvi in odločilen k normalizaciji odnosov med fcjjpte državama, so se včeraj, k, srno poročali, nepričakovano storili ter so rodili val polemik, J0 danes prišle v javnost, ijj^dno glasilo vzhodnonemške partije »Neugs Deutsch-ie objavilo danes oster na- WiUy Brandt vrnitvi »demonstrativno* zapustil ozemlje vzhodnega Berlina in stopil v zahodni sektor mesta. V o-čeh vzhodnonemških pogajalcev je to pomenilo gesto, ki naj bi potrdila zahodnonemško suverenost nad zahodnim Berlinom in so zato predlog odbili. Pisanju vzhodnonemškega lista ;e odgovoril sam kancler Brandt, ki je po televiziji izjavil, da je poskus, da bi vsilili nekemu obiskovalcu pot, ki jo mora prehoditi ob obisku, dokaj «neobičajen». Brandt je tudi izjavil, da mora do sestanka s Stophom priti brez vsakršnih pogojev ter je izrazil upanje, da bodo vzhodnonemške oblasti umaknile svoje »nesprejemlji-ve zahteve*, ki niso v nikakršni zvezi s tehnično pripravo mednem-škega vrha. Nastala polemika je v vzhodnonemških uradnih krogih vzbudila precejšen pesimizem. Uradni glasnik bonske vlade Ahlers je izjavil, da je zelo skeptičen glede možnosti sestanka med Brandtom in Stophom. V boljšem vzdušju pa potekajo — to je vsaj splošno mnenje — razgovori, ki so v teku v Moskvi med Brandtovim predstavnikom Egonom Bahrom in sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom. Kot je znano, je namen teh razgovorov pripraviti teren za podpis sovjetsko - zahodnonemške pogodbe o prepovedi uporabe sile v medsebojnih odnosih. Bahr in Gro-miko sta se sestala tudi danes. Po sestanku, ki je trajal dve uri, je Bahr izjavil: «Kadar dve osebi govorita med seboj, pomeni, da gre stvar naprej. Ne vem pa, če gre za dejanski napredek.* Bahr je dodal, da je bil današnji razgovor «resnično zanimiv*. Brandtov predstavnik se bo ponovno sestal z Gromikom prihodnji torek. Willy Stoph ha zahodnonemške sogovorni-llA^r obsodil »manevre tiska VM| r?rih krogov, da bi zastru,— Wv'e>' List potrjuje, da je do hiši a pripravljalnih razgovorov ta*? °k Problemu poti, ki naj j« Brandt opravi za prihod v kg ni Berlin. Vzhodnonemška de-Ij ^ja je na razgovorih predlagali’ bi kancler prišel v vzhod-\Cerjin z železnico, kar bi mu ^dh1'0 neposreden prehod iz Za-ti)v I v Vzhodno Nemčijo. Bonski logtoavniki pa so dali protipred-•k> katerem naj bi Brandt ob Brandt letos na obisku v Jugoslaviji? BONN, 6. — Tu ugotavljajo, da je bil obisk ministra za gospodarstvo Schillerja v Jugoslaviji uspe šen, zlasti še v okviru priprav za uraden obisk kanclerja Brandta v Jugoslaviji in za njegovo srečanje z maršalom Titom. V bonskih političnih krogih menijo, da bo Brandt obiskal Jugoslavijo že tekom letošnjega leta. Gotovo pa bo letos obiskal Jugoslavijo zahodnonemški zunanji minister Scheel, ki bo vrnil obisk, ki ga je jugoslovanski zunanji minister Tepavac nedavno opravil v Zahodni Nemčiji. V Bonnu poudarjajo, da se odnosi z Jugoslavijo stalno zboljšujejo. Obletnica romunske republike - BUKAREŠTA, 6. — Danes so svečano proslavili 25. obletnico ustanovitve prve »demokratične vlade v zgodovini Romunije«, kot je to podčrtal predsednik republike Ce-ausescu v svojem govoru. Ceause-scu je tudi dejal, da je zmano, da obstajajo med socialističnimi državami razlike glede pogledov, toda zaupanje je možno obnoviti samo na osnovi pravne enakosti, medsebojnega spoštovanja, spoštovanja suverenosti in nacionalne neodvisnosti. čeli danes s PSI o gospodarskih vprašanjih in bosta jutri na vrsti PSU in PRI. Naravno pa je, da se zajame širša vprašanja, kadar se govori o gospodarski politiki. Vpr.: Se boste sestali s predstavniki sindikalnih organizacij? Odg.: Menim, da je v tem trenutku to zelo težavno. Vedno sem sledil metodo posvetovanj s sindikati, vendar gre sedaj za poizvedovalni mandat, ko ni ne časa ne pravega naslova za tak razgovor. Vpr.: Kdaj mislite zaključiti prvo fazo posvetovanj? Odg.: Nič še ne morem predvidevati in prosim za razumevanje, če bom potreboval še nekaj časa. Vpr.: Kako se vrše posvetovanja? Odg.: Včeraj smo govorili na splošno. Danes in jutri smo naredili primerjavo o stališčih glede gospodarske politike, nato pa se bomo očitno vrnili na splošno obravnavo. Vpr.: Bo šlo vedno za dvostranske razgovore? Odg.: Moj mandat mi sugerira tak način obravnave. Ostala kronika pa je zelo nepomembna, kot da bi potihnili vsi polemični glasovi in je pozornost v celoti osredotočena na Mora in na njegova posvetovanja, o katerih pa se v resnici ne ve nič točnega in niti, kakšen bo postopek, s katerim bo Moro nadaljeval svoje trdo delo. Edino novost, seveda zelo omejenega obsega, saj gre lahko za golo taktiričanje, predstavlja Tanas-sijeva izjava, ki jo je dal novinarjem v poslanski zbornici. Na vprašanje, če so še vedno u-smerjeni k predhodnim volitvam je Tanassi odgovoril, da je PSU odločno za trdno vlado, ki ima pred seboj jasno perspektivo in ne za vlado, ki ji je že v naprej usoje- pa vidi vprašanje ločitve zakona in deželnih uprav. V tej zvezi je obdolžil socialiste, da so se umaknili celo s stališč, ki so že bila dogovorjena in ki jih predvideva politični uvod tajnika KD Forlanija o večini, ki mora biti samostojna in se lahko glasovi opozicije samo prištejejo. Sedaj pravi Tanassi, so cocialisti celo to zadevo postavili ponovno na dnevni red. Senat se bo sestal v torek in ho razpravljal o pretvoritvi v zakon štirih zakonskih dekretov, o katerih je že razpravljale poslanska zbornica. SKLEP KOMISIJE ZA ČLOVEČANSKE PRAVICE Takoj kaznovati vse vojne zločince NEW YORK, 6. - Komisija za človečanske pravice združenih narodov je včeraj soglasno zahtevala od vseh držav, naj takoj uveljavijo resolucije, ki jih je sprejela glavna skupščina OZN, ter naj sprejmejo zakonodajne ukrepe za čimprejšnje in dokončno izkoreninjenje nacizma. Poleg tega je komisija za človečanske pravice z večino glasov (20 članov je glasovalo za, dva sta glasovala proti in devet se jih je vzdržalo glasovanja) odobrila še eno resolucijo, v kateri poziva vse države članice združenih narodov ali njenih specializiranih ustanov, naj sprejmejo zadevne ukrepe hi aretirajo vse osebe, ki so zagrešile vojne zločine, ali pa zločine proti človeštvu, ter naj jih izročijo državam, v katerih so bili ti zločini izvršeni. Hkrati pa resolucija obsoja \wjne zločine in zločine proti človeštvu »storjene v sedanjih agresivnih vojnah ali pa s rasistično in kolonialistično politiko v nekaterih državah, ter zahteva, da je treba krivce kaznovati.* PO OFENZIVI SIL PATET LAA V DOLINI VRČEV Nixon odkrito priznal ameriški poseg v Laosu Šef Bele hiše je vso krivdo za nastali položaj pripisal hanojski vladi ■ ZDA in Velika Britanija za sklicanje nove mednarodne konference o Laosu ■ Predlogi Patet Laa za rešitev krize NEW YORK, 6. — Ameriški predsednik Nixon je pozval danes Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo, naj na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1962 posežeta za zaščito nevtralnosti Laosa. Britanska vlada pa je naročila svojemu diplomatskemu predstavniku v Moskvi, naj pri sovjetskem zunanjem ministrstvu sproži vprašanje morebitnega sklicanja nove mednarodne konference o Laosu. Nixon je iz svoje rezidence v Key Biscaynu v Floridi objavil poročilo o dejavnosti ameriških vojnih enot v Laosu. K temu sta ga prisilila bodisi parlament kot tisk, ki sta že večkrat v zadnjih časih izrazila zaskrbljenost zaradi posega čet ZDA v Laosu. Kot je znano, je po ofenzivi sil Patet Laa v Dolini vrčev začelo ameriško letalstvo bombardirati obširna laoška področja. V svojem poročilu je šef Bele hiše zavrnil trditev, po kateri bi Laos utegnil postati za ZDA «novi Vietnam* ter sporočil, da ie trenutno v Laosu samo nekaj več kot tisoč Američanov, ki sodelujejo z nevtralistično vlado princa Suvana Fuma, od katerih ima samo 320 funkcijo vojaških svetovalcev v .la-aški vojski. Nixon je zagotovil, da je edini cilj ZDA v Laosu ponovna vzpostavitev miru ter je v tej zvezi predlagal poseg vlad Velike Britanije in Sovjetske zveze, ki sta sopredsednici ženevske konference o Laosu. Predsednik ZDA Je pripisal ha- niiiiiiiiiiiiMifiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiJiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiimiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii V NEW YORKU SESTANEK ŠTIRIH VELESIL O BLIŽNJEM VZHODU Zaskrbljenost v ZDA zaradi groženj Izraela proti Libanonu NEW YORK, 6. — Predstavniki štirih velesil pri OZN so se včeraj ponovno sestali v zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu. Politični opazovalci pri OZN menijo, da so razpravljali o naraščanju napetosti na tem področju Sredozemlja. Prihodnji 30. sestanek bo v četrtek v stanovanju sovjetskega predstavnika Malika. Kot se je pozneje zvedelo, so na včerajšnjem sestanku govorili predvsem o vprašanju umika izraelskih čet iz zasedenih arabskih področij ter o obveznosti Arabcev, da bodo sklenili mir z Izraelom. Razgovori so bdi v ,, _____,. zelo konkretni in nobeden od šti- tata™ diplomatov se ni spustil v reto- rične obtožbe in podobno. Neki diplomatski predstavnik je povedni, da je Malik med drugim obrazložil ostalim predstavnikom stališče So vjetske zveze. Dopisnik egiptovskega lista »Al Ahram* iz Washingtona piše danes, da so ZDA opozorile Izrael, naj se ne spušča v «nasilna dejanja* na izraelsko - libanonski meji. Čas-ju izraelski veleposlanik v Wa-nikar poroča, da je bil včeraj na razgovoru na državnem departma-shingtonu. Prav tako je državni departma povabil na razgovor liba- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV MANJŠIN Hrvaški sabor razpravljal o narodnih manjšinah Predstavniki Italijanov so govorili o pravicah, ki jih predvidevajo jugoslovanski predpisi (Od našega posebnega dopisnika) ZAGREB, 6. — Udeleženci na seji komisije za družbeno - politični sistem in mednacionalne odnose sabora Hrvaške so danes soglasno ugotovili, da so ustvarjeni nadaljnji pogoji za poglobitev enakopravnosti narodnosti v republiki. Seje komisije so se udeležili tudi zastopniki okrog 130.000 Madžarov, Čehov, Italijanov, Slovakov in drugih narodnosti iz Hrvaške. Valerio Zappia, Josip Benolič in neki drugi zastopniki italijanske narodnosti so poudarili, da so zadnje čase spremembe v republiški zvez- nuiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiuuiiiiiimHHiiimiiMiiiimniiiiiiiiiuiMniiiiiiiiiiininiiiiiiiimii ZVIŠANJE OBRESTNIH MER V Nemčiji na 7,5 v Italiji na 5,5 odst. BONN, 6. — Neška zvezna banka je zvišala obrestno mero od 6 na 7,5 odstotkov. V pričetku 1969. leta je nemška banka imela 3 odstotno obrestno mero, ki so jo spomladi zvišali na 4 odstotke, nato ponovno zvišali jinija in končno 11. septembra na 6 odtotkov. V enem letu se je torej eskomptna mera več kot podvojila. Gospodarski opazovalci menijo, da je Nemčija usmerila vse svoje ukrepe proti prevelikemu »pregretju* gospodarstva samo v okviru zvezne banke. Vlada je sprejela samo en pomemben ukrep, ko je zvišala vrednosti marke za okrog 9 odstotkov. , ■' ‘ Predsednik zvezne banke Klasen je danes izjavil, da bo izpremenje-na obrestna mera zadostovala, da se pride do zaželenih učinkov. Minister za gospodarstvo Schiller pa je mnenja, da je ukrep banke «u-činkovit, razumljiv in dosleden*. Drugačnega mnenja pa so krogi okrog trgovinske in industrijske zbornice, ki pravijo, da gre za samo enostranski pritisk na zavoro Iz Rima poročajo, da je minister za zaklad na predlog guvernerja Banca dTtalia sklenil zvišati o-brestno mero od 4 na 5,5 odstotkov. Odgovorni krogi povezujejo ta ukrep z onim, do katerega je prišlo v Zapadni Nemčiji, saj gre za vedno tesnejšo po veža vo med finančni mi evropskimi tržišči. ni ustavi omogočile, da se še podrobnejše precizirajo pravice in dolžnosti narodnosti na Hrvaškem oziroma v Jugoslaviji. V saboru na primer že deluje posebna komisija, ki se ukvarja z vprašanjem narodnosti. Poleg že obtoječih so uvedene še štiri radioemisije od teh ena v italijanščini v Pulju, dre v madžarščini v Belem Manastiru in ena v češčini v Virovitici. Zgo-dovinoslovje še vedno ne po posveča v zadostni meri pozornosti preučevanju preteklosti italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Zato se je na Reki sprožila akcija za ustanovitev središča za zgodovino italijanske narodnosti. Zastopniki Italijanov na Hrvaškem so poudarili, da jugoslovanski zakonski predpisi, statuti občin in akti delovnih in drugih organizacij širše urejajo posebne pravice italijanske etnične skupine, kot je to določeno s specialnim statutom memoranduma podpisanega oktobra 1954, s katerim so urejena vprašanja zaščite in pravic italijanske oziroma jugo slovanske etnične skupine na področju bivših con A in B. Poleg tega je specialni statut sestavni del jugoslovanskega zakonodajstva, kar ni primer v Italiji. V tem kontekstu je potekala razprava tudi o stikih z matičnimi državami Komisija sodi, da je te stike potrebno nadalje utrjevati s tem, da se odstranjujejo tisti elementi, ki bi pomenili kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve drugih. V zvezi s tem je bilo prav tako poudarjeno, da je za Jugoslavijo dokončno rešeno vprašanje področij bivših con A in B. B. Božič »ČISTKA* NA PRAŠKI UNIVERZI PRAGA, 6. — Na praški univerzi izvajajo «čistko» velikega obsega, Na udaru so profesorji, ki so se preveč kompromitirali med «praško pomladjo* in se pri tem prvikrat strogo poslužujejo sredstva, d« morajo v pokoj tisti profesorji, ki so dosegli starostno dobo. česar se prej niso nikoli posluževali. Na udaru pa so tudi nekateri drugi profesorji in med njimi marksistični filozof Karel Kosik, ki je sedaj docent na filozofski fakulteti. Kosik se je rodil 1926. leta v Pragi m je že zelo mlad sodeloval v odporniškem gibanju proti nacizmu v vrstah komunistične partije. Po vojni je od 1947. do 1949. leta študiral filozofijo v Leningradu. nonskega veleposlanika. Temu so na ameriškem zunanjem ministrstvu izrazili »globoko zaskrbljenost* zaradi poslabšanja položaja na libanonsko - izraelski meji in zaradi «povečanja dejavnosti gverilcev na tem področju*. Palestinske organizacije v Bejrutu so danes izjavile, da jim ni znano, da bi libanonska oblast sporočila gverilcem, ki delujejo na juž nem predelu Libanona, naj prenehajo z napadi. Kot smo včeraj po ročali, so nekatere agencije iz Bejruta objavile vest, da je libanonski predsednik izjavil, da so na; ročili palestinskim gverilcem, naj se umaknejo z izraelske meje. Preteklo noč se je sestalo poveljstvo za palestinski oboroženi boj v Amanu in razpravljalo o koncentraciji izraelskih čet na libanonski meji. Predstavnik te organizacije je pojasnil, da je poveljstvo sprejelo ustrezne ukrepe »v primeru izra elske agresije proti Libanonu*. V Amanu je bij a ustanovljena nova palestinska organizacija v Jordaniji pod imenom «partiz£nske ai le*. To organizacijo je ustanovila jordanska komunistična partija. V uradnem sporočilu, ki je bilo ob javljeno v Amanu, nova organizacija poudarja, «da ne bo delovala v nasprotju z obstoječimi organizacijami odporniškega gibanja*, ter da »hoče dati svoj prispevek v skupni borbi vseh Palestincev prnti sionizmu in imperializmu*. Radio Tripolis je danes sporočil, da sta prispela v Libijo egiptovski obrambni minister general Mohamed Favvzi in sudanski o-brambni minister general Hassan Abbas. Kot je znano, so se Egipt, Libija in Sudap že svoj časa sporazumeli, da bodo najtesneje so delovale na najrazličnejših področjih za dosego enotne politike. Kairski dnevnik »Al Ahram* pa piše, da se bosta egiptovski in sudanski obrambni minister v Tripolisu raz-govarjala z libijsko vlado o važnih vojaških zadevah. Na poti v Tripolis se je sudanski obrambni minister zadržal en dan v Kairu. V Splitu odvzeli mandat dr. Žanku SPLIT, 6. — Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Splita je danes soglasno odpoklicala dr. Miloša Žanka kot zastopnika zveze v zvezni konferenci in namesto njega delegirala Ja roslava Mikulku. Konferenca je sklenila predložiti zboru volivcev, da sprožijo postopek za njegov odpoklic s položaja poslanca v republiškem svetu sabora Hrvaške. Na nojski vladi celotno odgovornost za povečanje vojaških operacij v severnem Laosu. Trdil je, da se je število severnovietnamskih čet na tem področju povišalo v zadnjih mesecih za 13.000 mož in da šteje sedaj 76.000 vojakov. Nixon je tudi trdil, da so severni Vietnamci prevzeli nase praktično vse breme vojaških operacij proti vladnim silam, medtem ko odigravajo sile Patet Laa zgolj «nepomembno» vlogo. Sicer pa je Nixon odkrito priznal ameriški poseg v Laosu, Id je trojnega značaja: bombardiranje Hošiminhove poti, izvidniški poleti nad severnim Laosom, ter letalska podpora vladnim oboroženim silam. Nixon je tudi trdil, da je do a-meriškega posega prišlo na zahtevo princa Suvana Fuma ter da si želi ameriška vlada zmanjšati, ne pa povečati svoje obveznosti na tem področju. Sam predsednik laoške vlade Suvana Fuma pa je na današnji tiskovni konferenci v Vientjaneju izjavil, da kljub posegu severno-vietnamskih čet ne želi drugih tujih čet na laoškem ozemlju. Povedal je, da je severnim Vietnamcem predlagal sporazum, po katerem bi se lahko hanojske čete nemoteno posluževale Hošiminhove poti s pogojem, da bi se umaknil« iz ostalih predelov Laosa. Suvana Fuma je dejal, da bi prost prehod severnovietnamskih enot po Hoši-minhovi poti nikakor ne oškodoval Laosa, ker poteka pot po neobljudenem in pustem ozemlju. Eden od prisotnih časnikarjev je princa vprašal, če bi se v primeru, da bi bil dosežen tovrstni sporazum, prenehalo tudi ameriško bombardiranje Hošiminhove poti, nakar je Suvana Fuma odgovoril, da bi morale o tem sklepati ZDA. Med drugim je laofki predsednik dejal, da izguba Doline vrčev ne pomeni nikakršne tragedije, ker gre v bistvu za povratek k položaju, ki je obstajal pred petimi leti. Kot je znano, so ženevski sporazumi lz leta 1962 dodeljevali področje okrog Doline vrčev silam Patet Laa, lani pa so jo vladne sile. zasedle in s tem očitno kršile sporazume. Kot smo omenilj, se Je Velika Britanija pridružila Nixonovi pobuda za sklicanje nove mednarodne konference o Laosu. Londonska vlada je tak« odgovorila na nedavni poziv Suvana Fuma, ki je po zaostritvi položaja v državi na podlagi člena 4 sporazuma iz leta 1962 zah-RIM, 6. — Centralni statistični teval sklicanje mednarodne konfe-urad sporoča, da je indeks cen na I renc• m BSi Dolge kolone ustavljenih avtomobilov na Plače de la Concorde v zasneženem Parizu Razsodba tržaškega sodišča STEČAJ Po pooblastilu gosp. sodnika delegata se blago tega stečaja daje direktno v prodajo javnosti v TRSTU - Ul. Carducci 11 Z ZAČETKOM DANES OB 9. URI In vedno po cenah, določenih po cenilcu, kot je razvidno iz okrožnice 1198/c, se daje v prodajo prva serij® DRAGOCENIH KRZEN z GARANCIJSKO LISTINO, ZNIŽANO ZA VEČ KOT 50 ODST. KER SO DEL REALIZACIJE ŠT. 52 NEKAJ PRIMERJALNIH CEN Vizon Turmalin Saga » Zaffiro » » rjav » > Ranch » * ruski » Jopič iz vlzona »Bolero* Iz vlzona Astrahan obrobljen z vizonom (Bolero* Breitschwanz vrednost cenitev lir 1.800.000 - 790.000 1.600.000 - 790.000 1.350.000 - 490.000 800.000 - 395.000 690.000 - 280.000 650.000 - 250.000 500.000 • 190.000 390.000 160.000 250.000 70.000 Ocelot Svizec Vidra Rdeča lisica Bober Astrahan Jagenjček Naravni vizon kože Naravne lisice kože vrednost lir 1.200.000 590.000 700.000 380 000 380 000 280 000 120.000 25.000 20 000 cenil®)/ 330.00« 190-000 200.000 150.000 120.000 95.000 28 000 10.000 io.ooo IN DRUGO KRZNO, KI GA BOSTE VEDNO NAŠLI PO CENAH DOLOČENIH S CENITVIJO v TRSTU - Ul. Carducci 11 Z ZAČETKOM DANES OB 9 URI SAMO 5EA 7 DNI I m Servan - Schreiber in njegov radikalni manifest istro- bosta M. iviga; ovoril ndaa-izja-ir si-iraša- ki Je kraji- :edaj. . Te- 'Čflr 'toda a ** adni' ;aine-a t# i *■ udid' ;kega i P^ jžaje 0» t na o®> ihaja Vsa res-, Se- reM grej" ovajine edu. liša, P» ean-Jacques Servan Schreiber je S™. znan s svojo knjigo «Ame-izziv». Nekoč je bil generalni . tor tedenskega magazina jl'*®Press». Pred kratkim pa je . svoJo prvo politično zmago: „v?c kot 700 glasovi proti enemu .delegati francoske radikalne so-‘®“shčne stranke sprejeli njegov ^alni manifest*, j? ^®ko je časopisni založnik ^f|-Jacques Servan-Schreiber, od lanskega leta generalni se-jj' «Parti republicain radical tadical socialiste*, od svojega socializma zdaj napravil ankin program: mimo marksiz-» ® kapitalizma bi «mali Kenne-J" kot ga imenujejo, hotel svoje ^ar°dnjake spremeniti v avaut-neke srečnejše industrijske ,]} ®r>aga predstavlja za uspeš-3? .^snikarja in avtorja knjig, , j^®ka in menažerja sijajen start etapo njegove kariere. Za-,j Se je s tem, da Jean-Jacques .napravil onega, kar .je želel nje J,. 0ce' časnikar in založnik, sin R^-°Vega ^^ka Schreiber-tfa “erlinu: da namreč vstopa v j/Vo časopisno podjetje. ^ kn-Jacques je postal inženir, . ti&ullov pristaš po francoskem K~U’ odlikovan pilot lovec Svo-Francije v eskadrilji 1/5 v iJ*1- Kasneje je sam izjavil: »Bil h n?)nosen, da sem golist, nisem Ponosen na Francijo!* p ® v°jni se je letalec za svobodo l^oije spremenil v odkritega kri-kot zunanjepolitični novinar £ plsal za «Le Monde*, 1. 1953 pa j^tanovil tednik «L’Express» — še borbeno glasilo levice, ti-,v velikem formatu — in se na stran radikalsocialista ^es-Francea. «5** rezervist se je udeležil zad-j. francoske kolonialne vojne in jtT^al domovino s svojo knjigo p^nik v Alžiru*. kikn ^ ^ Je Jean-Jacques pražil v politiki 1. 1962, ko je ob prijaj ti parlamentarnih volitev kan-. fal proti reakciji in golizmu in pogubil. ameriškemu «dolarskemu jPfr*alizmu» se laliko bori samo (jT^loo modernizirana Evropa, je j^je sporočil v svoji znani knji-^•neriški izziv*. ’^°jna* (med Ameriko in Evro-^ : Pravi Servan Schreiber, ene k*9ievana z dolarjem ali petro-.celo ne z modernimi stroji, 1 lu s. P°vsem drugim orožjem: tjLT.Varjalno mislijo in organiza-genijem.* j» *rvan-Schreiber meni, da je obo-k^bovano v sodobnem »mana-^jPPfu*, katerega on smatra ža Dj Pogoj funkcioniranja sposob-' *hodeme evropske družbe. Ime ***>>i'|iiiii,iiiiii iiimumi mHiitmum uniimm, ^ Milanu bo drugi festival Popevke ^AN, 6. časopisa, ki ga izdaja Jean-Jacques Servan-Schreiber, je prav «Manage-ment*. »Deset let izgubljanja energij v Franciji in pa racionalno delo Nemčije so napravili tako, da se je ta spremenila v eno od vodilnih sil,* povzema Jean-Jacques Schreiber ob priložnosti osnovanja socialdemo-kratsko-liberalne vlade v Bonnu. «Willy Brandt, Heinemann, Wehner in Scheel, ki so nekoč trpeli pod nemškim imperializmom... nato e-najst let pod francoskim imperializmom, predstavljajo moralno in politično čast za Evropo. To je priložnost, ki jo moramo izkoristiti.* Kot sekretar stranke želi zdaj Jean-Jacques Servan-Schreiber mobilizirati tako tradicionalne pristaše (niti radikalno niti socialistično o-predeljene provincialne veličine, »gojitelje cvetlic in sladkovodne ribiče*) kakor tudi mlade učenjake in tehnokrate, francoske mena-žerje jutrišnjega dne, za svoj radikalni manifest, ki je pred kratkim izšel v obliki knjige in pod naslovom «Nebo in zemlja*, izposojenim od Maocetunga. V kakem filmu se nam je Veronique Vendell pokazala kot skoraj privlačna, «pikantna gos*. V resnici pu je dekle povsem resno, ima za seboj univerzo in izhaja iz premožne družine razumnikov. V/ UMETNOSTIM H GA LEKU Grubissa je razstavljal v občinski Vse tiste, ki ljubijo lepoto narave, sončno zelenje, bele skale in šum morja, cvetje in oblake, teh gotovo ne bo razočara! ogled slik na razstavi Guglielma Gru-bisse v občinski galeriji. Kdor pa stalno sledi slikarstvu tega v resničnost prirode zaljubljenega u-stvarjalca in je morda videl pred tedni njegove pokrajine izpred petnajstih, dvajsetih let na skupni razstavi v galeriji Barisi, se bo verjetno čudil kako skrbno Grubissa ohranja srnjo slikarsko stalnost, kljub očitnim spremembam, ki pa so vedno le v uporabljeni lestvici različnih stopetij žar-kosti barv. Danes, ko slaven umetnik postaja vsebolj trgovec, soudeleženec ali kratkomalo dobro plačani nastavljenec velikih galerij, ki ustvarja slike na tekočem traku vedno po enem in istem kopitu, da bi se že od daleč in takoj spoznale za njegovo delo, kot znamke avtomobilov, je ganljivo videti nekega slikarja slikati na prostem po naravi. Izmed vseh tržaških slikarjev je Grubissa menda še edini, ki ga lahko srečamo s stojalom in pa- FILMSKA INDUSTRIJA TOREJ NE PLAVA VEČ V BOGASTVU Tudi Liz in Burton se boste morala odpovedati milijonskim honorarjem «Velika razprodaja» v Hollywoodu vpliva tudi na razmere v italijanskem filmskem svetu - Umetnik bo dobil manjši honorar, soudeležen pa bo pri dobičku »V, Z vso naglico se javlja drugi «festival popev-njjn lahke glasbe», ki ga organi^ a «mednarodna akademija Sliye mize* pod pokrovitelj-fj*!} milanske občinske uprave. val bo v Milanu v dneh iije’ 75. in 16. aprila in bodo na p-771. izvajane pred občinstvom «-*****. ki so bue predložene za Samemu, ki pa .ti 2 - sprejela. Gre praktično odklonjenih pesmi, s kate-Hj se bo spoznala publika, ki ' , ™-,9la vedeti, katere pesmi so Sklonjene za festival v San-Posebno knmisiia ki j O lahke v >> ni . hH^la vedeti, katere pesmi so i-jč Sklonjene za festival i0(,-a- Posebna komisija, jl.0, sestavljali eksperti •la, diosbeni kritiki in pred-Ts roznih družbenih katego-°° ponovno proučila \Ji pe-tjs(' da bi nato vrgla v javnost ki to zaslužijo. RIM, 6. — Še ni dolgo tega, ko so v določenih rimskih krogih poudarjali, kako da doživlja italijanska filmska industrija nov polet, nov razcvet. Pred dnevi pa smo mogli v italijanskem strokovnem tisku zaslediti dokaj alarmantne vesti, ki dokazujejo, da je stanje, v resnici, povsem drugačno. Pri tem smo tudi zvedeli, da je na takšno stanje vplivalo deloma tudi to, da je Hollywood prenehal posluževati se italijanskih tehničnih storitev. To pa je razumljivo, ko pa se je v sami ameriški filmski prestolnici začela «velika razprodaja*, ko so namreč začeli prazniti filrhške ateljeje in fazJ prodajati opremo. Resnično stattje je' tdrej takšno ■ v HoUywoodu kot v Rimu, torej dokaj drugačno kot so si mnogi še pred nedavnim predstavljali. Sedaj pa prihaja iz Hollywooda še nova vest, ki posredno dokazuje, kar smo pravkar ugotovili in kar bo verjetno imelo svoje u-strezne posledice tudi v drugih filmskih industrijah. Gre namreč za «nov kurz*, ki ga začenjajo v Hollywoodu uvajati novi lastniki velikih filmskih podjetij. Odslej, kaže, se bodo morali filmski zvezdniki in zvezdnice zadovoljiti z manjšimi honorarji in svojo zavzetost za filmsko umetnost dokazati, ker bo njihov dohodek odvisen od tega, kako bo občinstvo njihov film sprejelo, Tako filmski igralci kot filmski producenti in režiserji so ali bodo, kot se je nekdo izrazil, »morali stopiti na trdna tla*. Elizabeth Taylor, Richard Burton in še kako veliko filmsko ime, se bodo morali sprijazniti s tem, da ne bodo zahtevali več po milijon dolarjev za vlogo. Umetnik, pa naj gre za katerega koli zvezdnika, se bo moral zadovoljiti s skromnejšo plačo, na njem pa je, kakšni bodo njegovi končni dohodki, kajti soudeležen bo pri dobičku, ki ga do ""‘•ulil tiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiii Endrigi igova «barka» Vzbuja navdušenje Cetentanov «stavkokaz» ni dobil enega glasu jJJ^LAN, 6. — Čeprav bi se o foS^jem festivalu italijanske po-v Samemu moglo veliko in se mnogim še vedno neverietr,°’ ie prodrl A-'*«no Celentano, ko pa je imel c- tekmovanju odličnega tekme-|0 ‘Terpia Endriga z odličnim de-k/Tj *e bomo omejili le na dve ^ki vesti, ki ju moremo po-(Jdho povezati z letošnjim tekmo-j;,eTO v Sanremu. «L'Arca di Noč* Serflia w ^Oa, ki jo je z njim v Same-J* .Pela tudi odlična Iva Za-jčco*, je dala največ glasov več-),» skupina argentinskih glasbe-jJ1 kritikov ter predstavnikov ar-Wnskih založb lahke glasbe. Icfp drugo mesto se je pred to . a,'ficirano žirijo prerinila pe-s-VEternitd*. fci sta jo pe-^ Ornella Vanoni in ansambel o tem. kako so ti strokovnja-j ocenili druge pesmi, ki so se fo?onremu borile za uveljavitev, pa bomo k gornjemu dodali je Celentanova pesem *Chi Jj!1 lavora, n on fa Vamore* po-jjooma pogorela, kajti od šte-skupine argentinskih glas-^>5 kritikov ni dobila niti e-^9a samega glasu. smo navedli gornje rezulta-" ki povsem sprevržejo rezulta- te italijanskih žirij ob letošnjem festivalu, bomo povedali, da je Sergio Endrigo, ki je bil v Sanremu premagan, prodrl v Milanu, v tamkajšnjem «Piccolo Teatro* na prireditvi «Recital 70*. Na tem recitalu je njegova pesem James Aubrey je rekel, da njegovo podjetje ne bo potrošilo več kot dva milijona dolarjev za film. Producent Arthur Jacobs pa meni takole: «Ne poznam umetnika, ki bi bil vreden milijon dolarjev. U-metnik, če je resnično umetnik, mora svojo kakovost dokazati s tem, da se bo zadovoljil z odstotkom, ki bo tem večji in ne višji, čim več ljudi si bo njegov film ogledalo. Sicer verujem še vedno v sistem zvezd in zvezdnikov, toda noben zvezdnik in tudi Taylor največja zvezdnica ne moreta zagotoviti filmskega uspeha, če gledata na svojo dejavnost le skozi prizmo visokega honorarja. Sicer pa je najbolj zgovoren primer Charltona Hestona, ki se je zadovoljil z 250.000 dolarji za svojo vlogo v filmu «Planet opic* in ki bo z odstotkom dobil za to vlogo dva milijona dolarjev.* Producent Ross Hunter pa meni takole: »Nikoli ne bom dal nekemu umetniku milijon dolarjev In vendar rade volje priznam, da sem se milijonu približal Bilo je to z Julie Andrevvs za njeno vlogo v filmu 'Millie’. Podobno je bilo tudi z Burtonom Lancastrom v filmu 'Airport’. Toda temu je že konec in odslej naprej bodo morali tudi filmski umetniki tvegati, podobno kot tvegamo mi. Kolikor tega ne bodo hoteli, bomo našli druge umetnike. Deborah Kerr, Doris Day in Lana Turner so že pred davnim, podobno kot jaz, računale z dohodki od filma in veliko zaslužile.* Saul David, ki ga ne poznamo le kot producenta, ampak tudi kot režiserja, je rekel, da ni nikoli rad delal z velikimi filmskimi zvezdniki. Nekoč je delal s Frankom Sinatro in izkušnje niso bile najboljše. Sinatri je dal velik honorar, še več pa je ta umetnik zaslužil z odstotkom. Sicer pa Saul David meni dobesedno takole: »Res je, zvezdniki in zvezdnice imajo svojo vrednost. Pogosto pa njihov delež spravi v nevarnost uspeh samega filma, kajti zahtevajo tolikšne honorarje, da se uspeh filma pod njimi zruši » Tudi Hal Wallis ni prav nič navdušen nad milijonskimi in sploh visokimi honorarji, Lauren-ce Jurman pa odklanja sistem zvezdnikov in zvezdnic, saj je n.pr. Hoffmanu za njegovo vlogo v filmu »Doktor* dal samo 20.000 dolarjev honorarja, zato pa mu je zagotovil večji materialni uspeh pri inkasu. In kako mislijo o tem sami filmski umetniki? Sloviti Gregorg Pečk, ki je nekoč spadal med velike filmske zvezde in ki se zadnje čase ponovno vrača k filmu, povsem soglaša z novim kurzom. Predsednik ameriške akademije za umetnost in kinematografijo Perck pa je rekel naslednje: »Po mojem mnenju je skrajni čas, da se ubere nova pot. Sprijazniti se moramo z dejanskim stanjem. Koliko resnično velikih filmov je propadlo na račun visokih honorarjev. S tem so izgubili možnost razvoja tudi filmski ljudje, ki so imeli kaj povedati. Novi kurz je nujnost ekonomskega stanja in filmski umetniki se bodo morali zadovoljiti z manjšimi plačami in z odstotkom pri zaslužkih. Tudi sam se pogajam sedaj na tej osnovi.* Ko že govorimo o razmerah v ameriškem filmskem svetu, bomo iz pariške publikacije »Cinerevue* povzeli nekaj podatkov, ki govore o honorarjih francoskih filmskih umetnikov. Najvišje honorarje pre- OVEN (od 21.3. do 20.4.) V vaših računih nekaj ni v redu, preglejte jih ponovno. Vzplamtelo bo prvo resnično iskreno čustvo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vrnite denar, ki ni vaš, sicer bodo težave. Pomirjenje s sosedom. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nevarno ste se približali meji dovoljenega. Slavili boste lepo moralno zmago. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne ovirajte nekega strokovnjaka pri njegovem delu z nepotrebnimi nasveti. Razkrijte svojo dušo nekemu prijatelju. LEV (od 23.7. do 23.8.) Ob lovu za denarjem pozabljate na stvari, ki so še važnejše. Svojo ljubezen jem ljete preveč tragično. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Preočitno kljubujete nekemu predstojniku, to se vam utegne maščevati. Novo nežno poznanstvo. TEHTNICA (od 23.9. do 2210.) Udeležili se boste posvetovanja, na katerem boste marsikaj zanimivega izvedeli. Pristno veselje s prijatelji. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Navidezna vdaja nekega tekmeca, ki se v resnici pripravlja na povračilo Ne tvegajte neke ljubezenske pustolovščine. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Končno boste dosegli smoter, ki ste se dolgo zanj trudili. Draga oseba vam bo dokazala svojo iskreno privrženost. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Ne odgovarjajte na neko žalitev, počakajte, da se stvar najprej pomiri. Proti tesnobi se borite z delom. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če v trenutnem poslu nimate opravka poštenjaki, je bolje, da vse skupaj pustite. So stvari, ki jih ni moč kupiti z denarjem. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Še majhen napor in izmotali se boste iz nevarne situacije, ki ste se v njej znašli po tuji krivdi. Vedro popoldne in prijeten večer. jema Loius De Funes, ki dobi po 35 milijonov frankov za film. To ni malo, saj velja to 450 milijonov naših lir. Na drugem mestu je Alain Delon, ki dobi 10 milijonov frankov manj, to se pravi 25 milijonov. Jean-Paul Belmondo se mora zadovoljiti «le» s 15 milijoni francoskih frankov, slovita Bri-gitte Bardot, ki je bila nekoč najbolje plačana francoska filmska umetnica, se je za svojo vlogo v filmu »Les femmes* morala zadovoljiti z 8 milijoni frankov. Za konec še naslednje: čeprav nas od filmskega festivala v Cannesu loči še precej časa, saj bo ta od 2. do T5. maja, se že omenjajo imena in naslovi nekaterih filmov, ki pridejo na letošnjo prireditev. Kakor se je zvedelo, so člani žirije že bolj ali manj zagotovljeni in gre v tem primeru za francoskega pisatelja Faliciena Marceauja, za ameriškega filmskega umetnika Kirka Douglasa, za češkoslovaškega režiserja Vojteha Jasnyja in za angleškega režiserja Karla Reisza Kar zadeva filme, ki so že bili sprejeti za letošnjo filmsko manifestacijo v Cannesu, bomo povedali, da si je posebna komisija doslej ogledala in sprejela naslednje filme: francoski film z naslovom »Le choses de la vie* režiserja Clauda Sauteta, francoski film «L’aveau» režiserja Costa-Gavrasa, sovjetski film »Zločin in kazen*, ter dva jugoslovanska filma, in sicer »Cross Country* Pu-riše Djordjeviča ter Matjaža Klopi-Čiča Film »Salve Marija*. leto sredi kraške gmajne, na mehkem produ nabrežja ali kje drugje. ko se stiska ob robu hiš ali poti, da ne bi oviral prometa ko vešče prenaša na svoja platna slikovitosti kraja. Ni ga skoro motiva, ki ga ne bi obdelal ta plodoviti pokra-jinar. Ampak tudi to pot menimo, da so najlepše slike med pokrajinami Krasa, čeprav velike slike morja po svoji veličastnosti vodnih daljin vidneje izstopajo. So pač primerne za okras večjih prostorov, če pa lahko tesneje prisluhnemo govorici slike, nam je večji užitek, občudovati mno-goHčnost prirode, bogate na podrobnostih oblik drevja, grmičevja, skal in steza. V tem se pridružujejo še nekatera olja z razgledi Rovinja in Gradeža ter nekaj tihožitij z odlično izvedenim cvetjem. MILKO BAMBIČ Blason pri Russu Slično razvoju nekih eksotičnih rastlin, ki šele po dolgih letih dospejo do prekrasnega razcveta, tako nekako je potekalo umetniško zorenje Giannija Blasona, ki razstavlja v galeriji Russo. Je to že preko šestdesetleten Tržačan, ki je večino teh let preživel med knjigami knjigarne. In prav to mu je bilo usodno, ker se je poglabljal v najrazličnejše razprave o umetnosti sHkanja in v teorijo barvnega učinkovanja v pojavnosti sveta in podob. Poslednje ga je tako prevzelo, da je pričel iskati temu primernejših rešitev v likovnosti, kajti v mladosti je bil Blason privatni učenec znamenitega Wostryja, in to več kot šest let. Njegovo dediščino oblikovne resnice je Blason prevzel v vsem, v polnem smislu besede. Bila pa je to teža, ki ga je verjetno ovirala v obdobjih raznih hrupnih «izmov* preteklih desetletij. Poglabljal je raje svoja barvna raziskovanja o’jnega slikarstva. Presenetljivo uspele dosežke tega tihega dela vidimo sedaj na njegovi razstavi. Varljiva pristnost bistva sončne luči je posebno opazna v slikah gozdnih razgledov. V njih je utripanje svetlobe drugačno v migotanju ozračja med borovci od onega med listnatim drevjem. In spet različno nam sončne žarke odsevajo srednjeveški zidovi stavb južnega Gubbia v primerjavi z bolj domačo lepoto razgledov po ulicah tržaškega starega mesta, v polmraku ulic Crosada in Bec-carie in nekoliko svetlejšega trga Cavana. Skrivnost takega ponazarjanja luči je v kristalinskem svetlikanju barvnega tkiva, ki pokriva slike kot droban pršč. S pomočjo. tega izvirnega poptopka doseže Blason tudi čudovito mehkobo in toploto kože v portretu kiparja Amsticija, podobno kot v mladostnih obrazih deklet. Ni dvoma torej, da smo pred posrečenim prizadevanjem prenavljanja oblikovnega slikarstva z novim ustvarjalnim postopkom, ki ohranja vsa pravila naravne lepote slik starih mojstrov. Paolo Šema: ANCORA SULLE SCUOLE SLOVENE DEL FRIULI-VENEZIA GIULIA. Brošura z govorom v senatu na seji 26. sept. 1969. INFORMAZIONI SULL’INDIA. Pe-riodico d'informazioni, Roma, di-cembre 1969. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slov. narodne; 12.10 Iz starih časov; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Cellini: »Moje življenje*; 16.50 Orkestri in zbori; 17.20 Dialog; 17.30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Tomšetov ansambel; 19.10 Po društvih *n krožkih; 19.25 Glasba in pesem; 20.00 Šport; 20.50 Cortese: »Zelo lahek primer* (detektivka); 21.30 Ples. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba; 16.00 Orkester Safred. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Operetna glasba; 9.00 Malo besed — veliko glasbe; 9.30 Orkestri; 10.30 Ansambel lahke glasbe; 10.45 Znani pevci; 11.15 Melo dije; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.30 Na spo redu je Walter Chiari; 14.15 Znani motivi; 15.30 V ritmu z mladimi; 16.20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Prijetna glasba; 17.30 Izbrali ste; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Poje Lulu; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz dneva v dan; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Ital. popevke; 15.20 Glasbeni kotiček; 15.45 Električne ribe; 16.00 Oddaja za bolnike; 17.05 SOBOTA, 7. MARCA 1970 Izžrebanje loterije; 17.10 Veliki variete; 19.05 Srečanje Rim-Lon-don; 19.30 Luna park; 20.15 Jazz; 21.00 Skladbe F. Alfana; 22.15 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Violist W Primrose; 9.00 Izbrane pesmi; 9.40 Strnjena komedija; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Zbori z vsega sveta; 12.35 Program s P. Villaggiom; 14.00 in 16.50 Poljudna znanost; 15.18 Nove knjige; 16.00 in 16.35 Popoldanski glasbeni spored; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Glasbeni aperitiv; 20.10 Flaubert: «L’educazio-ne sentimentale*; 20.45 Caravelli in njegov orkester; 21.15 Pariški program; 21.30 Brez naslova; 22.10 Ital. folklora. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasba: 12.20 Boccherini, Cambini, Viotti; 13.00 Respighi in Stravinski; 14.20 Rossinijev «11 tur-co in Italia*; 16.20 Brahmsove variacije; 17.10 Nemščina; 17.30 Spomini antifašista; 17.40 Glasba izven programa; 19.15 Simfonični koncert; 21.30 Fruttero-Lucentini: *L’opera da tre cronisti*; 22.30 Revija revij. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Brahmsov Koncert št. 1; 9.35 Od gotike do baroka; 10.20 Bartok in Prokofjev; 11.00 Liszt in Pagani ni; 12.30 Berliozova Fantastična simfonija. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.15 Informativna oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Čez travnike zelene; Iz odrešene domovine V Mariboru živi blizu 10.000 beguncev in izseljencev iz zasedenega ozemija. Med njimi vlada živahno življenje, v katerem se jasno izraža primorski duh. živo se zanimajo za vse dogodke v zasede nem ozemlju in hrepenijo, da pride dan, ko se bodo lahko vrnili na rodno grudo, ki jim je nad vse sveta. V mesecu novembru so si ustanovili »Narodni svet*, ki mu predseduje odličen narodni delavec in bivši član jugoslovanske delegacije v Parizu g. prof. Ribarič. «Narodni svet* ima pravice beguncev in izseljencev na skrbi in skrbi za gmotno zboljšanje njihovega položaja. Predvsem pa skrbi za podpore dijaštvu iz sosednjega ozemlja. V januarju pa • se je ustanovilo kulturno društvo »Jadran*, katerega člani morejo biti le izseljenci in begunci. Edinost, 22. 2. 1920, 46,2 Dopisi iz dekanske občine Uprava naše občine je v žalostnem stanju. Od leta 1915 do 17. novembra 1918 je bila uprava poverjena c. k. komisarju, ne da bi se bili kedaj razglasil občinski računi. Za davkoplačevalce je veljalo: Molči in plačaj! Vsled silnega nadlegovanja od strani članov Narodnega sveta, je komisar izročil slednjič temu svetu občinsko in aprovizacijsko blagajno. Kon-statiranih je bilo vec nevednosti na škodo desetih katastrskih ob čin. posebno pa občin Zazida, Podpeči, Loke in Črnega kala. Posebno pa da ti davkoplačevalci plačujejo že nad dvajset let 45 odst. doklade za cesto Črnikal — Zazid, kakor je bilo izmerjena, preraču-njena in odobrena od deželnega odbora v Poreču. Namesto pa, da bi se bil g. komisar zavzel za zgradbo te ceste, da bi mogli davkoplačevalci laglje prevažati svoje pridelke v Koper in Trst ter plačevati državne, deželne in ob činske davke, je dal gospod komisar vso glavnico, določeno za zgradbo ceste — za avstrijsko vojno posojilo Pokojni župnik Peter Fabris je zapustil leta 1871 večjo vsoto za ustanovitev «fame šo'e» za katastrsko občino RiŽano, črnikal, Pod peč in Lozice. Glavnica z obrestmi vred je narastla na nad 100.000 kron. Šole še ni, a denar je šel za vojno posojilo. Narodni svet v Dekanih je prve dni novembra leta 1918. takorekoč s silo odslovil o-nega komisarja in je 25. novembra vso občinsko in aprovizacijsko u-pravo izročil razpuščenemu občinskemu zastopstvu, kot edini zakoniti korporaciji, izvoljeni po volji davkoplačevalcev. V kratkem na to pa je okupacijska oblast brez nikakega povoda zopet razpustila občinski zastop in imenovala za komisarja poročnika D'Andreja, ki je bil pred vojno uradnik pri davkariji v Kopru. Ta ima svojo družino v Kopru in dohaja v občino kvečjemu dvakrat ali trikrat na teden. Zato si je najel namestnika — seveda na račun cfrčine — ki je tudi Koprčan. Nobeden teh dveh gospodov ne pozna razmer v občini in njenih potreb. V dokaz za to je dejstvo, da še sedaj nimamo občinske hiše, a radi vojnih posojil ni še tiste tfarne šole*, niti ni dozidana cesta iz Zazida v Črnikal Če bi komisar poznal naše potrebe, bi izposloval od vlade denar za to cesto, za zgradbo občinske hiše in za šole na Rižani, v Črnemkalu, v Loki, Zazida in Tinjanu, namesto da je — ne da bi kaj vprašal davkoplačevalce — podpisal 50.000 lir za italijansko tnarodno posojilo*, kakor smo to posneli iz rPiccola*. Lahko mu. 1 ker on ni davkoplačevalec v naši nS7 g 'S//// Z VAM 10.15 Pri vas doma; 12.10 Plesi in še kaj; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ansambel F. Puharja; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 T. Pav-ček-M. Vodopivec: Zgodba o najlepšem; 14.25 Glasba za razvedrilo; 15.40 Basist Dragutin Ber-nardič; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Filmska glasba; 17.45 Jezi kovni pogovori; 18.00 Aktualnosti; 18.45 S knjižnega trga; 19.15 Štirje kovači; 20.00 Nove melodije; 21.15 Z zabavnih prireditev; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 S pes mi jo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Dežela Giocagio; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije, 17.45 Program za mladino; 18.45 Rousseau; 19.10 Dokumentarec «Pozab ljeni polotok*; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport: 20.30 Dnevnik; 21.00 »Signore e signora*; 22.15 Zakaj in kako?; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 15.30 Kol. dirka Milan-Turin; 18.30 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 «Njen delež*; 22.20 G. Guai-ta: »Chi non vuol parlare*. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.30 Dnevnik; 9.05 Splošna izobrazba; 9.35 TV v šoli; 11.00 Oddaja za prosvetne delavce; 11.30 Oberstdorf: Smučarski poleti; 16.00 Košarka Rabotnički-Jugopla-stika; 17.45 Obzornik; 17.50 Narodna glasba; 18.20 Ivan Cankar: Polikarp — TV drama; 19.15 Mozaik; 19.20 Dva obraza: (Angela Boškinova, Mihaela Šaričeva); 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 22.30 Rezervirano za smeh; 22.45 Destry — serijski fikn. občini .ki je tako siromašna da je 50.000 lir zanjo naravnost ogromna, nezmogljiva vsota in ima poleg tega toliko nujnih že označenih potreb. Pripominjamo še, da je cerkev v Predloki v takem stanju, da grozi nevarnost, da se sesuje na Iju-d\ Tudi bi prosili gospoda komisarja, naj se prepriča, da je v naši občifii ena edina dtružina, ki je italijanske narodnosti. Vendar je dal na račun slovanskih davkoplačevalcev napraviti pečate in tiskovine v italijanskem jeziku. Istotako uraduje le v italijanskem jeziku z vsemi v uradu, kar je v nasprotju z besedami njegove ekscelence ministrskega predsednika Nittija, ki nam je obljubil vse pravice in spoštovanje naših običajev in čustev, (cenzura. 43 vrstic) Edinost, 22.2.1920, 46,3 Slovanska filologija na vseučiteljišču v Padovi. PADOVA, 22. februarja. — Na filozofski fakulteti na vseučitelji-šou v Padovi, kjer se že predavajo nemški, francoski in angleški jeziki in literature, se uvedejo v kratkem tudi predavanja o slovanski filologiji Edinost, 24.2.1920, 47,* Kako govore dejstva gluhemu ušesu!! Uho italijanske gospode ne čuje slovenskih zvokov po tržaških ulicah in trgih. (Tu Edinost polemizira s člankom iz italijanskega časopisa II Resto del Carlino, ki je izšel isti teden in trdi prav to. Ta članek razvija tudi smešno teorijo, da so Avstrijci naseljevali na tem ozemlju Slovane, da bi tako potujčili ita ijansko zemljo.) In ker to uho ne čuje več zvokov našega življenja, se raduje in razglaša v svet, da nas ni več tu. Če trde takšne nezavestno, varajo sami sebe in govore neresnico v lastni žep. Če pa vedo, da ne govore resnice, varajo zavestno svojo javnost in jo zavajajo v zmote, v kriva pota in krive račune. Ničesar se niso naučili in ničesar pozabili. Izkustva jih niso naučila, da se s potajevanjem dejstev dosega le hipna omama lastnih ljudi. Ko pa se le ti vzdramijo iz omame, vidijo zopet pred seboj dejstva, ki so jim jih potvarjali. Sloveč svoje zmage na voliščih, so nam m transparentih pisali «A» men!» — češ: završili ste, ni vas več! Mi pa smo ostali, se razvijali in napredovali! Njihov «A-men!* ni zaustavil našega dela in je le omamljal njihovo občinstvo. Sedaj ne čuje njihovo uho naših zvokov. Ti zvoki pa le odzvanjat-jo dalje. Zvoki dejstev. Naj vzamejo le v roke njihov italijanski tržaški kažipot «Guida Commer-ciale 1920 — di Trieste — * tiskam v Milanu! Tam morejo čitdti npr. m 287 in 288 strani: fCassa slava di risparmio e prestiti (Tržaška posojilnica in hranilnica)* — «Cassa di risparmio croata* »Cas-sa nazionale slava di ris p. s prst. Cons. reg. a.g.I. (Narodna posojilnica in hranilnica)* — «Cassa popolare di risp. e mutui (Ljudska posojilnica in hranilnica)* «Cassa di risparmio Generala (Splošna hranilnica)» — Pripominjamo, da tudi Guida označa izrecno zavode kot slovanske s tem, da navaja tudi njilwva slovanska imena. Na strani 51.: «Banca di credito di Lubijana (Succursale della)» «Banca Adriatica, sede principale Trieste (edificio pro-pio)*. Te naše zavode navaja italijanska «Guida». Pa kje so še vse druge naše gospodarske organizacije v našem mestu in okolici, torej tudi v Tržaški občini: kon-sumna društva, gospodarske zavarovalnice, kmetijska družba in kje cela vrsta naših socijalnih in kulturnih ustanov, ki jih je gotovo precej nad sto?! In naše agilne politične organizacije in pa dejstvo, da je bil slovenski živelj vkljub vsem in vsemu vedno zastopan v občinskem svetu — naj bi tudi ne prezirali! Vse te organizacije delujejo slej ko prej in njihovo delo oddaja zvok našega obstanka in naše življenjske moči. In sedaj vprašamo: bi li taka razsežna organizacija mogla obstajati in se uveljavljati, če ne bi bilo tu mase, ki jo vzdržuje in ki ji ta organizacija služi, če ne bi temeljila na našem življu?!! To so zvoki dejstev, resničnosti, ki jim čisto nič ne odjemlje pomembnosti «uho». ki jih ne čuje, ali noče čuti. Edinost, 25.2.1920, 48,2 Slovenska ljudska šola v Gorici Mestnj solski svet v Gorica je obvestil z dopisom od 13. februarja t.l. odvetnika dr. Karla Podgornika kakor zastepnika staršev, ki so z vlogami in odposlanstvi na merodajnih mestih zahtevali zopet otvoritev slovenskih šol v Gorici, da je generalni civilni komisar z dopisom 9. t.m. priobčili naslednje: «Predsednik ministrskega sveta je z brzojavko od 4. t.m. št. 2686 pritrdil, da se začasno za tekoče leto poskrbi za pouk otrok slovanske narodnosti v Gorici z ustanovitvijo s ovenskih vzporednih razredov pri eni italijanski ljudski šoli.* Mestni šolski svet u-krene, kar je treba, da se izvrše naredile ministrskega sveta. Dopis mestnega šolskega sveta je bil dostavljen dr. Podgorniku 19. t.m - Slovenski starši pričakujejo, da bodo začasne slovenske vzporednice otvorjene nemudoma in v zadostnem številu ter da bodo s prihodnjim šolskim letom iz-promenjene v samostojno slovensko ljudsko šolo v Gorici. Merodajne oblasta naj bi pri tem ne pozabile, da so Slovenci imeli v Gorici še mnogo drugih šolskih zavodov, katerih zopetna otvoritev je za kulturne potrebe Slovencev ravno tako neobhodno potrebna, kakor otvoritev Ihidske šole. Edinost, 26.2.1920, 49,2 Izbor pripravil Zoltan Jan Vreme včeraj: Naj višja temperatura 7. najnižja 3,2, ob 19. uri 5,7 stop., zračni tlak 1011,8 narašča, veter 28 tati/h severovzhodnik, šunk' burje 55 km/h, vlaga 49 odst,, nebo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 7,4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 7. mar« TOMAŽ - Sonce vzide ob 6.33 in zatone 17.59 — Dolžina dneva 11 -26 — ' na vzide ob 6.26 in zatone ob Uf Jutri, NEDELJA, 8 mar« JANEZ OSREDNJA TEMA RAZPRAV VČERAJŠNJE SKUPŠČINE ŠTUDENTJE V ZASEDENI UNIVERZI ZA NAVEZAVO STIKOV Z DELAVCI Tiskovna konferenca ravnatelja filozofske fakultete prof. Petronia o birokratskih zapletih, zaradi katerih je po 12 letih zastarel izvirni načrt za novo poslopje Osnovno vprašanje, s katerim se ,e spoprijela včerajšnja splošna Skupščina visokošolcev v zasedeni univerza, je zadevalo — v skladu z novim razvojnim obdobjem tokratnega nastopa — nujnost povezovanja študentskega gibanja z drugimi socialnimi sloji, ki so nosilci teženj po obnovitvi družbe tn odpravi zastarelih oblastvenih struktur katerim gre pripisati knvdo, če še postavljenih zahtev niso u-godno rešili. Razumljivo je, da je bila osrednja tema razprave odnos do delavskega gibanja in poiltič-nih strank, ki delujejo v izvoljenih organih. Vsem postaja namreč vedno bolj jasno, tudi soričo izmikanja akademskih oblasti in rektorja, da se mora vseučiliški svet, s svojimi problemi, soočati s stvarnostjo krajevnih uprav, izvoljenih organizmov, dežele itd. Prevladala pa je, prav zato. ((strategija obkrožanjas akademskih oblasti s širjenjem nastopa in spoznanjem, cia je prvi pogoj uspešnega zaključka izhod iz zasedene univerze v mesto, k prebivalstvu. Pri tem pa so študentje kritično ocenili poskuse deželne uprave, ki je hotela posredovati med študenti in akademskimi oblastmi. Po mnenju študentov nima nevtralnost dežele nobenega pomena: nasprotno menijo, rta se inora spoprlietj s postavljenimi vprašanji in zavzeti svoje odgovorno stališče v okviru v-vojih pristojnosti in svojega odnosa do osrednjih, kakor tudi a-kademskih oblasti. Splošna skupščina, ki je zasedala od 10. do 13. ure v «auli magri», od prisotnosti 500-600 študentov, je na predlog študenta Schenkla sprejela resolucijo, v kateri poziva a-kademski senat in rektorja naj —-spričo dejstva, da odklanjajo vsakršno obliko dialoga s študentskimi množicami — sprejmejo študentske zahteve, postavljene že v prvi listini zahtev (ponovno odprtje rokov za predložitev osebnih študijskih načrtov, odprava negativnih o. oen, objava zapisnikov i. pd.), sicer se položaj ne bo odtajal in se bo zasedba nadaljevala. Proti resoluciji je glasovalo 7 študentov, ostali pa v prid. V okvir ultimatnega predloga študenta Sohenkla Je Zanini predložil novo resolucijo, v kateri se obsoja izzivalni nastop akademskih oblasti in rektorja, katere zato vabijo, naj dajo ostavko s svojega mesta, u-gotavlja, da je osnova za samo upravo vseučilišča splošna skupščt ne vseh komponent vseučili-škega življenja, «Da se okrepi pritisk nanje, predlaga skupščina razširitev nastopa iz ven vseučilišča, ob stiku z družbe nlmi angažiranimi silami«, nato pa sklene, glede notranjega življenja, da bodo čimprej organizirali študijske «proti - tečaje« in seminarje v zasedeni univerzi. V živahno razpravo o odnosu študentskega z delavskim gibanjem in v prvi vrsti s sindikati so posegli študentje Plermarco Bozzetta, Zanini, Venza, Poli in docenti prof Costa in prof. Iicia Chersovanl. Proti tamkajšnjemu stiku z delavstvom In za predhodno študijsko obdobje o oblikah ln načinu takega stika se je izrekel študent Venza, medtem ko so Bozzetta in drugi sodili, da je zadeva že rto-zorela. Do Izredno zanimive debate Je prišlo zvečer na skupščini filozofske fakultete, kjer je ravnatelj profesor Petronio sklical tiskovno krm-ferenco in nanjo povabil poleg predstavnikov tiska tudi tajnike tržaških strank Prof. Petronio Je orisal predvsem ((gradbeno vprašanje« filozofske fakultete, ki pa Je — zaradi birokratskih zapletjajev in nesmiselnosti procedur — vzoren dokaz načina, kako se dandanes upravlja univerza. Iz daljšega poročila povzemamo nekaj zaključkov: 1. izvirni načrt za prostore za novo fakulteto (strošek ene milijarde lir) je po birokratski poti, od upravnega odbora na ministrstvo, od tod v rektorat tn dalje, potoval dvanajst let ln danes sploh več ne ustreza osnovnim potrebam današnje fakultete, lu se je medtem strukturno in številčno spremenila; 2. uprava fakultete je zato bila postavljena pred dilemo — kupiti palačo v starem mestu ln Jo preurediti ali najeti začasne prostore in jih urediti Odločili so se za prvo rešitev in nameravali kupiti palačo «Vivante», noleg poslopja delavske zbornice, toda brez uspeha Od tod sklep in nalem stanovanjskih prostorov v Ul. Universltk (hišne št. 1, 3, 7, 15), za ureditev katerih Je potrebnih 53 milijonov. Profesor Petronio Je študentom priznal, da je njihova borba odločilno prispevala k temu, da so se nekatera protislovja razpočila ln da se je javno mnenje seznanilo s težkim položajem tržaškega vseučilišča. Predlagal jim Je, naj s svojim nastopom prenehajo, kar pa so študentje soglasno odbili. V razpravo sta, poleg številnih študentov, katerim prof. Petronio marsikdaj ni hotel odgovoriti, ker so ga postavljali v kočljiv položaj, posegla todi deželni svetovalec in tajnik KPI Inž. Cuffaro in predstavnik PSU prof. Berzd Cuffaro je priznal študentom, da so z vso potrebno Jasnostjo postavili vprašanje odnosa vsega tržaškega mesta in političnih oblasti do tukajšnjega vseučilišča. Omenil je regulacijski načrt in urbanistično ureditev dežele ter ostro napadel nekatere rektorjeve izjave, iz katerih izhaja, da ni denarja za finansiranje gradenj medicinske fakultete. Ko je namreč trdil, da so finančna sredstva zagotovljena, Je mislil deželni prispevek za plačilo obresti na posojilo, ki ga pa še ni... Bil Je mnenja, da Je treba zaradi tega zamenjati tako akademske, kakor politične oblasti. Manj uspeha je imel socialdemokratski predstavnik Berze, ki je zaman povabil študente, naj se vrnejo k ((predstavništvom« in opustijo skupščine ter samokritično ocenijo pičle rezultate svojih sicer izredno trdoživih bojev. Prihodnja skupščina študentov bo v torek, 10. t. m. ob 10. url v «auli magni«. Akademski senat je objavil poročilo, v katerem pravi, da bo krivda za morebitno škodo na osebah in nepremičninah padla na študente, ki se morajo zavedati, da so na univerzi drage naprave in tudi nevaren material. Deželni odbornik za šolsko vzgojo Giust je sklical za torek, 11. t.m. skupno sejo predstavnikov dežele, javnih ustanov in vseh komponent univerze. Rektor prof. Origone pa bo imel danes zjutraj na sedežu časnikarskega krožka tiskovno konferenzo, med katero bo orisal položaj, ki je nastal po zasedbi univerze. SINOČI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Lep koncert orkestra GM s solistom Faloutom (rog) Ugledni gost je mojstrsko izvajal Mozartov koncert za rog in orkester in navdušil občinstvo • Orkester je zanesljivo muziciral pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra Na naših koncertnih odrih smo slišali že veliko del velikega salzburškega skladatelja, predvsem simfonije, klavirske in violinske koncerte. Za mnoge, ki so prisostvovali koncertu orkestra Glasbene malice iz Trsta sinoči v Mali dvorani Kulturnega doma, pa je bil Mozartov «Koncert v Es-duru za rog in orkester» prijetna novost, saj marsikomu ni bilo znano, da je Mozart poleg znanih skladb, napisal tudi kar štiri koncerte za rog in orkester, ki pa so le poredkoma na koncertnih sporedih — rog spada namreč med eno najtežjih glasbil, ki se le v rokah posebno nadarjenega umetnika lahko izkaže kot solistično koncertno glasbilo. Na sinočnjem koncertu je kot solist nastopil znani slovenski mojster Jože Falout, ki se 'je prvič predstavil tržaškemu občinstvu kot so- list. Mladi glasbenik, ki je študiral .............................■■■■■lllll..im.......m........................................................................................m,,, PO POROČILU MESTNIH REDARJEV V februarju se je tržaški trg ponovno občutno podražil Izboljšanje le na zelenjadnih tržnicah in v ribarnicah Modni izdelki za spomlad so dražji za 10 odstotkov Poročilo statističnega urada, ki posluje pri poveljstvu mestnih redarjev, navaja za pretekli mesec naslednje podatke o gibanju cen za razno blago na našem področju. Na trgu z govejim mesom ni prišlo do napovedane podražitve za radi večjega obdavčenja blaga. Le v krajevnih veleblagovnicah so cene znatno poskočile. Uvoz jagnjet iz Jugoslavije in Madžarske je bil precej živahen in vse kaže, da se bo nadaljeval vse do velike noči. Na viru proizvodnje stane to blago poprečno 780 lir, 350 lir pa pribijejo nato za razne davke in stroške. Tako kupujejo gospodinje jagnjetino po 1260—1280 lir kilogram. Prve dni februarja se je na našem trgu podražilo kokošje meso, in sicer za 100 lir pri kilogramu. Proti koncu meseca pa se je ponudba povečala in cena je ponovno popustila. Konjsko meso se je v februarju ponovno podražilo na viru proizvodnje: prodajalci pa se pritožujejo, da je tega mesa čedalje manj. V februarju so v Trstu zaprli še eno mesnico s konjskim mesom, in sicer obrat, ki je posloval na Trgu Ponterosso. Na trgu z olivnim oljem se cene v februarju niso bistveno spremenile: proti koncu meseca pa se je začel čutiti precejšen pritisk navzgor. Pritisk naj bi v prihodnjih tednih delno zmanjšal z uvozom ustrezne količine olja iz Španije. Semensko olje se je splošno podražilo, za april pa je napovedan večji uvoz tega blaga iz Nemčije, kar naj bi ugodno vplivalo na tržišče. Trg z maslom je miren in cene so ostale v februarju neizpremenjene, kljub podražitvi blaga na viru proizvodnje za 50 lir pri kilogramu. Zaradi pomanjkanja slanine se je ta podražila poprečno za 250 lir pri kg. Izdelki iz prekajenega mesa še vedno pridobivajo na ceni, kar velja zlasti za pršut. Živila v škatlah so ohranila v preteklem mesecu prejš- nje kotacije, le tunina «Maruzzella» se je podražila za 20 lir pri škatli. Jajca so se v februarju podražila 2 liri pri kosu, in sicer v prodaji na debelo. Kljub temu pa je njihova cena poprečno za 5 lir nižja kakor v februarju lani. Tudi kotacije na drobno so na splošno u-godne. Na trgu z mlekom je bilo v februarju izdano dovoljenje za uvoz večje količine tega blaga s sosednih področij mimo rednega kontingenta. Kljub ugodni domači proiz- vodnji je namreč grosistom primanjkovalo mleka. Cene so ostale neizpremenjene, medtem ko se je konservirano mleko nekoliko podra žilo. Med raznimi vrstami sira se je parmezan v februarju podražil za 50 lir pri kilogramu, in sicer bodisi na debelo kakor tudi v prodali na drobno. Blaga na splošno primanjkuje, zato je pričakovati še nove podražitve. Tudi ovčji sir se je podražil, sladke vrste sira pa so nasprotno nekoliko popustile. Fižol vrst »saluggia* in »borto-lotti* je v februarju ponovno poskočil zaradi krepkejših kotacij na viru proizvodnje. Kar zadeva testenine pa je zabeležiti, da je Pasti-ficio Triestino tudi v februarju nadaljeval s svojo politiko «posebnih ponudb« in da je mlinarsko podjetje Mulličh popolnoma prenehalo o-bratovati. V najkrajšem času naj bi se testenine podražile na sploš no za 20 lir pri kilogramu. Na trgu z vinom ni februar prinesel nobene večje spremembe. V prodaji na debelo so cene poskočile za 10—20 lir pri litru, blago v prodaji na drobno pa je ohranilo prejšnje kotacije. Cene kave so še vedno čvrste in se v februarju niso spremenile, razen v nekaterih zasebnih trgovinah in v prodajalnah Delavskih zadrug, kjer so jih povišali v različnem razmerju. Na ribjem trgu je bila razgibana zlasti druga polovica meseca. Ta čas je namreč prispela na tržaški trg večja količina cipljev iz Poreča, pa tudi drugih rib. Med krajevne ribiče sta se v zadnjem času uvrstila dva močna ribiča iz Fana, ki sta občutno vplivala na tržišče. Nekajkrat so ostale tržaške, ribarnice brez svežega blaga, tedaj pa je šlo v prodajo toliko več zmrznjenega blaga. Na trgu s povrtnino so v februarju zabeležili naslednje spremembe: pocenili so se cikorija, radič, paradižniki, zelena in agrumi, nekatere druge postavke pa so se nasprotno podražile. Vsega skupaj je na občinsko tržnico v februarju prispelo 68.544 stotov blaga, to je 600 stotov manj kakor v januarju, kar pa je povsem naravno glede na to, da je februar za tri dni krajši mesec. Na trgu s pralnimi praški se vodi neizprosna bitka med številnimi konkurenti. Razne »ekstrapo-nudbe* znižujejo ceno tudi za 800— 1000 pod uradno ceno 3.000 lir za konfekcijo. Novi proizvod ♦Dinamo* (Palmolive) stane 1.350 lir ainiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiifiii PO SKLEPIH SKUPSCIN Znanstveni licej «Galilei»: tretji dan dijaške zasedbe Policijski poseg za izgon iglujih elementov» Ze tretji dan se nadaljuje »odprta* zasedba znanstvenega liceja »Gableia*, do katere je prišlo v sredo zjutraj po sklepu skupščine, ki je izdelala daljšo listino, v kateri med drugim zahteva, naj ostane šola odprta tudi za popoldansko učenje, naj se profesorji znanstvenih predmetov pripravijo na popoldanske skupinske vaje vsaj enkrat na teden in naj bodo dijaki soudeleženi pri upravljanju podpornega sklada. Seveda pa je vzrok tako ostrega nastopa tudi poskus omejitve prisotnosti dijaške skupščine, ki so si jo bili pridobili marca lani, med takratno enotedensko zasedbo vseh tržaških srednjih šol proti okrožnici ministra Sulla. Včerajšnje skupščine se je udeležilo še precejšnje število dijakov, ki so se zbrali v stari telovadnici in razpravljali o svojih vprašanjih. .Sklenili se nadaljevati z zasedbo, ni pa jim uspelo uresničiti zamisli o nadaljevanju pouka in učnih ur v zasedeni šoli. Kljub pristanku visokošolcev z zasedene univerze je namreč prof. Lescovelli, pod-ravnatelj šole, zagrozil s posegom policijskih sil, če bi v šolo prišli »tuji elementi*. Do podobnega incidenta je prišlo tudi včeraj zjutraj, ko sta se študentske skupščine udeležila dva časnikarja in dva visokošolca. Pod ravnatelj je zahteval, da »tujci* odidejo, kar je dijaška skupščina zavrnila z motivacijo, da je zasedba »odprta vsem, ki jim je šolsko vprašanje pri srcu*. Na to, dvakrat izglasovano izjavo, je podravnatelj prof. Lescovelli zahteval poseg nekaj agentov političnega oddelka tržaške kvesture, ki so si zapisali imena članov dijaškega odbora. konfekcija, ponekod pa zahtevajo zanj 2000, na domačem pragu pa ga marsikje ponujajo po 1500 lir. Kaže, da bo Palmolive pridala kon-fek-i; v najkrajšem času raznih n? -ih bonov za okoli 600 lir. i . kurivom se je koks v februarju podražil za 200 lir pri stotu. Tudi tekoči plin v jeklenkah po 10 in 15 kg se je podražil, in sicer za 50 oziroma za 100 lir. Končno naj navedemo, da so se oblačila in obutev za nastopajočo sezono tudi v tržaških trgovinah podražila kakor predvideno za okoli 10 od sto. Tkanine so se podražile za okoli 3 od sto. Na osnovi vsega tega lahko r.a koncu ugotovimo, da se položaj na tržaškem trgu z raznim potrošnim blagom ni v februarju v ničemer izboljšal, tudi če upoštevamo zmanjšano napetost na trgu s povrtnino^ in ribami. Na splošno so namreč podražitve daleč presegale maloštevilna popuščanja v cenah. na Akademiji v Ljubljani (kjer sedaj poučuje), izpopolnjeval pa v Parizu, je že veliko koncertiral po vseh večjih evropskih mestih in povsod dosegel velike uspehe in laskava priznanja ter nagrade. To pa je neizbežno za takega glasbenika, kot je Falout — rog zaživi v njegovih rokah kot izrazito melodično glasbilo, iz katerega je privabil slovenski umetnik mehak, po-joč in toplo zveneč ton, ki je zlasti v liričnem drugem stavku 'romanca’ poudaril romantični značaj glasbila. A tudi v prvem in tretjem, stavku Mozartovega koncerta, 'al-legro moderato’ in 'rondo allegro vivace’, v katerih se je solist izkazal tudi z do potankosti izdelano tehniko, je ta tako malo uporabljen solistični inštrument pel nenavadno toplo. Solista je spremljal orkester Glasbene matice, ki ga je vodil dirigent Oskar Kjuder z zanesljivo roko ter z velikim smislom za diskretno niansiranje, ter pri tem skrbno pazil, da ni prekril solistično izvajanje. Občinstvo je solista in orkester nagradilo z dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem za zelo kvalitetno izvedbo. Prosvetno društvo «Ivan Cankar« Sv. Jakob — Trst Danes, 7. t. m. ob 21. uri družabni večer mednarodnega v počastitev praznika žena. Na sporedu so govor, recitacije in prosta zabava. Vljudno vabljeni Člani ln prijatelji! Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM V nedeljo. 8. marca ob 16.30 Fran Šaleški Finžgar NAŠA KRI igra v štirih dejanjih Zadnjič v Kulturnem domu! Sam orkester pa je pod vodstvom dirigenta Kjudra izvajal v prvem delu Tartinijev *Andante in Prestoa iz kvarteta v D-duru št. 125, v Bo nellijevi priredbi, v drugem delu pa «Religioso» iz Suite za godala slovenskega skladatelja Slavka O-sterca in žeto prijetno Sorkočevi-čevo «Simfonijo* št. 7 v G-duru. F vseh treh skladbah je tokrat prišla do izraza izpopolnjena in še kar izdelana uigranost orkestrašev. zlasti v Sorkočevičevi simfoniji, ki je. čeprav preprosta in kratka, vendarle zahtevna za skupno igro članov orkestra, kakor tudi še posebno O-sterčev 'Religioso', ki zahteva izrazito pojoče in sonorne zvoke, posebno ker se skladatelj izogiba harmonične barvitosti. Občinstvo je bilo z nastopom orkestra, kljub manjšim ritmičnim spodrsljajem, prav zadovoljno in je vse nastopajoče in seveda dirigenta Oskarja Kjudra nagradilo s prisrčnim ploskanjem. Zaradi posebnega uspeha Finž-garjevega dela pri občinstvu in številnih prošenj, naj ga ponovimo, se je Slovensko gledališče v Trstu odločilo za še eno, zadnjo predstavo Naše kr v 1 v Kulturnem domu. Ce torej igre še niste videli, jo to pot ne zamudite. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, v nedeljo eno uro pred začetkom predstave, rezervacije po tel. 734265. S tem koncertom pa je Glasbena matica še enkrat pokazala, da je za letošnjo jubilejno sezono, res temeljito poskrbela, da bi bila čim bolj bogata in pestra ter da bi koncerti bili na čim višji kakovostni rami. d. u. Na tržaški pravni fakulteti je z odliko diplomirala gdč. Gabriella Zi-čari, hčerka upravnega funkcionarja vladnega komisariata za Tržaško o-zemlje. Pr-' prof, GiampaoJu de Fer. ri je zagovarjala tezo o trgovskem pravu o tako imenovanih »priložnost-nlh družbah«. Prosvetno društvo »SKEDENJ* vabi k skioptičnemu predavanju «lz dežele belih brez» Z besedo in sliko prepleteno s pesmijo in recitacijo nas bo vodil od Moskve do Leningrada predavatelj Stojan Spetič. Predavanje bo v torek, 10. t. m. ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva v Skednju. Vstop prost! Vabljeni! S P D T vabi vse ljubitelje narave na predavanje prof. MIRKA KAMBIČA iz Ljubljane «BARVE IN 0BUKE V NARAVI» ki bo v petek 13. marca ob 20.30 uri v mali dvorani Kulturnega doma .v Trstu. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. 2. t. m. je Aleksander Polo-jaz promoviral na ekonomski fakulteti tržaške univerze za doktorja ekonomskih ved. Stric Libero in teta Zora mu želita mnogo sreče in uspeha v novem poklicu. ..............................iiiiiiiiiiiiiiHiiMummiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii,,, Vremenske razmere so se na Primorskem nekoliko izboljšale Na cesti Koper-Ljubljana še nevšečnosti in zastoji Vremenske razmere so se danes na Primorskem nekoliko izboljšale. Največ nevšečnosti je bilo na cesti Koper - Ljubljana, kjer so se zaradi snega in počez postavljenih tovornjakov nabrale na cesti nepregledne kolone vozil. Danes zjutraj sta bila Koper in Nova Gorica brez časopisov in brez pošte, šele ob štirih popoldne so cesto toliko usposobili, da je bil promet odprt v obe smeri. Vendar prikoličarji še vedno ne smejo na cesto, prav tako pa zahtevajo od vozil, da imajo predpisano zimsko opremo. Druge ceste na Koprskem so prevozne, težave so le še na odseku ceste Postojna - Pivka, kjer se vozila le po polževo pomikajo naprej. Na Postojnskem je danes ves dan še zmeraj po malem snežilo, vendar ni bilo večjih padavin. Vzpostavili so zvezo zodrezanimi vašimi pristojni organi pa še zmeraj opozarjajo prebivalstvo, naj odstranjuje sneg s streh, zlasti tam, kjer so hiše stare in slaba podstrešja. Na Tolminskem so z velikimi napori usposobili za promet cesto Kobarid - Bovec, prav tako pa so očistili ceste proti Podbrdu, Idriji, proti Livku in na Robič. Zaprte pa so še ceste na Učjo, na Predel in v Trento. Z oddaljenimi vasi je še zmeraj prekinjena cestna povezava. Najslabše je v kobariškem kotu, ki je že štiri dni odrezan od sveta. Na pomoč so priskočile tudi smučarske enote jugoslovanske ljudske armade. Odprta razstava o filozofu Antoniju dvo- Tea- Včeraj ob 18. uri je bila v ranici Ljudske knjižnice v Ul. tro Romano otvoritev bio-biblio-grafske razstave, posvečene tržaškemu filozofu Carlu Antoniju. Poleg knjig so razstavljeni tudi članki, pisma in fotografije, ki prikazujejo življenje in delovanje tega uglednega italijanskega filozofa in pisatelja, ki je bil po poreklu Slovenec in se je rodil 5.8.1896 v Senožečah, umrl pa je v Rimu 5.8.1959. Danes ob 11.30 bodo poimenovali po Carlu Antoniju ulico na VrttoJi, in sicer med Lonjersko cesto in Ul. Cozzi. Odkritju plošče bo prisostvoval tudi župan. Proslava 8. marca trž. federacije KPI Žene v tržaški komunistični partiji se vestno pripravljajo na proslavo mednarodnega praznika žena — 8. marca z vrsto proslav v središču in po vaseh. Drevi bo ob 20.30 intimna svečanost v ljudskem domu v Ul. Ma-donnina 19. Prirejata jo sekcija za tisk in propaganda in ženska komisija KPI, govorila bosta sen. Paolo Šema in Jelka Grbčeva, predsedovala pa bo Jones Cemecca. Ostale proslave bodo posvečene tudi kampanji včlanjevanja žena v partijo. Potekale bodo od sobote do 17. marca. Pri Sv. Ivanu bo govoril G. Bertone, v Rocolu C. Ponti, pri Sv. Alojziju C. Tonel, v naselju Sv. Sergija Elly Perini in O. Ellero, na Školjetu F. Supancich. Spored proslav 8. marca Ob priliki letošnjega mednarodnega praznika žena bodo letos v soboto in nedeljo prireditve v raznih krajih. Na pobudo združenja žena UDI bodo v soboto ob 20. uri prireditve v Miljah, Čamporah, Sv. Barbari, v Griži, Štramarju, Trebčah, na Opčinah, v Lonjerju, v Dolini, v Križu, pri Magdaleni, na Proseku in v krožku »Pečar*, v nedeljo ob 20.00 pa v Podlonjerju in ob 19- v Ricmanjih. Poleg tega bodo ženske proslavile svoj praznik v soboto zvečer v Repnu, kjer bo nastopil pevski zbor in bo igral orkester, v srenjski hiši v Boljuncu na pobudo P-D. »Prešeren*, v novi srenjski hiši v Gro-čani ter na sedežu P.D. »Ivan Cankar*, kjer bo družabni večer. Žene in dekleta iz Bazovice bodo imele proslavo v nedeljo zvečer v prostorih novega basoviškega doma. SESTANEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V ponedeljek, 9. t.m., se bodo sestali ob 16. uri vsi odbori sindikata slovenske šole. SESTANEK ŠOLSKEGA ODBORA V torek, 10. marca, se bo sestal ob 15.30 odbor slovenske šole. Dnevni red: 1. Priprave za proslavo 25. obletnice obnovitve slovenske šole. 2. Razno. 25. OBLETNICA OBNOVITVE SLOVENSKE ŠOLE V torek, 10. marca, se bo sestal ob 17. uri srednješolski odbor za proslavo 25. obletnice obnovitve slovenske šole. Prijave Vanoni BO- SO SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE opozarja vse trgovce, gostince, obrtnike, skratka vse slovenske spodarske operaterje, da prispeli obrazci za letošnje davčne prijave Vanoni. Tajništvo je vsem zainteresiranim na razpolago, da jim sestavi letošnje prijave. Opozarjamo, da je rok zelo kratek zaradi velikonočnih praznikov, ki letos padejo zadnje dni marca. Zaradi tega ne odlašajte in čim prej na sedež SGZ, Trst, Ul. Filzi 8, ter prinesite s seboj vso potrebno dokumentacijo. Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. marca 1970 se Je v Trstu rodilo 14 otro-k, umrlo pa Je 17 oseb. UMRLI SO: 41-letna Giordana Fle-go vd. Rocco, 85-letina Paola Fnter-sich vd. Oivran, 744etna Maria Be-jakovic vd. Baksun, 784©tna Ermene-gilda Bratos por. Aquaro, 84-letna Rosa Pupator vd. Rener, 82-letni Guerrlno Benedettl, 39-letnl Carlo Grigio, 39-letnl Carlo Mari, 35-letni Licerlo Ca-rbonclch, 86-letna Aurelia Grunrut vd. DebelP, 78-Jetna Mar-ghenita Cappon vd. Oralni, 88-letna Maria Merzek vd. Zazinovich, 80-letna Lucia Lanzarlch vd. Monica, 64-letna Angela Filego, 66-lotna Car-mela Mulec por. Runtlni, 57-letna A-dele Fabbro, 704etna Ida Pipa por. Lonzari. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure) AlTAlabarda, Istrska ulica 7. Al Ga-leno, Uliica S. Oiilino 36, De Leiten-burg, Trg sv. Ivana 5. Mizzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 1.31) A. Barbo, Garibaldijev trg 4. Dl Gretta, Ulica Bonomea 93. Godina al-1'Igea, Ulica Ginnastlca 6. G. Papa. UFoa F «1 lug a 46 (Sv. Alojzij). Prosvetno društvo LONJER - KATINARA priredi danes, 7. marca ob 20. uri na sedežu prosvetnega društva proslavo praznika žena Vljudno vabljeni na številno udeležbo. P. d. «FRANCE PREŠEREN« v Boljuncu priredi danes, ob 20.30, v srenjski hiši proslavo 8. marca Na praznik naših žena vljudno vabljeni vsi vaščani! Danes, 7. marca ob 21. uri v prosvetni dvorani na Proseku proslava 8. marca Na programu je govor, nastop pevskega zbora Vasilij Mirk in godbenega društva s Proseka. Sodelovala bo tudi narečna pesnica Marija Mi jot, ki bo recatirala svoje pesmi. Po kulturnem sporedu sledi prosta zabava. Vabljeni vsi! V nedeljo, 8. marca ob 19.30 bo v društveni dvorani v Ricmanjih PROSLAVA 8. MARCA Na programu je govor, nastopi godbe, pevskega zbora in otroške folklorne skupine. Vljudno vabljeni vsi! Ijani, o temi: V torek, 10, marca bo predaval v Slovenskem klubu dr. LJUBO BAVCON, redni profesor pravne fakultete v Ljub- SOCIALNOPATOLOŠKI POJAVI NA SLOVENSKEM IN NJIHOVO PREPREČEVANJE Predavatelj, ki je tudi sodelavec inštituta za kriminologijo v Ljubljani, bo govoril o gibanju . in strukturi kriminalitete ter drugih socialnopato-loških pojavov. Vljudno vabljeni vsi, zlasti pravniki, zdravniki in vzgojitelji. Začetek ob 20.30. Slovensko prosvetno IGO GRUDEN iz Nabrežine društvo priredi v nedeljo, 8. marca 1970 ob 17. uri večer PREŠERNOVA MISEL IN BESEDA '"odelujejo Stanko Kosmlna, učenci osnovne šole, člani dramske skupine, otroški pevski zbor Kraški slavček in moški pevski zbor Igo Gruden. Vljudno vabljeni! V nedeljo, 8. marca ob 20.30 Dodo bazoviške žene praznovale v prosvetnem domu v Bazovici mednarodni praznik žena. Govorila bo tov. Nadja Pahor. Vabljene vse žene! Razna obvestila POGREBNO PODPORNO DRU-STVO V BAZOVICI vabi vse člane na redni občni zbor v nedeljo. 8.3.1970 ob 15. uri v dvorani Prosvetnega doma v Bazovici. Od bor Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine obvešča vinogradnike tržaške občine, ki bi radi razstavljali na letošnji vinski razstavi v Križu (27., 28. In 29. junija t.l.), da spo ročijo svojo prijavo do 31. marca. Prijave sprejema Kmečka zveza, Ul Geppa 9, Trst. Ljudska prosveta V svetolvanskem Marijinem domu v Trstu bo v nedeljo, 8. marca ob 17. url nastopila Igralska skupina Iz Ul/ce Rlsorta z naslednjim sporedom: Gospa v mlnlkrilu (skavtinje), V šoferski šoli (skavti). Srčnost na preizkušnji (Mar. družba). V VHODNI VEŽI KULTURNEGA DOMA Je odprta vsak dan od 9. do 20. ure RAZSTAVA 0 TABORIŠČIH M sta jo ob 25-letnlcl osvoboditve pripravili SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE BIVŠIH POLITIČNIH DEPORTIRANCEV — ANED Gledališča VERDI Za danes je najavljena prva Pj®! stava Verdijeve opere iiErnan«, e sta in predzadnja na letošnjem pertoarju. Drigent Ottavio " ' Nastopajo: Ruggero Bondini (P gonist), Renato Bruson (Don lo), Carlo Cava (Silva), Linda na (Elvira) in še Laura Cav*H«P* Mine in Giorgia Gaberja (oh Razstave nan razstavljajo ugledni V umetnostni galeriji (U Tribbtoa je razstava risb slikarja Liri« ROSl- Palači Costanzi je razstava drobnostni regulacijski načrt aa dovinski del mesta Trsta. grafik Joe Tilsona. Razstava h° prta do 24. marca. Nazionale 15.30 «11 cavaiilo in petto». Diane Baker, Dean J Sledijo slikanice. ^ Eden 16.00 iiRosolino Paternč. “jj, dato». Nino Manfredi, Jas** bards. _ ritta- Fenlce 15.30 idndagine su tin _ dino al di sopra di ogni s0®j?Vhni-G M. Volonte, F. Bolkan. 7e® p, color. Prepovedano mladini P° let0m' luči« Grattaclelo 16.00 <(Metello»- "Ljj Bose, Massimo Ranieri, 01 Piccolo. Exceisior 16.00 iiL-Amica«. Lisa _ stoni, G. Ferzetti, E. Martin®"^ Prepovedano mladini pod 14. ^ Ritz 16.00 idnterrabang«. Haide® ,,t. litoff, Corrado Pant, Beba L«! Prepovedano mladini pod l8- - Ftlodrammatico 16.30 «Le false gini«. Marta Hyer in Vip0^ 'lice. Prepovedano mladini P°“ ietom. Alabarda 16.30 «Quel!a dannata ^ tugiia«. D. Cummings, M. “ wood. rf{. Aurora 16.30 »Violenza al sol!*,ad"n| chnicolor. — Prepovedano pod 18. letom. Br0CK. CnstaRo 16.00 «Topaz», Httcnc Technicolor. sull® Capitol 15.30 «Quei temerari 5U,,'car-ro pazze scatenate, scalcinat® in riole«. T. Curtis, VVaiter Cmar Lando Buzzanca. mti- Moderno 16.30, 19.30 In 22.10 « , ny girl». Barbra Streisand i'n Sharif. dal Impero 16.30 i(L'uomo venuto Cremlino«. Anthony Quinn. 7® color. aIi. Vittorio Veneto 16.00 «Come, a po-do perche«. Philipe Leroy. r vedano mladini pod 18. letom. Jle Ideale 16.00 «1 lunghi glorni n*( aquile». Curd Jurgens, Cn*lw Plurner, Michael Caine. ... Il Abbazia 16.00 «C’era una VOl^ a West». Charles Bronson, H. C. Cardinale, j. Robards. 7® color. Nno ^ nlzlra 19. marca Izlet v VeIJjsK®*f priliki mednarodnega K111, v ^ sejma. Prijave sprejema urad d Foscolo l. Mali oglasi ®K? INSTRUKCIJE daje diplomira^ ^0. nomski tehnik. Telefonirati ' Darovi in prispevki V spomin umrle Anice Dolh. arJ'!! daruje družina Grmek 10°° Dijaško matico. V počastitev spomina pok. *• jN11 Dolhar daruje družina UkW»r lir za Dijaško matico. liri VTLlVUdJ m LdUio----- ,« Raimondo Botteghelli in Vito »“ ■ Režija Carlo Piccinato, korcogr« ja Susanna Egri. Scene (n 80St - OUOdllild Cigll. OI.CI1V _ l-acM po osnutkih Nicole Benoisa. in zbor (pod vodstvom Gaetana . citellija) ter baletni zbor gledan* Verdi. Današnja predstava bo za rcd ^J parterju in ložah ter za r®d " ^ galerijah in balkonih. Začetek 20.30. Za prvo predstavo nErnarvija« se t j blagajni gledališča (tel. 23-988) M* ljuje prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI Za danes je potrjen prvi ret»r 20.30). ic in vriuigrd vjducij« -0, ki bo na sporedu tudi v nedeljo v' poldne in zvečer. V umetnostni galeriji «Tor8J^*, Mascherini, Mušič, Spacal ln Razstava bo odprta do 14. marca delavnikih od 10 30 do 12.30 ter 16.30 do 19.30. ob nedeljah pa od ■ do 13. ure. ‘ i gnana. Urnik galerije je ob_ dejav^ k h od 11. do 13. ter od 17.30 _ ure, ob praznikih pa od 11. do l3- V umetnostni galeriji »Hussoi stavlja od 1. do 10. marca Lia Blason. V »La Cappella« — Centru ” ziskave in avdiovizivne eksper* te, Je do 14. marca razstava a ge slovom »Ustvarjalna fotografija*- daj je v teku kolektivna ra^^je 7 marca ob 18.30 pa javno sre! in debata. V občinski umetnostni ^“^(dr- žavnega natečaja osnutkov aa ^ V umetnostni galeriji »La La“,eeS nan v Ulici S. Nicolo 6 bo jS. otvoritev razstave grafik Bruna t,va sinarija, v mali dvorani pa e oO . Lu- 17.51 Vračanja in interpelacije v deželnem svetu Dežela posveča veliko pozornost 1 vprašanju varnosti delavcev na delu predena)-i re-lllno. nota-Car-Vaj-lierl. usta. >rafl- Lund ester (tle- ti# A» i na oti : pn ada- aital .30). P«- Vojaške služnosti se širijo, namesto da bi jih skrčili - 3.380 prošenj za deželne prispevke za gradnjo in nakup cenenih stanovanj JJ* P1^ seji deželnega sveta v J® tednu so obravnavali tudi TOšanja in interpelacije svetoval-Tako je pristojni odbornik od-na interpelacijo komunista ,,tara in drugih o delovnih razme-I ki v rafineriji Total v Trstu, na j^Pelacijo komunistov Zorzeno-“ ln. Bergomasa o ukrepih za za-2fi*ev varnosti uslužbencev «Itai-v Tržiču na delu ter na fianje svetovalca Rizzija o deli,razmerah v ladjedelnicah '®fcantieri». jmik je dejal, da je o de-razmerah v rafineriji Total l, ogovoril na vprašanje socia-Pittonija. Pri tem je poudaril, gl ®®a dežela nobenih pristojno-Za varnost na delu, kar je po poverjeno inšpektoratu za J?- Kot je znano, izvaja inšpekto-Jjo nesreči na delu, ki se jc pri-31. decembra lani, še vedno tskavo. Vendar je odbor.iištvo o °ei° sledilo zadevi ter je sto-JV stik s predstavniki podjetja ^ delavcev. Oboji pa so seveda “£ace tolmačili nesrečo kakor tu-jj, Wlgvne razmere, ki so jo povzro-ig ' Ravnateljstvo je sporočilo, da tehnika predelovanja surovine um Hlinili |||||„l,ill|„m„|j,|l,l|,|,ll|,ll„lallllllllll|l|lllllllll||lllllllvillll IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA tRana ura» ni vselej «zlata ura» to prodajo vtihotapljenega mesa jr*0 tihotapcev obsojen na denarno kazen, drugi pa je bil oproščen <*n,ki obširno razpravljali o posebnem primeru uvoženih avtomobilov zjutraj se je pričelat lami pozvali moškega na zasiišev*. R*soaba» (jn nadaljnja prijaiva sod- ' ' ............ stalno spopolnjuje ter da se zato stalno krči število osebja, kar velja tudi za Total, češ da drugače ne more biti kos hudi konkurenci. Zato je prej proizvajala z 850 u-službenci 350.000 ton, sedaj pa s 600 uslužbenci 1.700.000 ton. Toda za tehnično preobrazbo je morala investirati 25 milijard lir. Pu trditvah ravnateljstva ima še vedno od 20 do 30 odstotkov več osebja kot druge podobne rafinerije. Odbornik pa meni, da je treba ob izboljšanju tehnologije poskrbeti tudi za večjo varnost na delu. V tem smislu je večkrat opomnil bodisi podjetje Total bodisi Italcan-tieri v Tržiču, kjer se je povečalo število nesreč, kot ugotavljajo v svoji interpelaciji in vprašanju svetovalci Bergomas, Zorzenon in Riz-zi. Odborništvo je posredovalo tudi pri inšpektoratu za delo, sodišče pa vodi preiskavo. Toda sama deželna uprava ne more voditi preiskav Vsekakor pa sledi budno položaju na tem torišču. V zvezi z interpelacijama svetovalcev Metusa (KD) in Baracettija (KPI) o novih vojaških služnostih, ki jih je vojaška oblast naložila občini Moruzzo, je pristojni odbor- >nske vrečioe, nesla v mesni----dvomno je, da sta oba mo-^ Previ pravi da je «rana ura, Ura«. Tokrat; pa sta se mogla prepričati, da ta pregovor ^ oblastem) 28-letnega Tina Zuc-4r. 12 Ul. sv. Justa 9 in 47-letnega Leonardija iz Ul. Vasari 4. j aika sta 17. januarja lani okoli sei, medtem ko je njegov ^ Jate;j Leonardi takoj plačal glo-1^‘P si s tem precej olajšal po-j, J v zvezi s samo obtožbo, Ki hotr01žila oba moška- da sta vti-v Italijo 37,900 kg svežega tlatin8 mesa in nadalje, da nista U]6tala predpisanega davka na pro- (3a včerajšnji razpravi pred ka-sodiščem (preds. Corsi, tož. . a' zapis. Strippoll), sta moška itjjp 'n brez vsakih obotavljanj, tivp sicer dogaja pri marsikaterih aPcih, ki si izmišljujejo naj-'hiejše alibije, priznala vse. tožilec dr. Tavella je zah-oba po 130 tisoč Ur denar-tlle 8ani* medtem ko je uradni bra-n4.c odv Petracco zahteval naj-> kazen- tedniki so Zucco obsodili na 80 ", Ur deneme kazni, Leonardija ’’ si je bilo pričakovati, o-ker je že poravnal svoj S? j** pravico, jjp sodniki so včeraj precej ob-fjpb razpravljali o drugem prime-^tihotapstva, ki pa ni imel nič tll^bsga z običajnimi cigaretami »» drugim blagom. Tokrat je 5.o ^avtomobile, oziroma za medna-newyorški dogovor iz leta mT*1 ki je bil tudi v Italiji uzako-baleta 1957, in ki govori o svo-jj?38*1) prenosu avtomobilov iz ene ^ave v drugo. j^^bniv je drugi člen tega do-tudi v zvezi z včerajšnjo vstavo, id govori o oprostitvi u-(JJ?* carine pod pogojem, da bo tri^0 blago naknadno izvoženo se konkretno izvaja za vse l^thobile in sploh vozila, katerih tj/tbik ima stalno bivališče v ms-domovini, zaradi posebnega jj4 Pa je prisiljen živeti v drugi k, vi. jst.i cien nadalje pravi, da (v tl predpisi veljajo za one avto-lJ1°olle. ki jih je lastnik uvozU in ^ 86 jih, ob priložnosti začasne-v bivanja (ne več kot, fi mesecev) uidrugi državi, poslužuje za za-rabo. y*_ tem okviru je potekala tudi £**J*nja razorava proti 38-letnemu (I« rn” 1 zvedencu Stanislavu Kova-iz ilirske B1.strice, ki pa zaradi c Jahtah delovnih razmeri! biva v [fcjr baraki lesnega nod^tia «Tom-- * Iz Trsta v skladišču lesa v ^1 luki (d^k^nti finančne straže so ."nes“ea ^^bra lani izvedeli. da le Kovačič h_hot,snr|l» v Ital Ho avto «N*UJ b* lonn« s koprsko registracd.lo. bekal dneh skrbnega ( a h) zasledovanja so 9, nje oziroma ga prijaviU sodnim oblastem, avtomobil pa zaplenili. Na včerajšnji razpravi je Kovačič dejal, da je kupil «prinz» 10. septembra predlanskim pri jugoslovanski avtomobilski tvrdki «Poduzeče Tito Sarajevo« in se z njim tudi odpeljal v Trst, ker ga je zaradi posebnega dela, ki ga je imel kot lesni izvedenec, potreboval pri svojih stalnih potovanjih po Italiji’ in Jugoslaviji. Nadalje je dejal, da je delal samo v Italiji, poleg tega pa se ni posluževal avtomobila izključno zaradi dela, temveč tudi za privatno rabo, saij je vsako soboto in nedeljo šel domov, v Jugoslavijo. Isto je povedal tudi 46-letni Viktor Tomšič te Ul. Lamarmora, lastnik podjetja, p»rl katerem je bil Kovačič uslužben. .. ,, Na koncu Je obtoženec dejal, da ni vede! za omenjene predpise, ki ne dovoljujejo v Italiji uporabe u-voženega avtomobila za službene potrebe. Sodniki so menili, da Kovačič ni zakrivil kaznivega dejanja, in ga o- nik dejal, da gre za hude ukrepe, saj prihaja do njih ravno v času, ko se dežela trudi, da bi se služnosti skrčile. Nedavno od tega so se deželne oblasti sporazumele z vojaškimi, da bi morala raztegnitev novih vojaških služnosti predhodno proučiti posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov vojaške o-blasti ter predstavnikov dežele in prizadetih pokrajin. Zaradi tega je izrekla dežela ministru Guiu svoje nezadovoljstvo. Vsekakor bo deželna uprava še nadalje posredovala, da se olajšajo vojaške služnosti v deželi tudi v interesu bolj učinkovitega gospodarskega načrtovanja. Seveda pa je dejavnost dežele dopolnilna, ker spada stvar v pristojnost države. Dežela pa name rava še posebno pomagati tistim občinam, ki jih hudo prizadevajo vojaške služnosti. Liberalcu Traunerju so odgovorili na vprašanje o nezadovoljstvu stanovalcev v hišah INAIL, ki so jim zaprli vhode na dvorišča, tako da na morejo parkirati na njih svojih vozil. Sedaj so ta ukrep začasno ukinili v pričakovanju predpisov glavnega ravnateljstva v Rimu. Vsekakor je vodstvo INAIL v Trstu obljubilo, da bo upoštevalo želje 500 družin, ki stanujejo v njegovih hišah. Liberalcu Morpurgu pa je odbornik za finance Tripani pojasnil vzroke spojitve zavoda Banca Popolare Giuliana iz Trsta z zavodom Banca Antoniana iz Padove. Odbornik je tudi Morpurgu povedal, da je bilo v Trstu 30. novembra lani skupno za 405 milijard lir vlog, od tega pa so investirali 232 milijard, to je 57.5 odst., kar je Š£ kolikor toliko pozitivno. Z OBČNEGA ZBORA ČLANOV V STANBREZU Razvejano in živahno delovanje športnega društva «Juventina» Sedaj imajo štiri nogometne in eno odbojknrsko ekipo - Sodelovanje z drugimi domačimi društvi pri prireditvah ■ Občina in problem novega igrišča - Izvolitev novega odbora V dvorani prosvetnega društva ca z začetkom ob 9. uri v prostorih ^____.. Az i v • i-i .. i.i..i ..o r' .. r* Marconijeva «EIektra» morda plavajoči muzej Zdi se, da bodo znano Marconi-jevo jahto «Elektra» popolnoma prenovili in jo spremenili v plavajoči muzej. Te dni je namreč prispel v naše mesto inšpektor ministrstva za javno vzgojo in si ogledal Mar-conijevo ladjo. Zlasti se je pomudil pri ocenitvi plovnega objekta, ki bi za svoj končni namen zahteval nekatera prenovitvena dela. S temi naj bi se kolikor mogoče naj bolj. zvesto približala prvotni. po., dobi jahte. Notranjost jahte- «Elektra», ki naj bi bila zasidrana v tržaškem pristanišču, bi bila razdeljena v tri velike prostore, ki bi služili za muzej Guglielma Marconija, za sejno dvorano in končno zadnji prostor za eksperimentalno radiotele-grafsko postajo. Za dela bi po trošili 800 milijonov lir. prostih vsake obtožbe. iiiiimiiitfniimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimHHiiiiimiiimiiiiimtiiminiiimiHmnnMmnmmHm* Predstavniki družbe AMMI in rabeljskih rudarjev pri odborniku Stopperju Na deželnem odborništvu za delo in socialno skrbstvo je bil pod predsedstvom odbornika Stopperja sestanek predstavnikov družbe AMMI, ki ima v zakupu rabeljski rudnik in predstavnikov notranje komisije in sindikalnih organizacij CGIL in CISL. Na sestanku so razpravljali o obnovitvi pokrajinske dopolnilne delovne pogodbe, ki je dejansko podjetniška, ker ni v pokrajini nobenega drugega rudnika. Kot je znano, sta obe stranki vztrajali pri svojih stališčih ter je bilo zato potrebno posredovanje. Pooblaščeni upravnik AMMI rag. Giasolli je obširno poročal o položaju v rudniku ter o programih za prihodnost. Predvsem namerava AMMI zgraditi naprave za predelavo bakra na industrijskem področju Ausa Corno; poleg tega ima v načrtu tudi zgraditev nekih naprav v trbiški občini, tako da bi pri njih zaposlili delavce, če ne bi bilo v rudniku več dovolj dela za sedanjih 570 delavcev. Predstavniki delavcev pa so orisali neodložljive zahteve in potrebe delavcev ter njihovo trdo življenje. Odbornik Stopper je potrdil, da se deželna uprava zelo zanima za ta vprašanja in pozval obe stranki, naj čimprej obnovita pogajanja. Zatem se je predstavnik podjetja domenil s sindikalisti o datumu obnovitve pogajanj. Ta po gajanja naj bi se na zahtevo sin dikalnih predstavnikov končala še ta mesec. Izrekli so tudi upanje, da bodo rudnik tudi s pomočjo dežele bolje ovrednotili ter zagotovili delavcem dolgotrajno zaposlitev. Svetovalec Rizzi (PSIUP) pa je postavil vprašanje v zvezi z omejitvami predpisov o zakonu št. 27 iz leta 1967, ki se nanaša na deželne prispevke za gradnjo cenenih stanovanj. Odbornik je dejal, da deželni odbor deli s svetovalcem njegovo zaskrbljenost ter je opozoril na to tudi komisijo, ki odloča o prispevkih. Za sedaj ni moč spremeniti zakona, kajti prošenj za prispevke je mnogo več, kot je na razpolago denarja. Doslej je odborništvo prejelo 3380 prošenj, komisija pa jih je pregledala 2.000. Pričakuje se, da bodo lahko ugodili 3.000 prošnjam. IZJEMNA PRILOŽNOST S % ZA LJUBITELJE d LEPE SLOVENSKE KNJIGE ^ KNJIŽNI TEDEN 1 OD 2. DO 7. MARCA POPUSTI 10-50% Šircelj: Žepni bonton lir 100 ^ Balzac: Oče Goriot lir 100 J Gregorčič: Mojo srčno kri škropite lir 100 Trlnko: Spisi lir 100 Žitnik: Rak lir 100 itd. j VABIMO ZLASTI ŠOLSKO MLADINO NA NEOBVEZEN OGLED NAŠIH KNJIG Uiailta Itniig&toui TRST • UL. SV. FRANČIŠKA 20 • TELET 61792 «0. Župančič« v Štandrežu je bil v četrtek zvečer redni letni občni zbor domačega športnega društva «Juventina», na katerem so odborniki podali poročilo o lanskoletnem delu društva in so člani izvolili nov odbor, ki bo vodil društvo v prihodnjih dveh letih. Poročilo za leti 1968 in 1969 je podal dosedanji predsednik društva Dino Roner, ki je uvodoma pozdravil prof. Rupla, ki je zastopal SKGZ in prinesel zboru tudi njene pozdrave ter predsednika in podpredsednika PD «0. Župančič« Danila Nanuta in Alojzija Paškulina, ki sta pravtako prinesla pozdrave svojega društva. Zahvalil se je tudi domačemu prosvetnemu društvu, SPZ in Primorskemu dnevniku za pomoč, ki jo stalno nudijo domačim športnikom. Zahvalil se je končno trgovcu Danilu Nanutu, gostilničarki Romani, trgovcu Rudiju Nanutu in drugim podpornim članom za njihove prispevke v korist društva. Poročilo se nanaša na obdobje od junija 1968 do konca junija 1969, v katerem je društvo napravilo mnogo in pokazalo dobro voljo, da bi napravilo še več, če bi se dalo. Na očitke nekaterih, ki bi no-teli močno in popolnoma slovensko ekipo je odgovoril, naj bi pred takimi očitki sami poskrbeli za vpis svojih sinov v domačo ekipo, ne pa da jih pošiljajo in vpisujejo v tuja društva, pa čeprav so bolj oddaljena. Vodstvo Juventine se je celo toliko potrudilo, da je poskrbelo za prevoz športnikov iz Do berdoba, ki delujejo v društvu. Kar se odbornikov tiče je poudaril, da ni dovolj samo prisotnost na tedenski seji in da je treba pomagati tudi nri drugem delu, ker le nekaj ljudi ne zmore vsega, vsi pa mnogo lažje opravijo potrebno delo. Vsekakor pa je bilo športno delo uspešno in razgibano in lani so štirim nogometnim ekipam, ki jih društvo premore, dodali še odbojkarsko ekipo. Kdor je sledil delu društva ve, da., se že dolgo poteguje za ijo(v,7 nogometno igrišče in je bil o tem govor tudi na posebnem sestanku v štandrežu, kamor so povabili tudi občinske svetovalce in odbornika. Na občinski seji 30. januarja 1967 je bil odobren predlog za deželno posojilo 50 milijonov lir v ta namen. Zadnji odgovor župana Martine od 18. decembra lani pravi, da so glede novega športnega igrišča v Štandrežu na seji občinskega sveta z dne 30. oktobra 1909 odobrili nov načrt zanj in tudi prošnjo za deželni prispevek, za njegove izvedbo. Nov načrt predvideva ureditev igrišča ena sneža-tah« v bližini dosedanjega smetišča. Ob koncu je Roner predlagal spremembo društvenega pravilnika v smislu, da bi volili nov odbor vsaki dve leti, kar so člani sprejeli. Sledilo je tajniško poročilo o športnem delovanju, ki sta ga podala Rado Nanut in Giorgio Cor-va, ki omenja važne uspehe na športnem področju, ter sodelovanje društva tudi pri drugih prireditvah, kot n. pr. na prazniku špargljjev, ob proslavi 100-letnice štandreške čitalnice, nogometni turnir za «Po-kal Štandrež«, ter uspešno udeležbo pri občinskih mladinskih igrah. Nova sekcija odbojke se je včlanila v odbojkarsko federacijo. No gometna ekipa je imela lani vpisanih kar 86 igralcev od tega 33 za drugo amatersko kategorijo. Trenerji posameznih ekip so bili Giulio Costelli, Marij Bordon in Emil Na nut; odbojkarje pa vadita prof. Rupel in Viljem Žezlin. Blagajnik Franko Brajnik je podal finančno poročilo, iz katerega izhaja da so bili računi vodeni v redu in da ima društvo še nekaj rezerve. Po poročilih je sledila diskusija in nato so jih zborovalci odobrili; sledila je volitev novega odbora, ki bo po spremembi pravilnika deloval dve leti. Odbor bo imel svojo prvo sej v četrtek 13. t.m. Udeležba na občnem zboru je bila kluba «S. Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13. Na dnevnem redu je poročilo u-pravnega odbora, in nadzornega odbora ter debata o obeh. Po raz-rešnici staremu odboru bodo sledile volitve novega, pri slučajnostih pa se bodo člani pogovorili še o vseh drugih problemih, ki se tičejo njihove organizacije in njenega de lo vanja. Jutri občni zbor Kmečke zveze v Gorici Odbor Kmečke zveze v Golci je razposlal svojim članom va-ila za redni letni občni zbor te stanove, ki bo jutri, 8. mar- ZA PRAZNIK 2ENA priredi PD Jezero v prosvetni dvorani v Doberdobu danes, 7. t. m. ob 20.30 uri DRUŽABNI VEČER Na sporedu je petje in prosta zabava. Kot gostje bodo prisotni tudi članice ln člani PD »BriAkl grič« le Steverjana. Vabljeni I Razstava o umetnostnih in naravnih vrednotah Goriška sekcija za zaščito zgodovinskih, umetniških in naravnih vrednit priredi, jutri, v nedeljo ob 10.30 uri v razstavni dvorani v go-riški pasaži dokumentarno razstavo, ki ima propagandni namen za večjo zaščito takih vrednot. Razstava bo ostala odprta do 15. marca vsak dan od 8. do 21. ure. stopniki socialističnih skupin v tovarnah in ustanovah na Goriškem. Tržič so izbrali, tako trdi tiskovno poročilo goriške federacije PSI, ker je to center industrije na Goriškem in ker so se prav v Tržiču razvijale v zadnjem času najintenziv-nejše sindikalne akcije, v aterih so bili socialistični delavci v prvih vrstah in zaradi katerih je prišlo tudi lani februarja do razbitja koalicije med socialisti in demokristjani v tržiškem občinskem svetu. Jutri ob 10. uri bodo v prostorih UG v Gorici predstavili novo kolesarsko ekipo, ki bo povezana s podjetjem Molletto. Kolesarska ekipa pri UG ki deluje že nekaj let, bo z ekipo prišla do nove in večje SREČANJE AKTIVISTK IZ GORIŠKE Neprecenljiv delež žena v osvobodilnem gibanju Prisostvovale so mu tudi predstavnice žena iz domovine - Srečanje sodi v okvir 25-letnice osvoboditve V nedeljo v Tržiču zborovanje PSI o tovarniških problemih V nedeljo zjutraj bodo imeli socialisti v Tržiču zaključno zborovanje o tovarniških problemih. Na tem zborovanju, ki mu bo prisostvoval član osrednega vodstva stranke Fabrizio Cicchito, bodo govorili o problemih življenja v tovarnah. Zborovanje je pokrajinskega značaja in je predpriprava na vsedržavno zborovanje z isto tematiko, ki bo v kratkem v Turinu. Sestanku bodo prisostvovali za- KLUB «SIMON GREGORČIČ« v Gorici vljudno vabi na gospodarsko-politično predavanje o temi ^...MESTO SLOVENIJE V ! JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU Predaval bo univerzitetni profesor dr. France Čeme iz Ljubljane. Predavanje bo v klubski dvorani, Verdijev korzo 13, v torek 10. marca ob 20.30. Odbor Slovenske žene iz Goriške, ki so bile aktivistke med narodno osvobodilno borbo, so proslavile 25-let-nico osvoboditve. V velikem številu so se zbrale v Prosvetni dvorani na prisrčni svečanosti, na katero so povabile tudi predstavnice žena iz Slovenije, ki so se udeležile podobnega srečanja prejšnji večer v Trstu. Vse navzoče je pozdravila Jožica Tomšič, za gostoljubno vabilo pa se je v imenu žena i/ Slovenije zahvalila Mara Rupena Osolnikova, ki je poudarila izreden doprinos primorskih žena v narodno osvobodilni borbi slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Po pozdravnih nagovorih je sle dila zakuska za vse udeleženke, med katero so se razvili živahni pogovori, ki so se večidel sukali okoli dogodkov, ki so jih protifašistične žene podoživljale v trdih letih okupacije. Obujale so spomine na čase, ko so v Gorici ustanovile prvi odbor Antifašistične fronte že i na, kako je bilo v verjetno edinem veljave. NA POBUDO GORIŠKEGA IACP Aprila v Gorici zborovanje zastopnikov zavodov za ljudske hiše iz vseh dežel Prisotni bodo zastopniki Zgornjega Poadišja - Tridentinske, Doline Aosta, Sicilije in Sardinije - Pokroviteljstvo nad sestankom prevzela deželna uprava Aprila bo v Gorici meddeželno zborovanje zastopnikov zavodov za ljudske hiše iz vseh dežel s oo-sebnim statutom. Zborovanje bodo otvorili na goriškem gradu, na daljevalo se bo v Gradežu. Za zborovanje je dal pobudo pred sednik goriškega zavoda za ljudske hiše prof. Cellie. Zborovanje bo pod pokroviteljstvom deželnega od-borništva za javna dela. Na tem tridnevnem seminarju bo do preučili v prvi vrsti vse zako. ne, ki so jih doslej izdale dežele s posebnim statutom na ozemlju italijanske republike. Znano je namreč, da imajo dežele pravico izdajati zakone na tem področju, }ci služijo, včasih kot. integracija obstoječim državnim zakonom, včasih pa pridejo tudi navzkriž z državnimi zakoni. Namen seminarja je preučiti te zakone in najti nekak izhod iz množice zakonov, ki pri nas ob stajajo ter olajšati delo zavodom za ljudske hiše. Problem hiše je danes v ospredju javnega zanimanja zaradi občutnega pomanjkanja cenenih stanovanj zlasti v tistih niiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiniiiiiiiiiniitniiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiimiii OKROŽNO SODIŠŠ V SORICI UKRADENI AVTO JIH JE PRIPEUAL V ZAPORE Sodniki pa so milo sodili tri mlade istrske pustolovce Včeraj so pred okrožnim sodiščem v Gorici obravnavali med drugimi razpravami tudi zadevo treh mladeničev iz Istre, ki so prišli na obisk v Italijo, kjer pa so končali v sodnih zaporih. To so 20-letni Bruno Mirkovič, 18-letni Boris Vivoda iz Pule in 17-letni D. K„ ki je doma iz Buj. V obtožnici je rečeno, da so dne 29. septembra lani ukradli na cesti in odpeljali fiat 600, ki je bil last Giuseppa Aizze iz Tržiča, Ul. Tacitiana 29. Z ukradenim avtom so se odpeljali do Genove, kjer so jih 1. oktobra ponoči okrog ene ure presenetili karabinjerji, ki so po njihovem sumljivem obnašanju sklepali, da nameravajo ukrasti zopet neki fiat 600 v Ul. Cantore pri hiši št 31. Vivoda in mladoletnu K. sta sedela v avtu iz Tržiča, Mirkavič pa je nedaleč od tam porival fiat 600 z evidenčno tablico iz Genove. Ko je ugledal karabinjerje, je skušal pobegniti, pa so ga dohiteli in aretirali, potem ko so ugotovili, da je hotel s silo odpreti avto. Na včerajšnji razpravi so vsi trije izjavili, da se ne čutijo krive in da niso razumeli zapisnika, ker jim ga niso v celoti prevedli v njihov jezik, se pravi v srbohrvaščino. Te njihove izjave le sodišče upoštevalo kar se tiče Vivode in D. K., ki so oba oprostili z ustavitvijo sodnega postopka proti nji- ma. Bruna Mirkoviča pa so obsodili na 9 mesecev zapora, 70 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov, ker pa je tudi zanj kazen pogojna, so vse tri izpustili na svobodo. Vsekakor so imeli še srečo, saj je državni tožilec predlagal za Mirkoviča tri leta in tri mesece zapora, za ostala dva pa po 2 leti in dva meseca. Branili so jih uradno odv. Devetag in Blessi. Drž. tož. dr. la Greca, preds. sod. dr. Mancuso, sodnika Gridelli in Succi; zapisnikar Nodetti. centrih, kjer se je v zadnjih let h z vso naglico razvila industrijska dejavnost. Urnik kmečkih prehodov v marcu V mesecu marcu je na Goriškem odprtih pet dvolastnikih prehodov po naslednjem umiku. Prehod pri Ceglem in pri Palkišč.u je odprt od 6 do 19.30 ure; prehoda pri Štandrežu in Uklandih poslujeta od 7. do 19. ure; prehod Solkan II pa Je odprt od 7. do 18. ure. Prehod pri Ceglem je odprt ob nedeljah do 12. ure; ostali prehodi so ob nedeljah ln praznikih zaprti. partizanskem bunkerju v Gorici, kjer je delovala služba VDV. Čeprav je od tiste dobe minilo četrt stoletja, so spomini na dogodke živi, kot da bi se primerili prejšnji dan. Življenje aktivistk je bilo polno dramatičnih in veselih doživetij, saj so se srečavale tako z okupatorji kot s partizani. Bile so skupno z ostalimi terenci, med katerimi so bili tudi mladina in pionirji, stkale na gosto razpredeno mrežo odborov, ki so med osvobodilno borbo pomagali partizanom, po osvobditvi pa postali prva oblika ljudske oblasti. Za ceno številnih žrtev je slovenski narod na Primorskem dosegel svojo celovitost, ki se danes kaže v tesnem narodnem in kulturnem objemu med Slovenci v domovini in Slovenci v zamejstvu. Slovenske žene se bodo v nedeljo ponovno sestale na proslavi 8. marca, mednarodnega praznika že na, da bi poudarile svojo solidarnost z naprednimi ženami na svetu, ter svojo privrženost miru, da bi se svet mogel razvijati po poteh družbene pravičnosti. Pri tem pa bodo ponovno, tako kot so to storile že v narodno osvobodilni borbi, pokazale globoko navezanost na svoj narod ter zahtevale enakopravnost za Slovencg, ki živimo v Italiji. Snežne razmere na goriških smučiščih Goriška turistična zveza iz Nove Gorice nam je sporočila, da je bilo včeraj zjutraj po raznih go-riških smučiščih stanje snega naslednje: LOKVE: —2 stopinj, 115 cm pršiča, vlečnice obratujejo; LAŽNA: —5 stopinj, 130 cm pršiča | ČRNI VRH NAD IDRIJO; -8 stopinj, 150 cm srepa, vlečnice obratujejo: LIVEK: temperatura pod ničlo; okrog 100 cm snega; vlečnice obratujejo. Ceste so povsod prevozne. Iz goriškega matičnega urada Včeraj so se v goriški občini rodili 4 otroci, umrlo pa je 5 ljudi. Rojstva: Massimo Ceccotti, Ga-briella De Santis, Tiziana Antonuc-ci in Rita Scorianz. Umrli: 88-letni Ermanno Calliga-ris; upokojenec 81-letni Marco Mon-dolfo; gospodinja 77-letna Luigina Pisk vd. Cej: upokojenka 97-letna Elsa Schimana vd. Murer; gospodinja 60-Ietna Napolina Lutman vd. Paulin. Proslava praznika žena V PROSVETNI DVORANI V GORICI Verdijev korzo 13 v nedeljo, 8. marca ob 16. uri Program: 1. GOVOR O POMENU PRAZNIKA 8. MARCA. 2 KULTURNO . ZABAVNI PROGRAM, nastopajo: a) učenci osnovne šole iz Solkana s pestrim sporedom; b) mofilci pevski zbor «Jezero» iz Doberdoba. 3. PROSTA ZABAVA pri pogrnjenih mizah. K obilni udeležbi vabi odbor. Prizor Is Linhartove komedije «Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, s katero bo primorsko dramsko gledališče la Nove Gorice nstopUo danes popoldne ln zvečer v Katoliškem domu v Gorici Slovensko gledališče v Trstu GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI Danes, 7. marca ob 16.30 url (za šolsko mladino) in ob 20.30 uri A. T. Linhart TA VESELI »AN MATIČEK SE ŽENI Ena komedija v petih aktih in dveh delih Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma. Za šolsko mladino iz okolice Gorice bo poskrbljen avtobusni prevoz. Avtobus št. 1: ob 15.30 te Doberdoba. Avtobus št. 2: melj, ob 15.45 16. iz Rupe. Avtobus št. 3: ob 15.30 te Ga-brij, ob 15.45 te Rubij, ob 16. te Sovodenj. ob 15.30 te Jate Palfcišča, ob CORSO. 17.15 - 22.00: «Gli avvoltc harrno farne«, S.McLaine in C! Eastwood. Ameriški kinemaskop v barvah. VERDI. 17.00: «11 glovane normale) L. Capolicchio in J. Agrent. Kin« maskope v barvah; mladini izpoi 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.30: «Puro cc me un angelo, papš ml teče mc naco... di Monza«, L. Buzzanc in I. Villani. It. kinemaskope barvah; mladini izpod 18. leton prepovedan. V1TTOR1A. «John in Mary», £ Hoffmann in M. Farrow. Anglešk barvni film; mladini izpod 14. 1« tom prepovedan CENTRALE. 17.15-21.30: «Ucclder Willie Kid», R. Redford in K Ross; ameriški film v barvah. I rž ir AZZURRO. 17.30: «Quemada». Mat Ion Brando in R. Salvador. Kin« maskop v barvah EXCELSIOR. 16.00: «John ln Ma ry». M. Farrow. Dustin Hoffmani Barvni film. PRINCIPE. 16.30: «Assasslno per ui testimone«, A. Cord in B. Ekltmc Barvni film SAN MICHELE. 17.30: «King Kon gigante della foresta«. /Vorvj (ioricu SOČA (Nova Gorica): «Samomori! ski komandos«, ameriški barvn film — ob 18 in 20. DESKLE: «Revolveraši Apaškeg; klanca«, ameriški barvni £Hm -ob 20. ŠEMPAS: «Planet opic«, amerišk barvni film — ob 20. KANAL: «Davitelj te Bostona«, a mertškd barvni film — ob 20. SVOBODA: «James Bond 007 Časi n6», angleški barvni film — ol 16, 18 in 20. PRVACINA: Prosto. DEŽURNI LEKARNI GORICA V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Crlsbofoletti, Trajvndk, tel. 29-72. TR2IC V Tržiču je danes ves dan ln ponoči odprta lekarna dr. Rismondo, Ul. Toti 52, telefon 72701. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna Bandelj Jožef, Travnik, tel. 54-42. PRIMORSKI DNEVNIK - 6 - SP V UMETNOSTNEM DRSANJU V plesnih parih zmagala Pakhomova in Gorškov LJUBLJANA, 6. — Danes so zaključili tekmovanje plesnih parov na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Ljubljani. Z odlično izvedbo sta osvojila prvo mesto Sovjeta Ljudmila Pakhomova in Aleksander Gorškov. Zmagovalca sta po rodu Leningrajčana in sta oba stara 24 let. Njun uspeh je povsem zaslužen in sta tako svojemu naslovu evropskih prvakov dodala še prvo mesto na svetu. Lestvica plesnih parov 1. Pakhomova - Gorškov (SZ) 2. Schwomeyer - Slatky (ZDA) 3. Buck - Buck (Z. Nemčija) 4. Vojtjuk - Žigalin (SZ) 5. Baier - Riiger (V. Nemčija) 6. Sawbridge - Dalby (V. Britanija) 7 Žarkova - Karponosov (SZ) 8. Ganson - Hislop (ZDA) 9 Muller - Muller (V. Nemčija) 10. Getty - Bradshaw (V. Nemčija) V tekmovanjih v obveznih likih za žene je Avstrijka Beatrix Schu ba povečala vodstvo pred Seyfer-tovo. Na tretjem mestu je izvrstna Američanka Julie Lynn Holmes. Relativno slaba je uvrstitev Mad-žarke Almassy, ki je s tretjega padla na peto mesto. Kljub temu da Schuba vodi z 42,1 točke pred Seyfertovo, sodijo strokovnjaki, da bo mlada Nemka s svobodnim drsanjem, kjer je prava moistrica, (saj je v Leningradu dobila kar tri šestice za svobodno drsanje) obdržala naslov svetovne prvakinje. Trenutna lestvica: 1. Beatrix Schuba (Av.) 1244,3 2. Gabriele Seyfert (V. Nem.) 1220,2 3. Julie Lynn Holmes (ZDA) 1162,2 4. Patricia Dodd (VB) 1132,3 5. Zsuzsa Almassy (Mad.) 1129,1 6. Dawn Glab (ZDA) 1124.9 7. Karen Magnussen (Kari.) 1115,3 8. Anet Lynn (ZDA) 1106,9 DOMAČI ŠPORT D A N F. S Sobota, 7. marca 1970 ODBOJKA Moška B liga 21.15 v Trstu, Ul. della Valle Bor — ('OOP Parma Moška D liga 21.00 v Miljah • Triestina B — Kras Ženska B liga 21.15 v Trstu, stadion «1. maj* Breg — Zarja JUTRI Nedelja, 8. marca 1970 ODBOJKA Ženska B liga 10.30 v Gorici AGI — Bor 15.00 v Nabrežini Sokol — FARI Padova Ženska C liga 08.30 v Gorici AGI B — Bor B NAMIZNI TENIS Deželno prvenstvo 3. kat. posam. 09.30 v Trstu, zavod ENAOLI Nastopajo člani Sokola 16.30 v Trstu, zavod ENAOLI Nastopajo članice Krasa in Doma 9. Rita Trapanese (It.) 1076,4 10. Eileen Zilimer (Z. Nem.) 1058,3 SNEŽNE RAZMERE Lokve 115 cm Črni vrh 150 cm Velika planina 180 cm Krvavec 250 cm Jezersko 80 cm Poklj'uka 150 cm Vogel 360 cm Kranjska gora 160 cm Trbiž 150 cm Ravascletto 130 cm Nevegal 150 cm Sappada 150 cm SINOČI PRI PD «1. CANKAR* Predavanj« dr. Mašerove o športu in zdravju V okviru petkovih večerov, ki jih prireja PD Ivan Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu, je bilo sinoči predavanje dr. Sonje Mašerove s temo »Šport in zdravje*. Predavanje so priredili v sodelovanju s SPDT. V prvem delu večera so namreč predvajali filme o smučarskih tečajih SPDT, ki jih je posnela Selma Micheluzzi. Po predavanju filmov je imela dr. Mašerova zelo zanimivo predavanje, v katerem je nanizala vrsto podatkov o koristni vlogi športa za naše zdravje. Priporočala je šport ne le mladini, temveč tudi starejšim. Dr. Mašerovo je številno občinstvo nagradilo za zanimivo predavanje ob koncu z dolgotrajnim aplavzom. Prav bi bilo, če bi naša društva prirejala taka predavanja še pogosteje, saj tako izvemo iz ust strokovnjakov, kako ohranimo to, kar nam je najdragoceneje: zdravje. miiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiMiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiimiiti NOGOMET Prvi nastop naraščaja doberdobske Mladosti KOŠARKA Moška D liga 11.00 v Gorici Parkett — Bor Nemalo truda in požrtvovalnosti je bilo potrebno, da smo spravili skupaj nekaj mladincev, ki bodo v nedeljo prvič odigrali uradno tekmo v naraščajniškem prvenstvu. Ne delamo pa si nobenih utvar glede rezultatov in uspehov te mlade ekipe, kajti vsi igralci, ki bodo v tem prvenstvu nastopali, bodo prvič igrali na pravem igrišču in po pravilih resnega nogometa. Do tega trenutka so se spoznali z žogo le kolikor so v prostih urah i-grali po kraških gmajnah brez primernih navodil in brez vsake primerne opreme; marsikateri izmed njih bo v nedeljo prvič obul nogometne čevlje. Navdušenje med njimi pa je veliko in to je glavno. Igralci, ki jih imata trenerja G. Ulian in B. Dužman na razpolago, so naslednji: Marino Černič, Ivan Devetak, Franko Ferfolja, Silvan Ferfolja, Leopold Ferletič, Mario Ferletič, Viktor Frandolič, Viljem Gergolet, Ivan Jarc, Bruno Kosič, Ivan Kosič, Klavdij Lavrenčič, Ne-vij Milo, Lucijan Moro, Silvan Pahor in Silvan Vižintin. Ne vemo pa, katere izmed njih bosta trenerja prvič poslala na igrišče. V Doberdobu je veliko zanimanje za to mlado ekio, kajti Do-berdobci so bili vedno vneti no gometaši in navijači. Mislimo, da se bodo tudi sedaj izkazali in z zanimanjem sledili ekipi, ki zastopa doberdobsko občino. Še lepše bi bilo, če bi Doberdobci tudi s finančnimi sredstvi podprli svojo e-kipo in ŠZ Mladost. Težave, ki jih je imela Mladost zaradi denarja so bile velike. Odbor je imel na razpolago vsoto denarja, ki je komaj zadostovala ?a vpisnino ekipe, za kavcijo, zdravniški pregled itd. Igralcem ni mogoče kupiti niti najnujnejše opreme, kot so nogometni čevlji in podobno. Vsakdo si bo moral pomagati kot zna, če bo potrebno bo moral igrati tudi v telovadnih copatah. Finančni problem se prav tako pojavlja sedaj, ko ŠZ Mladost pripravlja odbojkarsko ekipo za promocijsko prvenstvo. Tudi tu je potrebna vpisnina, kavcija, zdravniški pregled, telovadne copate, trenerke, majice in drugo, denarja pa ni. Kaže, da bodo morali odborniki potegniti denar iz svojega žepa, v upanju, da se položaj izboljša. ralno in finančno podporo vseh Do-berdobcev. M. L. OBVESTILO ŠZ Mladost iz Doberdoba vabi nogometno ekipo naj se zbere ob 8.15 uri jutri, v nedeljo, pred gostilno Peric v Doberdobu. Tekma proti ekipi S. Canziano bo v Škocjanu ob Soči ob 10. uri. V MOŠKI ODBOJKARSKI D IN ZENSKI B LIG/ Fantje: Kras favorit v Miljah Repenči SO odlični tekači Dekleta: Sokol pred prvo zmago? V ženski C ligi Bor B proti AGI B v Gorici Najzanimivejša tekma tretjega kola moške odbojkarske D lige bo v Vidmu, kjer bo furlanski derbi PAV — CSI. Obe ekipi se potegujeta za vidnejša mesta na lestvici. Od slovenskih šesterk bo goriška Olimpija gostovala pri videmski Aurori. Ta je sicer novinka, vendar pa je s svojo igro pokazala, da sodi v nadpoprečno močne ekipe te lige. Bor bo igral na domačih tleh proti ACEGAT, pri katerem igrajo stari, vendar trdoživi odbojkarji, ki so zaradi svoje izkušenosti za vsa ko šesterko težak nasprotnik. Kras iz zgoniške občine, ki je s prvima nastopoma letošnjega prvenstva potrdil, da povsem upravičeno goji visokoleteče cilje, bi mo rali imeti v tem kolu precej lahko delo. Igral bo sicer na tujem v Miljah, a druga postava Triestine (bivših gasilcev) ne bi smela predstavljati zanj prehude ovire. Le tošnja ekipa Triestine je namreč sestavljena iz izključno mladih in neizkušenih igralcev. Najboljši i-gralci, ki so lani tvorili ogrodje tega moštva, namreč sestavljajo mladinsko moštvo Triestine, ki nastopa v predtekmah prvega moštva v A ligi. V Krasovem taboru sta forma (n razpoloženje na višku. Prav zato v tem srečanju ekipa ne predvideva nobenega spodrsljaja. Edina skrb predstavnikov zgoniške občine mora biti, da bi ne zapravljali po nepotrebnem setov (kar bi se skoraj zgodilo preteklo nedeljo v tekmi z Borom, ko so krasovci že izgubljali s 13:8). Toda Kras je prav v tisti tekmi pokazal, da je sposoben premagati tudi trenut ne krize, zato lahko pričakujemo, da bo tudi drevišnjo tekmo odločil v svojo korist. Tekma bo v občinski telovadnici v Miljah ob 21. uri. bs V ženski odbojkarski B ligi dosegajo naše štiri ekipe spremenljive rezultate in tudi prikazana igra ni preveč zanesljiva. V preteklem kolu je pobral celotni izkupiček samo Bor z zelo poprečno in dolgočasno igro v derbiju s Sokolom. Breg in Zarja pa sta ostala praznih rok. -Zelo verjetno tudi četrto kolo tega prvenstva ne bo bolj uspešno. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiivmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmmiiiiiitiiiii NAMIZNI TENIS V MOŠKI C LIGI Lepa zmaga Sokola nad moštvom Julie V preteklem tednu sta se v Na-1 srečanje med Ukmarjem in Conti-brežini srečali namiznoteniški eki- jem, ki je navdušilo vse prisotne, pi domačega Sokola in tržaške Ju lie. Srečanje, ki je bilo odigrano v okviru C lige, je imelo velik pomen za mlade predstavnike Sokola: odločalo je namreč o tem, kdo bo izpadel iz lige. Čeprav o pravem izpadu ni mogoče govoriti — število ekip je namreč tako majhno, da bodo prihodnje leto vse ponovno nastopile v istem prvenstvu — sta se obe moštvi borili za vsako točko. Srečanje je bilo torej izredno borbeno pa tudi tehnična plat ni zaostajala. Videli smo že starega, a zato zelo izkušenega in prebrisanega Contija na eni strani, na drugi gibčnega in borbenega Ukmarja, za katerim pa Cattonar in Fabjan nista mnogo zaostajala. Prva tekma je slabo obetala za nabrežinske barve. Nasproti sta si stala Fabjan in Piberger. Po borbeni igri se je prvi set zaključil z zmago Tržačana. Zanimivejši in izredno napet pa je bil drugi set, katerega je osvojil Fabjan po izrednem cfinišu* (26:241). Sledilo je srečanje med Cattonarjem in Con-tijem. Kot je bilo pričakovati, je zmagal Conti, vendar je moral pre pustiti Cattonarju set, kar je pre- Odbor z velikim navdušenjem gle- senetilo vse prisotne saj je Con-da na bodočnost ŠZ Mladost, ven- ti pred nekaj leti sodil v sam dr-dar bomo cilje dosegli le z mo- I žavni vrh. Enako napeto je bilo saj so tekmovalce večkrat nagradili s ploskanjem. Predstavila sta res izredno kakovostno igro, izstopala pa je Contijeva obramba in prebrisanost. Po tem srečanju je bila zmaga že v rokah Sokola, kljub temu pa so Nabrežinci osvojili še dve od treh preostalih tekem. Izgubil je edino Fabjan, seveda s Conti jem, kateremu pa je le iztrgal set. Izidi: SOKOL - JUHA 7:2 Fabjan — Piberger 2:1 (19:21, 26:24, 21:17) Cattonar — Conti 1:2 (21:19, 19:21, 14:21) Ukmar - Puppin 2:0 (21:9, 21:12) Cattonar — Piberger 2:0 (21:14, 21:17) Fabjan - Puppin 2:0 (21:16, 21:10) Ukmar — Conti 2:1 (20:22, 21:10, 21:11) Cattonar — Puppin 2:0 (21:13, 22:20.) Ukmar - Piberger 2:0 (21:17, 21:18) Fabjan - Conti 1:2 (17:21, 21:12. 21:11) Zadnje srečanje tega prvenstva bodo Nabrežinci odigrali 15. marca doma proti beneški ekipi Monte-catini Edison, ki je najmočnejša v tej skupini. Čakala jih bo torej težka naloga, kajti braniti bodo morali nepremaganost domačega i-grišča. S. J. Drevi se bosta srečala ob 21.15 v Trstu na stadionu «1. maj* Breg in Zarja. Veliki favorit je Breg. Toda Bazovke potrebujejo točke za vsako ceno in verjetno bodo ho tele tudi popraviti slab vtis z nedeljskega nastopa v Padovi. Zmaga je sicer zanje verjetno v tej tekmi nedosegljiva, toda ker bo o-benem tudi derbi, lahko pričakujemo lepo, zanimivo in borbeno odbojko. Bor bo ob 10.30 nastopil v Gorici proti AGI. Goričanke trenutno delijo prvo mesto z Borom, toda od jutri dalje bodo verjetno v vodstvu same. Borovke se iz objektivnih vzrokov niso mogle dovolj pripraviti na ta izredno težak nastop. Razen tega sta med tednom zboleli še Bezeljakova ter Pernar-čičeva in tako bodo imele Goričanke olajšano pot do zmage, čeprav se seveda borovke ne nameravajo vdati kar tako. Sokol bo (če bo vreme dopuščalo) jutri ob 15. uri gostil FARI iz Padove, v prvi tekmi na svojem domačem igrišču. Vsekakor lahko v tej tekmi pričakujemo prvo zmagi Nabrežink, za katere bi bil to prvi korak iz nevarnega položaja na repu lestvice. Toda Nabrežinke bo do morale zaigrati res zagrizeno, zlasti ker je FARI pravi mojster v improvizaciji igre. Zelo verjetno pa bo dvoboj precej uravnovešen in ga bo odločila večja prisebnost nekaterih posameznic. V ženski C ligi bo šesterka Bor B gostovala v Gorici. V predtek mi glavnega srečanja bo igrala proti AGI B. Tekma bo ob 8.30. G. F. V MOŠKI B LIGI Borovci startajo drevi na 2. mesto Danes bodo Borovi odbojkarji igrali proti COOP Parma, ki je na zadnjem mestu lestvice. Naloga »plavih* naj bi bila torej enostavna in gotovi smo, da bodo naši odbojkarji strli odpor nasprotnikov, ki so do sedaj zbrali le štiri točke. Za borovce pa bo današnja gladka zmaga koristna za osvojitev drugega mesta, kar bi bilo lepo plačilo za igralce, ki so v to prvenstvo vložili precej truda. KOŠARKA V MOŠKI D LIGI Težka naloga «plavih» jutri v Gorici Borovke košarkarje čaka jutri težka naloga v Gorici, kjer se bodo spoprijeli s peterko Parkett, ki je na sredini lestvice. Če bi borovci igrali s popolno postavo, bi morda lahko tudi zmagali. Tokrat pa bo manjkal Boris Fabjan, ki je bil izključen za eno tekmo. Verjetno pa ne bo nastopil niti Sirk, ki se je poškodoval v zadnji prijateljski tekmi pri ekipi Istragradjevno iz Pulja. Oba igralca sta bila zadnje čase med najuspešnejšimi in zato bo njuna odsotnost močno občutena. Sicer se bodo «plavi» borili, da bi odnesli obe točki iz Gorice ki bi bili seveda zelo važni za obstanek v D ligi- «Plavi» so trenutno v zadovoljivi formi. V jutrišnji tekmi bodo igrali v naslednji postavi: Zavadlal, Sancin, Tavčar, Starc, Rudes, Lakovič, Ambrožič, Rajmund Kralj, Pertot in Martin Kralj. ATLETIKA NA BOROVEM KROSU P Tekma Parkett-Bor bo jutri, v nedeljo, ob 11. uri v goriški telovadnici (Montagnuzza). Včeraj so Borovi košarkarji mini-basketa, ki nastopajo na turnirju za »Veliko trofejo Coca Cola*, premagali peterko Centro Addestra-mento Minibasket C z izidom 29:15. Prav v zadnjem trenutku so prireditelji spremenili spored, tako da se bodo borovci spoprijeli s peterko Montuzze prihodnji petek in ne včeraj, kot je bilo prvotno določeno. videli ,na atletski stezi. b. I. Manj številna in tehnično na nižji ravni sta bili ostali tekmi; med mladinci je Boris Grgič premagal prav v zadnjih metrih Dušana Jelinčiča (edini meščan, ki je nastopil na tem krosu). Med člani je prvi prišel na cilj Boris Bogateč, za njim pa Edi Gomizelj. Potem ko sta oba skupaj pretekla prvi krog je Gomizelj v drugem delu delno popustil. Ekipno Je bila najmočnejša skupina iz Repna, in hvale vredni so njihovi odborniki, ki so poslali na ta kros številne in pripravljene atlete. Š.Z. Bor bo organiziralo 15. marca podobno tekmovanje v krosu, upajmo da bodo na prihodnjih tekmovanjih nastopili številčno tudi mladinci iz mesta. Organizatorji se zahvaljujejo Slomškovemu domu za slačilnico. REZULTATI: Naraščajniki (proga 1,5 km) 1 Guštin Egon (Repen) 5’52” 2. Milič Valter (Repen) 5’52”2 3. Hmeljak Robi (Repen) 5’52”3 4 Škabar Rudi (Repen) 5’52”5 Člani (proga 4 km) 1. Bogateč Boris (—) 17 o,L« 2. Gomizelj Edi (Repen) 18 4“ * Atletski odsek ŠZ Bor je orga-15. Milič Renco (Repen)_ 5’52’T nižina! v tem tednu tekmovanje v 6. Grgič Dušan (/) 6’5” krosu, v katerem so lahko nasto- Mladinci (proga 2 km) pali le tasti atleti ki niso še nikoli 1. Grgič Boris (—) 8’5 sodelovali na uradnih tekmovanjih. 2. Jelinčič Dušan (—) 858 Proga za naraščajnike je merila približno 1500 m in je potekala delno po borovem gozdiču in delno po stezah; mladinci pa so tekli po 2 km dolgi progi; na isti so startali tudi člani, ki pa so jo dvakrat ponovili. Tehnično najboljša in tudi najbojevitejša je bila tekma naraščajnikov: mladi Repenči so takoj povedli, skupno so pretekli celo progo, le na koncu je Egon Guštin silovito potegnil In zmagal. Omeniti pa moramo tudi zelo pozitiven nastop drugih, ki so dospeli na cilj tik za zmagovalcem, čas, ki so ga naraščajniki iz Repna zabeležili, je presenetljiv. Če bi ti mladi atleti nastopali na uradnih tekmovanjih, bi se vedno uvrstili med najboljše. Upajmo, da jih bomo po tem uspešnem nastopu zopet Z Borovega krosa pri Bazovici- P®" snetek s proge NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Thoni premagali v veleslalomu S. MARTINO Dl CASTROZZA. J; — Na italijanskem smučarske® V venstvu je prišlo danes v ®°s* do vAlikpea prese2f veleslalomu velikega čenja. Praktično neznani SergB-lippa je premagal slovitega Tn »J* .......................................................................................................................miiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiimmiiim")"1 in to kar za 63 stotink sekund ■ Lestvica tega tekmovanja j® n reč naslednja: 1. Sergio Filippa 2’52”60 2. Gustavo Thoni 2’53”23 „ 3 Giuseppe Compagnoni 2 54 4. Franco Bieller 2’53"79 5. Helmuth Schmalzl 2’53”2 7. Antonio Enzi 2’54”63 6. Herbert Plank - 2’55"29 9 Carlo Demetz 2'55”38 10 Gabriele Colo 2’55”70 ■m.... V Mantovi so »plavi* šele po petih setih strli nasprotnikov odpor, ker je manjkal Edi Plesničar. Borovci trenutno niso v najboljši formi: zadnji odločilni srečanji proti Pagninu in Minelliju sta jih psihično izčrpali. Nekateri igralci (Veljak, Orel, Plesničar) pa so ohranili standardno formo, tako da celotno moštvo zaigra zadovoljivo. Bor bo drevi nastopil z naslednjo postavo: Veljak, Plesničar, Uršič, Fučka, Veljak, Vodopivec, Orel. b. 1. MILAN Cudicini; Ai)quilletti, Schnellin-gher; Lodetti, Malatrasi, Mal-dera; Fogli, Sormani, Combin, Rivera, Prati. INTER Vieri; Burgnich, Facchetti; Ber-tini, Landini, Cella; Reif, Maz-zola, Boninsegna, Suarez, Corso. ROMA Ginulfi; Spinosi, Bet; Salvori, Cappelli, Santarini; Cappellini, Landini, Peiro, Capello, Cor-dova. CAGLIARI Albertosi; Martiradonna, Man-cin; Cera, Niccolai, Tomasini; Domenghini, Nene, Gori, Great-ti, Riva. FIORENTINA Superchi; Rogora, Longoni; E-sposito, Ferrante, Br zi; Rizzo. Merlo, Mariani, De Sisti, Fer-rario. BOLOGNA Adani; Roversi, Prini (Ardiz-zon); Cresci, Janich, Turra; Pa-ce, Bulgarelli, Muiesan, Scala (Lamburgo), Savoldi. BRESCIA Boranga; Gori, Botti; D’Alessi, Bercellino, Busi; Salvi, Simoni, Turchetto, Damonti, Meni-chelli. SAMPDORIA Battara; Sabadini, Negrisolo; Sabatini, Spanio, Garbarini: Frustalupi, Corni, Morello, Fo-tia. BARI Spalazzi; Diomedi, Galli; Muc-cini, Spimi, Colautti; Tonoli, Furlanis, Fara, Cane, D’Addo-sio. TORINO Sattolo; Poletti, Fossati; Puia, Cereser, Agroppi; Sala, Ferrini, Pulici, Moschino, Mondonico. JUVENTUS Anzolin; Salvadore, Leoncini; Morini, Roveta, Cuccureddu; Leonardi, Vieri (Furino), Ana-stasi, Del sol, Haller. NAPOLI Zoff; Monticolo, Pogliana; Zur-lini, Vianello, Bianchi; Bosda-ves, Juliano, Manservisi, Mon-tefusco, Canzi. PALERMO Ferretti; Sgrazzutti, Bertuolo; Landri, Giubertoni, De Bellis: Alario, Landoni, Causio, Lan cini, Ferrari. VERONA Pizzaballa; Ranghino, Sirena: Stenti, Batistoni, Mascetti; O-razi, Madde, Clerici, Mascalai-to, D’Amato. L. VICENZA Pianta; Volpato, Zanetti: Bia siolo, Carantini, Calosi; Damia-ni, Scala, Vitali, Cinesinho, Fac-chin. LAZIO Sulfaro; Papadopulo, Wilson; Governato, Polentes, Marchesi; Massa, Mazzola, Ghio, Morro ne, Fortunato. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi Bari - Torino Brescia - Sampdoria Fiorentina - Bologna Juvenlus - Napoli L. R. Vicenza - Lazio Milan - Inter Palermo - Verona Roma - Cagliari Arczzo - Piša Modena - Mantova Ternana - Atalanla Padova - Venezia Sorremo - Internapoli 1 1 * 2 1 1 VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Lebring Fajdiga se je stisnil na pograd In se zatopil v občutke, ki jih je prebudilo v njem to kratko, ljubo pismo, čudno, da ga ni cenzura zadržala! Na fronto bi ga gotovo ne bil dobil. O deklaraciji za Jugoslavijo so sicer slišali tudi na fronti, toda vsa zadeva se je zdela tako nerazumljiva, preveč neverjetna in oddaljena. Zdaj se zdi bližja, prlstopnejša. Ljudstvo postaja vse bolj enih in istih misli... To Je storila vojna... Nedaleč od njega je bral pismo Kalivoda. Toda koj pri prvih vrsticah je pobledel v obraz in roka se mu je pričela tresti. Zganil je na drobno popisani modrikasti papir in pogledal podpis. Da — nobenega dvoma ni — pismo mu pijo __ — — Pismo mu je res pisala njegova nekdanja zaro- čenka Pavla. Tri leta se je valjala po neštetih posteljah, slamnjačah in skladiščih, od Dnestra do Soče, od Krkonošev do Karpatov in Dolomitov; nato se je vrnila na Dunaj, kjer jo je nenadoma obšlo spoznanje, da je pravzaprav še vedno Kalivodova zaročenka Pri njegovih sorodnikih je iztaknila njegov naslov in mu poslala to pismo, ki ga je zdaj Kalivoda držal v svojih tresočih se rokah. Skoraj ni mogel verjeti, da je na papirju zapisano med drugim: «Preljubi moj Konrad! Mnogo sem zagrešila nad teboj, toda ta greh sem v teku poslednjih treh let drago plačala. O tem ti podrobno ne bom pisala, toda povem ti, da sem dosti izkusila... Spoznala sem, da je moje mesto le ob tebi in da morem biti le s teboj srečna. — Zvedela sem, da si bil hudo ranjen, toda jaz in domovina te ne bova zapustili. Ce mi dovoliš, preljubi moj Konrad, se bom zavzela zate in te bom spravila na Dunaj, kjer te bom negovala kakor svojega otroka. Ti boš spet zdrav in oba bova srečna, srečna do konca življenja...)) Kalivoda je čuti!, da ga gleda vsa okolica, zato ni imel poguma ozreti se, temveč je sklonjen, kakor Je bil, lovil sapo. Ko Je bil v največji zadregi, mu je slučaj nenadoma priskočil na pomoč. Barfuss je na svojem ležišču nenadoma zagnal pismo, ki ga je dobil, od sebe, da Je zletelo na hodnik, hkrati pa srdito zaklel: «Hudič naj vzame vse skupaj!« Njegov obraz Je zalila rdečica, oči pa so razburjeno begale po tovariših, kot bi med njimi iskale krivca, ki Je povzročil njegov nenadni izbruh. «KaJ se je zgodilo?« je pohlevno vprašal Fajdiga in pobral pismo. Namesto odgovora ga Je Barfuss sovražno pogledal in še enkrat ponovil: «Hudič naj odnese vse skupaj, Ruse, Avstrijo, vojno, Lebring in ves svet...« Spravil je pismo v žep, nato pa vstal in zginil iz barake. Takoj za njim Je odšel tudi Kalivoda. Tovariši so osupli gledali za njima. Nesreča, ki je zadela Barfussa, Je bila zanj gotovo neprijetna. Od doma so mu pisali, da Je njegova edina sestra, tista, v katero se je bil zaljubil rajni Holcman, porodila otroka z — Rusom Morali bi mu sicer že davno pisati, je stalo tam, ker se je to zgodilo že pred nekaj meseci, toda na fronto mu niso hoteli sporočiti, da bi se po nepotrebnem ne razburjal. Zdaj pa nima smisla kaj skrivati, ker bo prej ali slej tako in tako zvedel. Rus je bil pri njih že več kot dve leti za hlapca in je bil zelo priden. Toda dobil je, kar je zaslužil. Celo nedeljo so ga imeli privezanega pred občinsko hišo in vsak, kdor je hotel, mu je lahko pljunil v lice In teh ni bilo malo... Potem so vklenjenega odvedli žandarjl in gotovo ga nihče več ne bo videl. Barfussova sestra je prejokala cele dneve in noči in se še zdaj ni popolnoma upokojila. Otrok, dečko, pa je zelo prisrčen in popolnoma podoben svojemu očetu... Pismo je zaključil poziv, naj še on odpusti sestri, kakor so ji odpustili drugi. Stvar da je za družino in za občino res velik udarec, toda pomisliti je treba, da je, kakor vsega zla, tudi tega kriva vojna... Barfuss je zginil nekje za barakami, da bi na samoti prebavil nenadno, neverjetno novico in si skrivaj otrl solze, katerih Je imel polne oči. Takih grenkih, skelečih solz dotlej še nikoli ni okušal. Kako je vse to čudno? On se je tolkel po frontah za domovino, doma pa gre sestra, tista sestra, ki jo je imel tako otroško rad, — in leže v posteljo s tistim, proti kateremu je on nosil naprodaj svoje kosti... Kdo je kriv tega, ali sestra ali ta Rus ali nekdo tretji...? Popoldne sta se srečala s Kalivodo, ki Je tudi nekje za barakami hladil razgreto glavo. Barfuss je imel denar in je povabil Kalivodo v kantino na polič srednještajerske šmarnice. Česa drugega tako in tako ni bilo mogoče dobiti. Tam sta zalivala vsak svojo ljubezen, Barfuss izgubljeno, a Kalivoda spet najdeno. Ni minila dobra ura in že so po kantini odmevali pijani kriki. Barfuss je vpil: «Moja sestra, najlepše dekle v vasi, se Je sfretala z Rusom — z Rusom!« Kalivoda pa: «Vedno sem trdil, da se bo moja Pavla spet znašla!« je Barfussov glas Je bil otožen, samomorilen, medtem bil Kalivodov glas vedno veselejši. Kmalu je vedel ves t leik, kaj se jima je pripetilo. Proti večeru ju je moral ^Ug8® s pomočjo patrulje šiloma odstraniti iz kant.ne. ofj. Po večerji se je okrog Gruma zbral krog znancev BjJ'« jateljev. Tako je šlo večer za večerom od prvega dne, Grum prišel v barako. Slovenci so prihajali iz drugih ^ in celo iz drugih oddelkov, čeprav je bilo to strogo Pre™ vedano in zaradi visokih pregraj tudi težko. ,.j; Poznik, ki je prišel iz barake št. 13, se je obrnil k FaJ®1* «Cui sem, da st dobil pismo. Kaj ti pišejo?« »gt Pozniku je okrog ust vedno igral tisti nasmeh K® ^ pred leti, ko je prišel k bataljonu št. 100. Zdelo se je le' t je zdaj ta smeh za spoznanje bolj smel, kakor je bil t*. $ To je zbujalo videz, kakor da bi vse vedel, kaj se g0® kaj se ima zgoditi. -ribali8 «Pišejo, da bo kmalu konec vojne. Deklaracijsko S1'3 je imelo popoln uspeh. Dobili bomo Jugoslavijo...« Pozniku so se raztegnila usta. «To sem vedno trdil. Vedel sem, da ne more gače-B Po kratkem molku Je dejal Prodan, vojak 26 donto0 skega^ polka, doma nekje od Ptuja: ^ j «Dobro, Jugoslavija! Ko bi človek le vedel, kakšna 0 'e Spadal je še vedno med tiste, ki so bili sicer siti v - do grla, vendar se niso še zavedali izhoda iz stanja. Grum mu je skoraj razburjeno odgovoril: trem1' tnf*9 «Taka bo, kakršno si bomo sami napravili, če si j° slabi uredili, bo slaba, če dobro, bo dobra!« bo®0 nejever oMisldš, da bomo mi sami delali državo?« je zinil Prodan. ((Morali bi jo, če bomo dovolj pametni,« je menil dlga zagonetnega obraza. (Nadallevan)e tU&l , »L-ivuitrvu, trst - UL MONT8CCH1 6, D, TELEFON #3-808 In #4-888 • Poštni predal 868 - PODRUŽNICA) GORICA: Olloa 94 MagglO 1/1, TelefOD 33-82 - UPRAVA: TEST - DL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, 95-823 • NAROČNINA: mesečne M5U LltEONIS IVO: ll»I . . . T____... ________________________ ________________________*.___ul ffif) mi»ri..i in /lir, n mn .urlh >llm,rbl u»tnr. mn rtln OOmn -.—.k ___ .... Pošti« tekoči \ račun. Zalo*11 - imnpreJ.f^o i ! « m ouiietna 5 200 tli celoletna 8.800 Ur, letna naročnina za inoaemstvo 1S.S00 Ur, SFRJ posamezna številka t tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (lo.ouo starih dinarjev) tiska Trst 11-6374 - Ža SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, 8tan trg 3/1., telefon 93-907, tekoči račun pri Narodni Danki * Ljubija® - 601-3-370/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravni 25U osmrtnice 15U ttz - Mal) tnaaaeg - at 60 Ut beseda — Oglasi ca tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Is vseh drugih pokrajin Italije prt «Soclet& PubbUcltk Italiana«. — Odgovorni urednik; STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.