GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAFSKI OBZORNIK leto 2018 letnik 65 številka 3-4 Razv o jno in v ar o v alno vr edno ten je ek osis tems kih s t orite v Slo v eni je Geoinf or maci js k a podpor a umeščan ju r as tlins kih čis tilnih napr a v v občini Čr nomelj Geogr af s ki vidik po v ez o v an ja kme t o v v kme ti js k o zadr ugo Zemljiš k e oper aci je na pode ž elju k o t izziv in r azv o jna prilo žnos t P er u – de ž ela po t omce v Ink o v GEOGRAFSKI OBZORNIK strokovna revija za popularizacijo geografije Izdajatelj: Zveza geografov Slovenije, p.p. 306, 1001 Ljubljana Za izdajatelja: Igor Lipovšek ISSN: 0016-7274 Odgovorni urednik: Blaž Repe Uredniški odbor: Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk Korže in Igor Žiberna Upravnik revije: Primož Gašperič Terminološki in jezikovni pregled strokovnih člankov: Drago Kladnik Elektronski naslov uredništva: geografski.obzornik@gmail.com Medmrežje: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 600 izvodov Cena: 6 € Transakcijski račun: SI56 6100 0001 9189 275, Delavska hranilnica d.d., Ljubljana, Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana Izid publikacije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij. Izhaja do 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka. Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugod. Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, krajšanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem mediju na naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanih prispevkov ne vračamo. Revija je vključena v SCOPUS. GEOGRAPHIC HORIZON professional magazine for popularization of geography Publisher: Association of Slovenian Geographers, p.p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenia For the publisher: Igor Lipovšek ISSN: 0016-7274 Responsible editor: Blaž Repe Editorial board: Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk Korže and Igor Žiberna Administrator: Primož Gašperič Terminology and language review of professional articles: Drago Kladnik E-mail: geografski.obzornik@gmail.com www: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Print: Collegium Graphicum Price: 6 € Number of copies printed: 600 copies Bank account: SI56 6100 0001 9189 275, Delavska hranilnica d.d., Ljubljana, Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana The magazine is indexed in SCOPUS. This publication was co-financed by the Slovenian Research agency. Fotografija na naslovnici: PRIHODNOST PERUJA Avtor fotografije: JÁN VESELOVSKÝ 4 Suzana Vurunić Razvojno in varovalno vrednotenje ekosistemskih storitev Slovenije 13 Klemen Beličič Geoinformacijska podpora umeščanju rastlinskih čistilnih naprav v občini Črnomelj 24 Teja Anderlič Geografski vidik povezovanja kmetov v kmetijsko zadrugo 32 Marija Kurent Zemljiške operacije na podeželju kot izziv in razvojna priložnost 42 Petr Chalupa, Ján Veselovský Peru – dežela potomcev Inkov Ježka imam rad. Zelo rad. To ste lahko že ugotovili1. Je zabaven, bridko cini­čen, včasih pogrebno žalosten. A je tudi strašansko poučen in se mi zdi, da ima večkrat prav kot Darwin. Poglejmo, če lahko povlečemo kakšno vzporednico za naslednjo zimzeleno: narobeJe v mojem svetu vse lepo narobe in ker je, zato je prav… Ne, niti slučajno doma ne nabiram gob. Kje, da bi spal v pisarni. Ko boš se staral, takrat, boš fant najbolj mlad. Minila so štiri leta in šment, prav nič nisem mlajši. Kasneje bo, kar je prej in nazaj greš naprej. Ko molčiš, na ves glas govoriš. Daleč od tega, da bi štiri leta molčali. Veliko smo imeli za povedati. In po mo­jem skromnem mnenju, marsikaj tehtnega in geografskega. Se Ježek lahko tudi moti? Ali sem si le izbral napačno pesem? Pomlad je, ko drugod je pusta zima! narobe svet Žal, se ni motil glede podnebja. Letošnji je prav negativno re­korden. Novembra hodimo okoli v kratkih rokavih. Da ne govorimo o ujmah, narobe. poplavah, sušah, požarih. Vse narobe Ta moj svet je več kot prima, konča se spredaj in začne se vzad. Je že v redu. Kar se začne, se mora tudi končati. narobe. Ostaja upanje, da bo morebiti v času zanamcev po svetu manj narobe. Pa življenje ima tudi mnogo lepih strani. Tudi to ni Če se začne z Ježkom, naj se z njim tudi konča. Drži. in skupaj z njim grem pesm'co zapet. Zato je pravšnji moj NA-RO-BE. Svet! 1http://zgs.zrc­sazu.si/Portals/8/Geografski_obzornik/GO_2015_1.pdf IZVLEČEK Izredna fizičnogeografska pestrost v povezavi s tradicionalno kmetijsko rabo je razlog veliki biotski raznovrstnosti Slovenije. V prispevku so izpostavljeni štirje osnovni ekosistemi Slovenije in njihove ekosistemske storitve. Razvojno in varovalno vrednotenje je bilo izvedeno za 12 izbranih ekosistemskih storitev. Analizirani so bili njihova raznolikost, pomembnost, ranljivost in ogroženost ter gospodarska vrednost. Poleg opisa ter ekonomskega in trajnostnega ekosistemskega ovrednotenja prispevek za vsako ekosistemsko storitev poda predloge za ohranitev oziroma izboljšanje njenega stanja. Ključne besede: ekosistem, biotska raznovrstnost, ekosistemske storitve, razvojno in varovalno vrednotenje, Slovenija. ABSTRACT Developmental and Protective Evaluation of Ecosystem Services of Slovenia Exceptionally diverse factors of physical geography in relation to traditional agriculture contributed to Slovenian rich biodiversity. Article points out four basic ecosystems of Slovenia and their ecosystem services. Developmental and protective evaluation was carried out for 12 selected ecosystem services. It analyzed how diverse, important, vunerable and endangered ecosystem services are and their economic value. Article states suggestions for their preservation or rehabilitaion beside describing each one of them and conducting a valuation with economic and sustainable ecosystem methods. Key words: ecosystem, biodiversity, ecosystem services, developmental and protective evaluation, Slovenia. GO S lovenija je geografsko in ekosistemsko izjemno raznolika. S tem je po­vezana tudi raznolikost ekosistemskih storitev, torej koristi, ki jih ljudje dobimo od narave. Čeprav se v Sloveniji večina ljudi zaveda pomembno­sti ohranjanja narave, njenih dejanskih nalog marsikdo ne pozna in zato tudi ne ceni. V zadnjih letih se zaradi vse večjih in hitrejših izgub ekosistemskih storitev (pitna voda, ribolov, čiščenje vode in zraka …) ter želje po učinkovitejši rabi omejenih naravnih dobrin čedalje več pozornosti posveča vrednotenju ekosis­temskih storitev. Pri posegih v okolje, vzpostavljanju zavarovanih območij in širjenju zavedanja o dobrinah in uslugah, ki nam jih nudi narava, je pomembna geografska in celostna trajnostno ekonomska analiza ekosistemov. V Sloveniji je že bilo narejenih nekaj lokalnih in regionalnih študij (tradicionalnega) eko­nomskega vrednotenja, na primer Lovrenških jezer (Žujo in Marinšek 2011), Arboretuma Volčji Potok (Verbič in Slabe Erker 2007) in Škocjanskega regij­skega parka (Ecosystem services evaluation … 2011). Študije, ki bi vrednotile storitve brez neposredne uporabne vrednosti, še niso bile izvedene. Ekosistemi in ekosistemske storitve Slovenije Ekosistemi so »… dediščina in kapital vsega človeštva …« (Gaberščik 2008, 101). V Sloveniji so se zaradi pestrosti naravnogeografskih in družbenogeograf­skih dejavnikov skozi geološko daljša in ob prisotnosti človeka krajša obdobja razvili pestri ekosistemi. Rezultat tega je tudi pestrost živih bitij, saj naj bi bilo pri nas zastopanih več kot 1 % vseh znanih živih vrst in več kot 2 % celinskih (kopenskih in sladkovodnih) vrst na svetu (Mršić 1997). V prispevku so definirani štirje kopenski ekosistemi, kartirani na podlagi rabe tal, in podzemeljski ekosistem. Več kot 60 % Slovenije (medmrežje 1) pokriva gozdni ekosistem. Njegova površina se v zadnjih 130 letih povečuje (Ora­žem 2014). Nanj je vezanih kar 1100 vrst, od tega četrtina od vseh v Slo­veniji ogroženih vrst (Perko 2004). Travniški ekosistem, ki je v glavnem antropogenega nastanka (Vidrih 2007), pokriva 18 % Slovenije (med­mrežje 1). Analize ocen stanja ohra­njenosti habitatnih tipov Direktive o habitatih za leto 2013 kažejo, da je polovica travniških zemljišč, vključe­nih v omrežje Natura 2000, v slabem stanju (medmrežje 2). Kmetijski eko­sistem (njive, vrtovi, trajni nasadi ...) zavzema 12 % (medmrežje 1) površja države in je edini ekosistem, ki je na­stal izključno z delovanjem človeka. Le 0,8 % ozemlja Slovenije (med­mrežje 1) pripada vodnemu ekosis­temu. Posebna kategorija je podze­meljski ekosistem, ki je zaradi visoke stopnje endemičnosti in ranljivosti med najbolj ogroženimi habitatnimi tipi pri nas (Hlad in Skoberne 2001). Ekosistemi kot funkcionalne enote pokrajine oblikujejo ugodne življenj­ske razmere za človeka in druge orga­nizme – tako imenovane ekosistemske storitve (v nadaljevanju ES) (Gaber-ščik 2008). Začetki preučevanja ES segajo v obdobje okoljskega gibanja v šestdesetih letih 20. stoletja (Costanza s sodelavci 2006). V prispevku je bilo za razvojno in va­rovalno vrednotenje izbranih 12 ES, od tega osem oskrbovalnih in štiri uravnalne. Kulturne in podporne ES niso bile obravnavane, saj so za njiho­vo vrednotenje primernejše metode, ki jih nismo preučevali (na primer metodi kontingenčnega vrednotenja Ekosistemske storitve (ES) so dobrine in storitve naravnega okolja, ki koristijo lju­dem in podpirajo kakovost življenja (medmrežje 3). Razdeljene so v štiri katego­rije: oskrbovalne, uravnalne in kulturne storitve, ki se tičejo človeka neposredno, ter podporne ES, ki so potrebne za vzdrževanje drugih storitev (Sarukhán in Whyte 2005). Oskrbovalne storitve vključujejo preskrbo ljudi s produkti (hrana, voda, ma­terial), medtem ko uravnalne storitve zadevajo človeka posredno, prek uravnavanja biokemičnih, bioloških, masnih, zračnih, vodnih tokov (filtracija, skladiščenje od­padkov, opraševanje, varovanje pred poplavami in plazovi, uravnavanje mikroklime, zaščita pred vetrom in podobno). Kulturne storitve omogočajo posredno in neposre­dno uporabo ekosistemov prek možnosti za rekreacijo, sprostitev, zabavo, inspira­cijo, učenje, raziskave itd. Podporne storitve vključujejo tvorbo prsti, fotosintezo, kroženje hranil in vode ter primarno produkcijo (medmrežje 9). in potnih stroškov), oziroma bi vre­dnotenje vodilo v tako imenovano dvojno vrednotenje. Podporne sto­ritve (na primer fotosinteza) namreč podpirajo delovanje vseh storitev, zato je pri vrednotenju pomembno, da se obravnava tako imenovane končne koristi, ki nam jih nudi narava. Ekonomsko in ekosistemske vrednotenje izbranih 12-ih ekosistemskih storitev Postopek vrednotenja izbranih ES je potekal po prilagojenih devetih praktičnih korakih vrednotenja, uporabljenih v raziskavi Ecosystem services evaluation in the Škocjan Caves Regional Park (2011). Meto­dološki okvir tako imenovanega traj­nostnega ekonomskega vrednotenja je predstavljen na sliki 2. Razdeljen je na dva dela. Na eni strani je ra­zvojno vrednotenje s tradicionalni-mi ekonomskimi metodami (MPA, DCA, BT), na drugi pa varovalno vrednotenje z dvema pristopoma. Pri antropogenem pristopu je bila z oceno od 1 do 5 ocenjena stopnja varovanja ekosistemske storitve (1 – ni varovana; 5 – odlično varovana). Opisno sta bila ovrednotena še vpliva na človekovo blagostanje/zdravje in bivalno okolje. Če se je kateri izkazal za dobrega oziroma pomembnega, je dobil posebno oznako »*«. Pri eko­centričnem pristopu je bila z oceno od 1 do 5 ocenjena ogroženost ES (1 – popolnoma ogrožene; 5 – neo­grožene). Najvišja ocena varovalnega vrednotenja je bila 10. Izbrane tradicionalne ekonomske metode vrednotenja ES: MPA – Metoda tržnih cen skuša ekonomsko ovrednotiti dobrine in storitve, ki se kupujejo in prodajajo na trgu (Ozdemiroglu s sodelavci 2006). Vključujejo tudi tako imenovani potrošnikov presežek, saj so nekateri potrošniki za dobrino pripravljeni plačati več (King in Mazzotta 2000). DCA – Metoda izogibanja škodi obravnava ovrednotenje na podlagi stroškov, ki na­stopijo zaradi izgube, stroškov zamenjave ali nadomestitve ekosistemske storitve (King in Mazzotta 2000). BT – Metoda prenašanja koristi določene naravne dobrine ali storitve oceni na pod-lagi že izvedenih študij ekonomskega vrednotenja (Ozdemiroglu s sodelavci 2006). Slika 2: Metodološki okvir trajnostnega ekonomskega vrednotenja ekosistemskih storitev. Ocena razvojnega in varovalnega vrednotenja izbranih ekosistemskih storitev Rezultati razvojnega in varovalnega vrednotenja izbranih 12-ih ES Slove­nije kažejo, da je ocena skupne vre­dnosti 1,3 milijarde evrov oziroma 588 milijonov evrov, če izvzamemo ES, ki smo jih vrednotili z metodo prenašanja koristi. To v prvem primeru znese 650 evrov na prebivalca letno in v drugem 286 evrov na prebivalca letno. Trajno­stno ekosistemska ocena je dobila sre­dnjo vrednost (ocena 7). Ocenjujemo namreč, da nekatere naše ES slabše varujemo, oziroma da so že ogrožene. V preglednici 1 vidimo, da je najviš­jo tradicionalno ekonomsko vrednost dobilo opraševanje, vredno skoraj 400 milijonov evrov. Nanaša se tako na travniški in kmetijski kot tudi gozdni ekosistem. Za oceno vrednosti je bila uporabljena metoda BT. Ekonomske vrednosti za hektar posameznega ekosistema (gozd zmernih zemljepisnih širin, travniški ekosistem zmernih zemljepisnih širin in kmetijski ekosistem) v Kataloniji so bile preračunane na raven Slovenije. Uporaba omenjene metode zahteva previdnost, saj gre v primerih iz tujine za drugačne ekosisteme, z drugačnimi naravnogeografskimi in družbeno­geografskimi dejavniki. To vpliva na pomen in poudarjenost ekosistemskih storitev. Z vidika uporabe metode MPA je naj­višje ovrednotena storitev lesa in lesne biomase, skoraj 250 milijonov evrov. Za vrednotenje so bili uporabljeni ekonomski računi za gozdarstvo po proizvodih, ki jih vodi Statistični urad Republike Slovenije. Ocenjujemo, da je varovanje te ES slabo (ocena 2), saj je pri gospodarjenju z gozdovi opazen razkorak med načrtovanimi in reali­ziranimi ukrepi, kar vodi v slabšanje njihovega stanja (predvsem v zasebnih gozdovih). Drugo najvišjo vrednost uporabe MPA, skoraj 176 milijo­nov evrov, je dosegla storitev mesa in mleka pašne živinoreje–. Uporabljen je bil izračun neto dodane vrednosti živinoreje Kmetijskega inštituta Slo­venije. Vrednost ni presenetljiva, saj je prav živinoreja najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva. Metodo DCA smo uporabili samo za oceno vrednosti ponora CO2. Ta se vrednoti na podlagi letne akumulaci­je prirastka v gozdovih in cene tako imenovanih emisijskih kuponov. Iz­raža oceno škode, ki bi jo v primeru vplivov na zdravje ljudi prihranili za zdravstvene storitve. Ker se slovenske lesne zaloge že desetletja večajo, je ta ES dobila najvišjo trajnostno ekosis­temsko oceno. Velja poudariti, da bo tudi lesna zaloga dosegla teoretično ravnovesno stanje, ko bosta ponor CO2 in izhajanje CO2 iz gozda izrav­nana. Gledano še dlje vnaprej lahko pričakujemo, da gozd postane tudi vir emisij CO2, saj se lahko spremeni nje­gova ravnovesna starostna struktura in se pojavljajo močnejše ujme (neurja, suše, snegolomi …) (medmrežje 11). ES, ki se nanašata na vse ekosisteme, sta biotska raznovrstnost in zagota­vljanje pitne vode. Ocenjujemo, da sta z ekocentričnega vidika že ogrože­ni. To velja predvsem za biodiverzite-to oziroma ohranjanje genskega vira, ki je med vsemi ocenjenimi ES dobila najnižjo vrednost (ocena 2). ES med je dobila negativno ekonom­sko vrednost in v končni seštevek ni bila vključena. Stroški proizvodnje medu so namreč višji od prihodkov. Preglednica 1: Trajnostno-ekonomska ocena vrednosti izbranih ekosistemskih storitev v Sloveniji na letni ravni (vir: Vurunić 2015). ekosistemska storitev tradicionalno ekonomska ocena trajnostno ekosistemska ocena trajnostno ekonomska ocena (vrednost in ocena 1–10) vrednost1 metoda antropogeno (1–5) ekocentrično (1–5) divjad 6 milijonov evrov MPA 4* 4 6 milijonov evrov + 8* les in lesna biomasa 249 milijonov evrov MPA 2 4 249 milijonov evrov + 6 ponor CO2 30,1 milijona evrov DCA 5 5 30,1 milijona evrov + 10 zadrževanje presežkov vode (355 milijonov evrov) BT 2 4 (355 milijonov evrov) + 6 blaženje erozije prsti (3,6 milijona evrov) BT 3 3 (3,6 milijona evrov) + 6 med (–7,2 milijona evrov) MPA 4* 4 (–7,2 milijona evrov) + 8* meso in mleko 175,6 milijona evrov MPA 3 4 175,6 milijona evrov + 7 opraševanje (392,4 milijona evrov) BT 3* 3 (392,4 milijona evrov) + 6* ribe 3 milijone evrov MPA 3 4 3 milijone evrov + 7 rastlinski proizvodi 58,2 milijona evrov MPA 2 3 58,2 milijona evrov + 5 biotska raznovrstnost / / 4** 2 6** pitna voda 66,5 milijona evrov MPA 3 4 66,5 milijona evrov + 7 SKUPAJ I.2 1339,4 milijona evrov 3,2 3,7 1339,4 milijona evrov + 7 SKUPAJ II.3 588,4 milijona evrov 588,4 milijona evrov + 7 1 Glede na različne podatke po posameznih ekosistemskih storitvah so izračuni narejeni za različna leta vse od 2012 do 2015. 2 Seštevek brez negativne vrednosti za storitev medu. 3 Seštevek brez negativne vrednost za storitev medu in vrednosti, kjer je bila uporabljena metoda prenašanja koristi. * – oznaka za izredno dober vpliv na zdravje ** – oznaka za izredno dober vpliv na zdravje in bivalno okolje Stanje izbranih ekosistemskih malo poznanih in poudarjenih vodne Ekocentrična ocena gozdnih ES kaže, storitev po ekosistemih in bilance gozdov in pomembnosti skla­ da so nekatere storitve že ogrožene. predlogi za njihovo izboljšanje diščenja vode. Pozitivno je, da golo- Predvsem gre izpostaviti storitev bla­ sečni način gospodarjenja ni dovoljen. ženja erozije prsti. Ocene ohranjenosti Gozdni ekosistem Največ površja Slovenije zavzema gozdni ekosistem, zato je bilo zanj vrednotenih kar pet ES. Trajnostno ekosistemska ocena pokaže, da so te storitve srednje varovane. Najnižjo oceno sta dobili les in lesna biomasa ter regulacijska storitev zadrževanja presežkov vode. Varovanje lesa je sla­bo ocenjeno predvsem zaradi nere­aliziranih gojitvenih del in poseka v zasebnih gozdovih ter nezainteresira­nosti za slovenski les (medmrežje 4). Storitev uravnavanja presežkov vode oziroma varstvo pred poplavami je slabo varovana zaradi še vedno pre- Pri varovanju gozdnih ES bi morali: • povečati zainteresiranost za realizacijo poseka ter izvedbo gozdnogojitvenih in varstvenih del v zasebnih gozdovih, • zmanjšati izvoz okroglega lesa in povečati konkurenčnost celotne gozdno-lesne verige, • povečati gradnjo lesenih stanovanjskih objektov predvsem z domačim lesom, saj les pozitivno vpliva na zdravje in bivalno okolje, • narediti študije vodne bilance gozdov, raziskati hidrološke značilnosti in pripravi-ti ocene prispevka gozdnega ekosistema k preprečevanju poplav, • izvajati takšno gospodarjenje, da se vzdržuje in izboljša gozdne strukture, pomemb­ ne za skladiščenje vode, predvsem negovati poplavne in močvirnate gozdove, • ohranjati naravne gozdne združbe (manj monokultur, kot je smreka), • uvesti preventivne ukrepe pred erozijo in ne zgolj sanirati že nastale škode, • natančno (s)poznati pobočne procese in uvesti sodelovanje vseh vpletenih strok, začenši z vrednotenjem in preventivo. in razvojnih faz varovalnih gozdov ka­žejo na srednjo ogroženost. Edina sto­ritev, ki ima odlično trajnostno eko­sistemsko oceno, tudi med vsemi ES, je ponor CO2. Ta sposobnost gozda je odlično varovana, saj sta zanjo bi-stvenega pomena površina gozdov in povečevanje lesne zaloge. Trenutno še ni ogrožena, saj je zdravstveno stanje naših gozdov dobro. Posebno oznako »*« je dobil vpliv na zdravje pri div-jadi, saj je meso slovenske divjačine med najbolj cenjenimi v Evropi (No­vak 2014). Travniški ekosistem V okviru travniškega ekosistema so bile ovrednotene tri ES, a se med in opraševanje nanašata tudi na gozdni in kmetijski ekosistem. Vloga čebel in drugih opraševalcev je namreč ve­zana tako na travniške rastline kot na medovite drevesne vrste, predvsem pa je pomembna za opraševanje kmetij­skih pridelkov. Storitev mesa in mleka pašne živinoreje je dobila visoko vre­dnost, kar ni presenetljivo, saj ima pri nas kar 86 % kmetijskih gospodarstev v uporabi travnike in pašnike, najpo­membnejša panoga kmetijstva pa je živinoreja (Skupna in kmetijska … 2014). Ocenjujemo, da jo slabše va­rujemo, saj je delež ekoživil glede na povpraševanje še vedno majhen. Dejavnost pridobivanja medu, pred­vsem pa čebelarjenja, ima pri nas dol-go tradicijo, ki jo še poudarja avtohto­na vrsta kranjske sivke. Kljub sledenju dobrim praksam slovenskega čebelar­jenja pa »… so donosi na panj nizki, stroški pridelave pa visoki …« (Meglič 2004, 78). Ocenjujemo, da ES dobro varujemo, saj so čebelarji že leta 1999 uvedli nadzorovano pridelavo medu (medmrežje 5), naš med ima geograf­sko označbo »Slovenski med« (Papler 2014). Velja za kakovostnega in var-nega, zato je pri vplivih na zdravje dobil dodatno oznako »*«. Izjemno pomembna storitev opraševanja je ocenjena daleč pred vsemi izbranimi storitvami. Podvržena je posledicam intenzivnega kmetovanja in slabšemu monitoringu divjih opraševalcev. je že ogrožena Zaradi slabšega zdravstvene­ga stanja čebel, upadanja števila divjih opraševalcev in zabeleženih poginov čebeljih družin zaradi pesticidov je že ogrožena tudi intrizična vrednost, to je vrednost, ki presega ekonomsko vrednost čebel (Bevk 2014). Zaradi izrednega pomena za zdravje ljudi je dobila dodatno oznako »*«. Vodni ekosistem Pri vodnem ekosistemu je bila izposta­vljena le storitev preskrbe s produkti, in sicer z ribami. Ribolov na sladkih vodah je negospodarske narave, na morju posluje z izgubo, akvakultura pa je v porastu. Ocenjujemo, da ES slabše varujemo. V sladkih vodah so namreč presežene vsebnosti nitritov in amonija (med­mrežje 6). Tudi ulov rib se zmanjšuje, problem so neprimerna ribiška plo­vila. Ekocentrično vrednotenje je pokaza-lo, da se v sladkovodnih in morskih Pri varovanju travniških ES bi morali: • spodbujati ekološko kmetovanje in ekološko živinorejo ter zmanjšati prezgodnjo ter prepogosto košnjo, ki ogrožajo predvsem divje opraševalce, • ukrepati zoper intenzifikacijo živinoreje (predvsem govedoreje), ki lokalno pov­ zroča večje pritiske, • ohranjati čistopasemske živali lisaste, rjave in črno-bele pasme, • spodbuditi čebelarje k ekološkemu čebelarjenju, • povečati konkurenčnost domačega medu, zmanjšati uvoz iz tujine in zagotoviti dovolj medu na vseh območjih Slovenije, • izvesti raziskave o divjih opraševalcih in uvesti monitoring, saj ti pomembno pri­spevajo k opraševanju, • uvesti ukrepe za učinkovit nadzor varoze, predvsem prehod na ekološko zatiranje, • redno menjavati čebelje matice in uporabljati avtohtono kranjsko sivko, • dokončno prepovedati uporabo pesticidov, predvsem iz skupine neonikotinoidov, katerih sledi so našli v čebelah. vodah pojavljajo tujerodne vrste, pri akvakulturi pa virusne okužbe (med­mrežje 7). Kljub dobremu zdravstve­nemu stanju je ES rib že ogrožena. Pri varovanju kmetijskih ES bi morali: • spodbuditi ekološko pridelavo in povečati delež ekoloških kmetij z ekološkimi njivami in vrtovi ter trajnimi nasadi • preprečiti zmanjševanje površine njiv in za vzpostavitev prehranske varnosti za­gotoviti več njiv, zasajenih z žitaricami,, • povečati samooskrbo z zelenjavo, • varovati pridelavo tradicionalnih in starih sort (na primer krompirja in jabolk), • povečati uspešnost sistema fitosanitarnega nadzora, predvsem pa pripraviti ustrezne strokovne in pravne podlage za varstvo pred novimi tujerodnimi škodlji­vimi organizmi. Pri varovanju vodnih ES bi morali: • spodbujati zastopanost ekoloških ri­bogojnic, • ohraniti omejitve morskega ulova, saj je stalež sardele v celoti izkoriščen, • prestrukturirati in posodobiti slovensko ribiško floto, ribiško opremo in uvesti okolju prijaznejše ribolovne metode, • spodbujati akvakulturo z ukrepi za izboljševanje veterinarsko-sanitarnih pogojev vzreje in omogočati boljše zdravstveno stanje vodnih organiz­mov v ribogojnicah, • varovati vodne habitate pred onesna­ževanjem in pregradami (hidroelek­trarne), ki spreminjajo in uničujejo vodne habitate, ob morju pa pred­vsem pred pozidavo in turizmom, • vzpostaviti sistem nadziranja širitve tujerodnih vrst in preprečiti še večjo škodo. stemskega vidika ocenjena s slabim varovanjem. To se odraža tudi v dej­stvu, da po površini njiv in zemljišč, zasejanih z žitaricami, ne dosegamo meje za prehransko varnost (Kranjec 2015). Prav tako izgubljamo gensko in vrstno pestrosti naših sort (Meglič s sodelavci 2011). Ekosistemski storitvi, ki se nanašata na vse ekosisteme ES, ki se nanašata na vse ekosisteme, sta biotska raznovrstnost in zagota­vljanje pitne vode. Biotsko pestrost smo vrednotili samo s trajnostnega ekosistemskega vidika, saj je njena ekonomska vrednost neprecenljiva. Pritiski se kažejo predvsem pri eko­centrični oceni, saj je njena intri­zična vrednost izjemno visoka, a že zelo ogrožena. V Sloveniji naj bi bilo ogroženih že kar 45 % vrst živih or-ganizmov, skoraj polovica sesalcev in gnezdilk, petina praprotnic in semenk (medmrežje 8) ter kar deset od enaj­stih avtohtonih pasem (ras) domačih živali (Perpar 2010). Storitev ima iz­reden vpliv na zdravje in bivalno oko­lje, tako da je kot edina ES dobila dve dodani oznaki »**«. Kmetijski ekosistem Pri kmetijskem ekosistemu je bila ovrednotena zgolj storitev preskrbe ljudi z nekaterimi rastlinskimi proi­zvodi (pšenica, krompir, belo zelje in jabolka), kar je z vidika prehranske varnosti izrednega pomena. Delež površin njiv, sadovnjakov in vrtnin v ekološki pridelavije leta 2014 do-segel 12 % vseh ekološko obdelanih površin (medmrežje 12), a je bil de­lež ekoživil glede na povpraševanje še vedno majhen – največje je namreč po svežih vrtninah, sadju, mlevskih in mlečnih izdelkih (medmrežje 10). Ker se površina njiv zmanjšuje, je bila ta storitev s trajnostnega ekosi- Slika 4: Varovana območja v Sloveniji. s ve˛je reke Natura 2000 Zavarovana obmoja narodni park regijski park krajinski park strogi naravni rezervat naravni rezervat naravni spomenik 0 10 20 40 km Kartografija Suzana Vuruni Vir Agencija RS za ..., 2004; Geodetska uprava RS, 2012. Pri varovanju biotske raznovrstnosti je treba: • vpeljati ekosistemski pristop varstva naravnih dobrin, • ohranjati naravne habitate, • izboljšati ozaveščenost ljudi o pomembnosti barij in mokrišč, • spodbujati ekstenzivno rabo kmetijskih zemljišč, • zmanjšati vplive intenzivnega kmetovanja in rekreativnih dejavnosti ter obe de­ javnosti smotrno omejiti, • ohranjati avtohtone pasme in rase. podnebnih sprememb in še nekaterim, kar slabša varovanje ES, predvsem pa ogroža njihovo intrizično vrednost. S tem ogrožamo tudi naša življenja. Vrednotenje ekosistemskih storitve je podlaga za trajnostno načrtovanje Storitev preskrbe s produkti – pitno vodo – varujemo srednje, saj je kako­vost nekaterih vodnih teles slaba. Na sistem čiščenja odpadnih voda je pri­ključenih le 55 % prebivalcev Sloveni­je (Zajc 2014). Pri vplivih na zdravje je treba izposta­viti, da skoraj 10 % Slovencev še ve­dno ni priključenih na javni vodovod. Na manjših oskrbovalnih območjih prihaja do fekalnega onesnaževanja ter čezmerne prisotnosti virusov in bakterij (Sovič 2015). Pri varovanju pitne vode je treba: • ohranjati gozdna zemljišča in eksten­zivno rabo tal, • preprečiti povečanje površine trajnih nasadov, • spodbujati ekološko kmetovanje, • urediti odvajanje in čiščenje komunal­nih odpadnih voda za vse prebivalce Slovenije, • povečati delež državljanov, ki so pri­ključeni na javni vodovod, ali tiste iz manjših, neurejenih sistemov priključi-ti na večje sisteme oziroma jim zagoto­viti ustrezen nadzor kakovosti, • zagotoviti nadzor nad vodovarstvenimi območji, izvajati vzdrževalna dela in dezinfekcije oziroma obdelave vod, • na območjih kraške podzemne vode tehtno premisliti pri dejavnostih in po­segih v prostor. Vrednost vseh ekosistemskih storitev Slovenije ES Slovenije so raznolike in imajo pomemben vpliv na blaginjo človeka. Tudi pri nas se že kažejo globalni tren­di zmanjševanja dobrin in koristi eko­sistemov. Končna ekonomska ocena izbranih ES 1,3 milijarde evrov je leta 2013 pomenila skoraj 4 % BDP (Bru-to domači proizvod … 2015). Konč­na tradicionalna ekonomska ocena je zelo podcenjena, saj je bilo izbranih le 12 storitev. Vseh ES Slovenije je veliko več – za celovito oceno bi bilo treba vključiti še travniško biomaso, uravnavanje kakovosti zraka, zaščito pred vetrom in hrupom, možnosti za rekreacijo, inspiracijo, vzgojo, iz­obraževanje in podobno. Zaradi tega je skupna ekonomska vrednost precej večja. Glede na vrednost posameznih ekosistemov na svetovni ravni (za leto 2011) lahko celotno ekonomsko vre­dnost ES Slovenije ocenimo na kar 16,8 milijarde evrov ali skoraj polovi-co slovenskega BDP leta 2013. Trajnostno ekosistemska vrednost vseh storitev bi bila najverjetneje podobna, saj se številni pritiski človekovih de­javnosti tudi pri našem vrednotenju ponavljajo. Večina ekosistemov je iz­postavljenih negativnim učinkom in-tenzivnega kmetovanja, onesnaževanja, širjenja pozidave, prometa in rekreacije, V zadnjih letih se pozornost vse bolj usmerja k ovrednotenju ekosistem­skih storitev, ki se jih skuša oceniti v denarni in nedenarni vrednosti, v od­visnosti od vrste ekosistemske stori­tve, razpoložljivih virov, predvsem pa namena vrednotenja. Veliko metod je namenjenih prikazu njihovih vredno­sti v denarni vrednosti; dostikrat tudi v obliki pripravljenosti ljudi, da zanje plačajo (WTP – willingness to pay). Imamo pa tudi storitve, ki jih je fi­nančno težko ovrednotiti oziroma jih sploh ne bi smeli vrednotiti, kakršne so na primer človeško življenje, estetika okolja, biotska raznovrstnost. A vendar to počnemo vsak dan, saj je vrednote­nje neločljivo povezano z odločitvami. Z razvojnim in varovalnim vrednote­njem izbranih ES Slovenije smo skuša­li zajeti tako tradicionalno ekonomsko vrednotenje kot nedenarno vrednote­nje z uporabo trajnostno ekosistem­skih metod. Takšno vrednotenje je namenjeno odločevalcem, politikom, prostorskim načrtovalcem in okolje­varstvenikom na državni, regionalni in lokalni ravni, predvsem pa družbi in tudi vsakemu posamezniku. Razvojna in varovalna vrednost sta odlična pod-laga za trajnostno načrtovanje in razvoj v kontekstu varovanja dobrin ter uslug ekosistemov. Tako narašča zavest ljudi o vrednosti obdajajoče nas narave in usmerja tudi pot Slovenije – biotskega parka z izjemno ekocentrično vlogo – spevkom smo želeli prikazati, koliko je javne dobrine in pravica vseh. Zaveda­se usmreja vstran od posegov, ki slabša-vredna narava, in to ne le s finančnega nje o njihovi vrednosti mora postati jo količino in kakovost ES. S tem pri-zornega kota. Kljub vrednotenju so ES naša vrednota. Viri in literatura 1. Bevk, D. 2014: Le pestre združbe opraševalcev zagotavljajo zanesljiv servis opraševanja. Medmrežje: http://www.tromba.si/dr-danilo-bevk-nacionalni-institut-za-biologijo-le-pestre-zdruzbe-oprasevalcev-zagotavljajo-zanesljiv-servis­oprasevanja/ (20. 8. 2015). 2. Bruto domači proizvod, Slovenija, letno. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. 2015. Medmrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0301910S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/03_nacionalni_racuni/05_03019_BDP_letni/&lang=2 (13. 9. 2015). 3. Costanza, R., Wilson, M., Troy, A., Voinov, A., Liu, S., D'Agostino, J. 2006: The Value of New Jersey’s Ecosystem Services and Natural Capital. Burlington. Medmrežje: http://training.fws.gov/EC/Resources/nrdar/injury_quantification/NJvaluationpart2.pdf (12. 12. 2012). 4. Ecosystem services evaluation in the Škocjan Caves Regional Park, Ljubljana, 2011. Medmrežje: http://awsassets.panda.org/downloads/ecosystem_services_evaluation_in_the_skocjan_caves_regional_park.pdf (5. 12. 2012). 5. Gaberščik, A. 2008: Ohranjanje ekosistemskih storitev – temelj našega preživetja. Ekosistemi – povezanost živih sistemov. Ljubljana. 6. Hlad, B., Skoberne, P. 2001: Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, 2. del. Stanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. Ljubljana. Medmrežje: http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost2.pdf (2. 6. 2014) 7. King, D. M., Mazzotta, M. J. 2000: Dollar-based Ecosystem valuation methods. Medmrežje: http://www.ecosystemvaluation.org/index.html (1. 12. 2012). 8. Kranjec, S. 2015. Kmetijska zemljišča. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijska_zemljisca/ (7. 9. 2015). 9. Medmrežje 1: http://rkg.gov.si/GERK/ (3. 6. 2015).10. Medmrežje 2: http://www.natura2000.si/index.php?id=213 (4. 8. 2015).11. Medmrežje 3: http://archive.defra.gov.uk/environment/policy/natural-environ/documents/eco-valuing.pdf (29. 12. 2012).12. Medmrežje 4: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/Por_ZGS_gozd2012.pdf (20. 10. 2013).13. Medmrežje 5: http://www.slovenski-med.si/oznacba-smgo.html (7. 8. 2015).14. Medmrežje 6: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/ribistvo/ (8. 8. 2015).15. Medmrežje 7: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Ribistvo/NSNA_2014_2020.pdf (1. 9. 2015).16. Medmrežje 8: http://www.arso.gov.si/soer/biotska_raznovrstnost.html (30. 10. 2013).17. Medmrežje 9: http://www.millenniumassessment.org/documents/document.356.aspx.pdf (23. 12. 2012). 18. Medmrežje 10: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Ekolosko_kmetijstvo/ANEK_zakljucno_porocilo.pdf (14. 8. 2015). 19. Medmrežje 11: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operativni_programi/op_toplogredni_ plini2012_1.pdf (3. 7. 2015).20. Medmrežje 12: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/analiza_stanja_ekoloskega_kmetovanja/ (14. 8. 2015). 21. Meglič, M. 2004: Čebelji pridelki – pridobivanje in trženje. Brdo pri Lukovici. 22. Meglič, V., Čergan, Z., Dolinčar, P., Verbič, J., Zemljič, A. 2011: Biotska raznovrstnost – kmetijske rastline. Ljubljana. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/print?ind_id=450&lang_id=302 (27. 8. 2015). 23. Mršić, N. 1997: Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Slovenija – »vroča točka« Evrope. Biotic diversity in Slovenia. Slovenia – the »hot spot« of Europe. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave. Ljubljana. 24. Novak, J. 2014: Slovenska divjačina med najbolj cenjenimi v Evropi. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/tureavanture/kulinarika/slovenska-divjacina-med-najbolj-cenjenimi-v-evropi/334054 (27. 6. 2015). 25. Oražem, D. 2014: Načrt sanacije gozdov poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014. Ljubljana. Medmrežje: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/varstvo/2014Ujma/Nacrt__sanacije_zled_2014.pdf (2. 7. 2015). 26. Ozdemiroglu, E., Tinch, R., Johns, H., Provins, A., Powell, J., Twigger-Ross, C. 2006: Valuing our natural environment – Annexes. London. Medmrežje: http://www.hm-treasury.gov.uk/d/3%281%29.pdf (6. 12. 2012). 27. Papler, D. 2014: Ekonomska analiza prodaje medu v Sloveniji. Konferenca VIVUS. Prenos inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo. Strahinj.Medmrežje: http://www.bc-naklo.si/uploads/media/74-Papler-Z.pdf (6. 8. 2015). 28. Perko, F. 2004: Gozd in gozdarstvo Slovenije. Zveza gozdarskih društev Slovenije. Ljubljana. 29. Perpar, T. 2010: Biotska raznovrstnost – domače živali. Ljubljana. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=451 (8. 9. 2015). 30. Sarukhán, J., Whyte, A. 2005: Ecosystems and Human Well-being. Synthesis. Medmrežje: http://www.millenniumassessment.org/documents/document.356.aspx.pdf (23. 12. 2012). 31. Skupna in kmetijska zemljišča kmetijskih gospodarstev, Slovenija, po letih. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2014. Medmrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1516501S&ti=&path=../Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/03_kmetijska_gospod/01_15165_zemljisca/&lang=2 (11. 8. 2015). 32. Sovič, N. 2015: Monitoring pitne vode 2014 – letno poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2014. Ljubljana. Medmrežje: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/pr14monitoringpitnevode2014zakljucnoporocilo.pdf (10. 9. 2015). 33. Verbič, M., Slabe Erker, R. 2007. Economic valuation of environmental values of the landscape development and protection area of Volčji Potok. Ljubljana. Medmrežje: http://www.ier.si/files/Working%20paper-32.pdf (7. 5. 2015). 34. Vidrih, M. 2007: Razširjenost in prihodnost travinja v Sloveniji. Ljubljana. Medmrežje: http://web.bf.uni-lj.si/katedre/clanki/Travinje_Slovenije.pdf (22. 7. 2015). 35. Vurunić, S. 2015: Razvojno in varovalno vrednotenje ekosistemskih storitev Slovenije. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana 36. Zajc, M. 2014: Čiščenje odpadnih voda. Kazalci okolja v Sloveniji. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=597 (4. 7. 2015). 37. Žujo, J., Marinšek, M. 2011: Ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev Lovrenških jezer. Ljubljana. Medmrežje: http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2011/Vrednotenje_Lovrenskih_jezer_final_julij_2011_2476.pdf (4. 7. 2015). IZVLEČEK Eden od najpomembnejših ukrepov pri ohranjanju čistih in neonesnaženih vodnih virov je čiščenje komunalnih odpadnih voda. Skladno s slovensko zakonodajo bo v pristojnosti občin, da uredijo odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naseljih, ki dosegajo predpisane pogoje. V naši raziskavi smo z geoinformacijsko podporo izdelali zemljevid primernosti za umestitev rastlinskih čistilnih naprav na območju občine Črnomelj. V drugem delu vrednotenja smo podrobneje analizirali območja naselij v občini, ki še nimajo urejenega čiščenja komunalnih odpadnih voda. Ključne besede: geoinformacijska podpora odločanju, večkriterijsko vrednotenje, odpadne vode, rastlinske čistilne naprave, občina Črnomelj, Bela krajina. ABSTRACT The geoinformational support of the placement of the wetlands in the municipality of Črnomelj. One of the most important measures in maintaining clean and unpolluted water resources is the wastewater treatment. According to the Slovenian legislation, the municipalities will regulate the collection and treatment of the wastewater in the settlements that meet the prescribed conditions. In our research, we made maps of suitability for the placement of the constructed wetlands in the area of the municipality of Črnomelj, with geoinformational support. In second part of evaluation, we in detail analysed areas of the settlements, which do not have completed wastewater-cleaning plant. Key words: Geoinformational support of decision-making, multi-criteria evaluation, wastewater, constructed wetlands, municipality of Črnomelj, White Carniola. Avtor besedila in fotografij: KLEMEN BELIČIČ Metliška cesta 8, 8340 Črnomelj E-pošta: klemen.belicic@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek V oda je bistvenega pomena za našo družbo in naravno okolje. Zaveda­nje, da lahko narava sprejme omejene količine človekovih odpadnih snovi, je spodbudilo strožje predpise v Evropski uniji na področju va­rovanja vodnih virov (Stoerring 2016). Tem sledi tudi slovenska zakonodaja. Občine bodo tako skladno s predpisi in postavljenimi roki morale zagotoviti potrebno čiščenje v določenih naseljih, ki dosegajo predpisane pogoje in so tako opredeljena kot aglomeracije (Zakon o varstvu okolja 2004). Ena od možnih rešitev problematike odpadnih komunalnih voda je čiščenje z rastlin­skimi čistilnimi napravami, ki so jih razvili na podlagi posnemanja naravnega čiščenja vode. Tehnika čiščenja se je uveljavila v tujini in domovini. Metoda je učinkovita, hkrati pa ima nekatere prednosti, na podlagi katerih smo se odločili za vrednotenje primernosti zemljišč za umestitev rastlinskih čistilnih naprav z vodoravnim podpovršinskim tokom. Na izbor primerne lokacije rastlinske čistilne naprave vpliva več različno po­membnih kriterijev. S primernim načrtovanjem umeščanja v prostor lah­ko prihranimo sredstva, saj nam ni treba dodatno urejati terena, prečrpavati vode … Za vrednotenje primernih območij smo uporabili geoinformacijska orodja. Za območje analize smo izbrali občino Črnomelj, ki zadnjih letih čiščenju od­padnih voda namenja večjo pozornost. V sklopu nedavnega projekta, s katerim so večini občanov omogočili dostop do pitne vode, so sredstva namenili tudi za projekte urejanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Stanje se torej izboljšuje, a bodo v nadaljnjih nekaj letih za ureditev čiščenja komunalne odpadne vode potrebni dodatni napori (Projekt trajnostne oskrbe z vodo … 2016). Razprše­na poselitev znotraj občinskih meja zahteva skrbno in premišljeno načrtovanje izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Rezultat naše raziskave je predlog za ureditev čiščenja odpadne komunalne vode v občini Črnomelj. Na začetku raziskave smo postavili delovno hipotezo, da ima vsako naselje v občini, v katerem bo skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju odpadne vode (Uradni list RS 98/15) treba urediti ustrezno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, primerno lokacijo in je zato rastlinsko čistilno napravo tja smi­selno umestiti. Možnost uporabe rastlinskih čistilnih naprav v občini Črnomelj Onesnažena voda se lahko prečiščuje v različnih čistilnih napravah. Ena od mo-žnosti je rastlinska čistilna naprava. Gre za umetno jezero ali močvirje, kjer se na naraven in ekološki način čisti odpadne vode ali padavinski odtok. Sestavljajo jo grede s posajenimi močvirskimi rastlinami, ki so v vodi postavljene ena za drugo. Naprava iz odpadne vode odstranjuje organske snovi, spojine dušika, fosforja, težke kovine in druge strupene snovi. Princip čiščenja posnema čiščenje vode v močvirjih (Kaj je rastlinska čistilna naprava 2011; Roš in Panjan 2012). Zmogljivost rastlinskih čistilnih na­prav je primerna za večino naselij v občini Črnomelj, saj imajo naselja s še neurejenim čiščenjem odpadne vode od 50 do 400 prebivalcev. Upo­rabljajo se za čiščenje vode s skupno obremenitvijo pod 50 populacijskih ekvivalentov (PE), primerne pa so tudi za poselitvena območja s skupno obremenitvijo do 500 PE in celo več. Na sliki 1 so predstavljene prednosti in slabosti rastlinske čistilne naprave, ki jih je treba upoštevati pred odloči­tvijo za izbor te vrste čistilne naprave. Med glavnimi prednostmi velja ome­niti njihovo cenovno dostopnost, niz­ko porabo energije (električna energi­ja ni potrebna) in zadovoljivo stopnjo čiščenja. Glavni slabosti sta možnost mašenja in nepredvidljivo delovanje. Rastlinske čistilne naprave za čiščenje vode iz gospodinjstev so uveljavljene marsikje v Evropi, denimo v Nem-čiji, Avstriji, na Češkem, Danskem, Poljskem in drugod. Imamo jih tudi v Sloveniji, tri večje (za čiščenje od­padne vode iz naselij z več kot 50 PE) so tudi v Beli krajini (Vrhovšek 2016; Kadlec s sodelavci 2000). Poznamo dve vrsti rastlinskih čistilnih naprav. V rastlinski čistilni napravi s površinskim vodnim tokom je voda, ki se čisti, nad substratom. Substrat lahko vsebuje prst, pesek, grušč, gramoz, or-ganski material in podobno. Omogoča filtracijo suspendiranih delcev in pato­genih bakterij, sedimentacijo suspen­diranih delcev v praznih prostorih sub­strata ter sorpcijo (vezavo) raztopljenih organskih snovi, dušika, fosforja in kovin. V napravi s podpovršinskim to- Slika 1: Shema prednosti in slabosti uporabe rastlinske čistilne naprave. napravami so cenovno ugodne (70 - 90 % uinkovitost) so okolju prija na tehnologija ob poveani obremenitvi se sistem enostavno dogradi uporabne so kot estetski dodatek domu vežejo ogljikov dioksid kom pa se voda pretaka skozi porozen substrat. Naprave s podpovršinskim tokom se nadalje delijo na naprave z vodoravnim tokom – odpadna voda teče vzporedno s površino – in verti­kalnim odtokom – odpadna voda od zgornje plasti proti dnu teče skozi sub-strat (Crites s sodelavci 2014). Ugotovili smo, da so za čiščenje ko­munalne odpadne vode v občini Čr­nomelj ustreznejše naprave s podpo­vršinskim tokom, saj so po mnenju Critesa in sodelavcev (2014, 333) primernejše za čiščenje odpadne vode iz gospodinjstev, kjer je dotok vode konstanten. Poleg tega naprave s po­vršinskim tokom okrnjeno delujejo pozimi, lahko so leglo komarjev in za­vzemajo večjo površino na enoto PE (Roš in Panjan 2012). V rastlinskih čistilnih napravah s podpovršinskim tokom je boljši učinek čiščenja na po­vršino naprave, kar omogoča porozni medij z večjo površino, ter manjša možnost, da ljudje pridejo v stik z od­padno vodo. Stanje na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Črnomelj Izvajalec javne službe odvajanja in či-ščenja komunalne odpadne vode ter padavinske vode v občini Črnomelj je javno podjetje Komunala Črnomelj, d. o. o., ki je zadolženo tudi za obmo-čje sosednje občine Semič. Skrbi za vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in pripadajočih naprav ter upravljanje s čistilnimi napravami. Javno podjetje upravlja s šestimi čistilnimi naprava-mi v občini Črnomelj (preglednica 1) in štirimi v semiški občini (Odvajanje in čiščenje … 2013). Preglednica 1: Čistilne naprave v občini Črnomelj in njihova kapaciteta čiščenja odpadne vode. (Vir: (Operativni program … 2010).) KAPACITETA ČISTILNA NAPRAVA (PE) Centralna čistilna naprava Črnomelj 9600 Čistilna naprava Radenci 150 Čistilna naprava Dragatuš 500 Čistilna naprava Kanižarica 1000 Čistilna naprava Stari trg 240 Čistilna naprava Vinica 1800 Slovenske občine so zadolžene, da uredijo odvajanje komunalne od­padne vode za aglomeracije, ki so v zakonodaji opredeljene kot območja poselitve, kjer je poseljenost dovolj zgoščena, da je mogoče zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode. Kriteriji za opredelitev aglomeracije so v stari Uredbi o emisiji snovi pri od­vajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS 45/07 in 63/09) in novi Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS 98/15) različni. V občini Črnomelj je ob koncu leta 2015 stalno prebivalo 14.523 prebi­valcev (SURS 2016). Odpadna voda iz gospodinjstev se je v komunalne čistil­ne naprave odvajala v sedmih naseljih, med katerimi jih je pet opredeljenih kot sedem aglomeracij (zato, ker je naselje Kanižarica razdeljeno na tri aglomera­cije). Ta naselja so Črnomelj, Kaniža­rica (vsi trije deli), Dragatuš, Vinica in Griblje. Čeprav naselji Srednji Radenci in Stari trg ob Kolpi nista opredeljeni kot aglomeraciji, imata prav tako ure­jeno kanalizacijsko omrežje (Poročilo o izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda 2015). Po predhodni uredbi je bilo v občini Črnomelj opredeljenih 29 aglomera­cij. Torej je bila naloga občine, da ure­di kanalizacijsko omrežje še za ostalih 22 aglomeracij (Operativni program … 2010). Vendar so se s spremem­bo uredbe spremenili tudi pogoji, ki določajo aglomeracije. Po novih kri­terijih se bo po naših izračunih število aglomeracij zmanjšalo na 18,. od ka­terih jih 11 odpadnih voda ne odvaja v čistilne naprave. Po načrtih naj bi se ta naselja opremilo z kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo do leta 2024 (Uredba o odvajanju … 2015). Metode dela Raziskavo je sestavljalo kabinetno in terensko delo, Kabinetno je bilo se­stavljeno iz študija literature, dveh intervjujev, analiz z geoinformacijski-mi orodji (Idrisi Selva in ArcMap), s terenskim smo preverjali rezultate. V teoretičnem delu raziskave smo pre­gledali literaturo o rastlinskih čistilnih napravah. Predstavili smo način delo­vanja, različne vrste in sestavo rastlin­skih čistilnih naprav. Odločili smo se, da v nadaljnjem delu zaradi večje pri­mernosti obravnavamo le čistilne na­prave z vodoravnim podpovršinskim tokom vode. Pred izvedbo večkriterijskega vredno­tenja smo pregledali stanje v občini Črnomelj ter zakonodajo na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpa­dne vode. Poleg pregleda zakonodaje in operativnih programov smo izvedli tudi intervju z zaposlenim na Občini Črnomelj, Vinkom Kuničem. Zaradi spremembe uredb, ki določajo obmo-čja (aglomeracije), za katera bo morala občina skladno z roki urediti čiščenje komunalne odpadne vode, in še neiz­delanega novega operativnega progra-ma (kjer bodo ta območja določena) smo se odločili za izdelavo zemljevida aglomeracij. S programskim orodjem ArcMap 10.2.2. smo ga izdelali skla­dno s predpisi za opredeljevanje aglo­meracij, zapisanimi v novi uredbi. Nato smo na podlagi literature, inter-vjuja z gospodom Vrhovškom, zaposle­nim v podjetju Limnos, d. o. o., in za­konodaje izbrali kriterije, ki vplivajo na izbor primernosti lokacije za umestitev rastlinskih čistilnih naprav z vodorav­nim podpovršinskim tokom vode. Prvi del vrednotenja smo izvedli z geo­informacijskimi programskimi orodji. Kriterije smo razčlenili na dejavnike in omejitve. Dejavniki so kriteriji, ki kažejo stopnjo primernosti lokacije. Omejitve imajo samo možnosti, da je lokacija primerna ali neprimerna (Eastman 2012). V programu ArcMap smo zbrali ustrezne podatkovne sloje in jih pripravili za nadaljnjo analizo. V programu IDRISI Selva smo kriterije zaradi lažje primerjave standardizira­li (s standardizacijo v), dejavnike na vrednosti od 0 do 255 ter omejitve na vrednosti 0 in 1. Nato smo dejavnike obtežili s Saatyevo metodo, tako da so pomembnejši dobili večjo utež. Sledila je izvedba večkriterijskega vrednotenja z uporabo tehnike obteženega linear-nega kombiniranja (Weighted linear combination) v programu IDRISI Sle­va. Rezultat je zemljevid primernih ob­močij za postavitev rastlinskih čistilnih naprav z vodoravnim podpovršinskim tokom vode. Naselja, ki so bila opredeljena kot aglomeracije in še nimajo urejenega čiščenja komunalne odpadne vode, smo po izvedbi večkriterijskega vre­dnotenja v nadaljevanju vrednotenja podrobneje analizirali. To je bilo po­trebno, saj je bila analiza določenih kriterijev zaradi različnih značilnosti območja vsakega naselja na ravni celo­tne občine Črnomelj nemogoča. Tako smo s programskim orodjem ArcMap na ravni naselij podrobneje prikazali natančne lokacije postavitve čistilnih naprav glede na njihovo velikost (ta se razlikuje glede na število prebivalcev), gravitacijsko odtekanje odpadne vode (pomagali smo si z orodjem smer vodnega toka), oddaljenost od virov onesnaženja in možen iztok prečišče­ne odpadne vode. Po izboru natanč­nih lokacij rastlinskih čistilnih naprav za 11 naselij smo rezultate analize pre­verili s terenskim ogledom. Kriteriji za umestitev rastlinskih čistilnih naprav z vodoravnim podpovršinskim tokom vode Na izbor primerne lokacije za umesti­tev rastlinske čistilne naprave vpliva več kriterijev. Smernice izdelave in izbire ustreznega prostora se razlikujejo. Raz-like so posledica različnih podjetij in raziskovalcev, ki se ukvarjajo z izdelova­njem sistemov rastlinskih čistilnih na­prav, različnih razmer v posameznih dr­žavah ter različnih načinov izdelovanja rastlinskih čistilnih naprav. Poenotena pravila še niso izdelana (Davis 2010). V naši raziskavi smo se osredotočili na kriterije, pomembne za izbiro primer-nega območja za postavitev rastlinske čistilne naprave. Izbor substrata, rastlin in drugih sestavnih delov rastlinske či-stilne naprave nas ni zanimal, pač pa so nas zanimali kriteriji za izbor lokacije. Treba je poudariti, da smo se osredo­točili na rastlinske čistilne naprave z vodoravnim podpovršinskim tokom. Opredelili smo sedem omejitev in de-vet dejavnikov (preglednica 3). OMEJITVE Prvi dve omejitvi sta poplavna območja in vodotoki. Na območju poplav in v neposredni bližini vodoto­kov gradnja čistilne naprave ni mogo-ča, saj vdor vode v napravo onemogoči njeno ustrezno delovanje (Davis 2010; Zheng, Dunets in Rozema; White s sodelavci 2011). Kot podatkovni sloj za vodotoke smo uporabili že izdelan sloj Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO, 2012). Sloj poplavnih območij smo izdelali na podlagi Plu­tove raziskave poplav (Plut 1986; cv: Komac, Natek in Zorn 2008) potoka Podturnščica, levega pritoka Lahinje. Tretja naravnogeografska omejitev je naklon površja. Tam, kjer je naklon večji od 10 %, gradnja rastlinske čistilne naprave ni smiselna (Vrhovšek 2016). Na območju prvega vodovarstve­nega pasu po Pravilniku o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja ((Uradni list RS 64/04) gradnja čistil­nih naprav ni dovoljena. Prav tako je stalen ali začasen objekt prepovedano umestiti na kopalno območje (Zakon o vodah 2002). Kot omejitev smo opredelili tudi vse nepremičnine in varovalni pas ob ce­stah. Na območju varovalnega pasu je raba prostora omejena, dovoljena le ob soglasju Direkcije za ceste. Varovalni pas se meri od roba cestišča in je širok: • 40 m pri avtocestah, • 35 m pri hitrih cestah, • 25 m pri glavnih cestah, • 15 m pri regionalnih cestah (Zakon o javnih cestah 2006), • 5,5 m pri lokalnih cestah in • 3 m pri javnih poteh (Vrhovšek 2016). DEJAVNIKI Glavni dejavnik, ki vpliva na izbor lokacije rastlinske čistilne naprave, je lastništvo parcele. Najbolj ugodno je, da je zemljišče v lasti naročnika del. Tako ni potrebno soglasje za gra­dnjo in ni stroškov za odkup zemlji-šča (Vrhovšek 2016). Drugi dejavnik je talno število, ki je na podlagi lastnosti prsti ugoto­vljeno iz pedološke karte Slovenije, ob upoštevanju geološke podlage ter razvojne stopnje in teksture prsti. Prikazano je na zemljevidu talnih števil, ki smo ga uporabili pri naši analizi (Zakon o kmetijstvu 2008). Prikazuje primernost prsti za kme­tijstvo po pedokartografskih enotah. Na lestvici so ocenjene od 7 do 100 točk za njive in od 7 do 88 za trav­nike (Strokovna podlaga … 2015). Pri izbiri lokacije rastlinske čistilne naprave smo želeli preprečiti izgu­bo kakovostnih kmetijskih zemljišč (preglednica 2). Preglednica 2: Primernost rastlinske čistilne naprave z vidika vrednosti talnega števila. (Vir: Cunder, Rednak in Zagorc 2007.) primernost za postavitev rastlinske čistilne naprave z vodoravnim talno število podpovršinskim tokom 95–58 neugodno 58–39 ugodno 39–7 najbolj ugodno pod 0 (pozidana območja in ni možnosti vodne površine) postavitve Preglednica 3: Izbrani kriteriji in njihove standardizirane vrednosti. KRITERIJ VRSTA KRITERIJA VREDNOSTI poplavna območja omejitev 0 = območja poplav 1 = ostalo vodotoki omejitev 0 = območja vodotokov 1 = ostalo pas ob cestišču omejitev 0 = regionalna cesta s pasom 15 m 0 = lokalna cesta s pasom 5,5 m 0 = javna pot s pasom 3 m 0 = ostale ceste 1 = ostalo nepremičnine omejitev 0 = vse stavbe katastra stavb 1 = ostalo vodovarstvena območja omejitev 0 = prvi vodovarstveni pas 1 = ostali pasovi in ostalo območje kopalne vode omejitev 0 = območje kopalnih voda 1 = ostalo naklon omejitev 0 = nad 10 % 1= ostalo zemljišča v lasti občine dejavnik 255 = občinska zemljišča 127 = ostalo talno število dejavnik 0 = pod 0, pozidano 85 = 59–95 170 = 40–58 255 = 7–39 naklon dejavnik 0 = nad 10 % 128 = 0–2 % 128 = 5–10 % 255 = 2–5 % raba tal dejavnik kategorije: njiva ali vrt, vinograd ali sadovnjak, kmetijsko zemljišče v zraščanju, trajni travnik, neobdelano kmetijsko zemljišče, zemljišče z negozdno vegetacijo = 255 gozd = 127 kategorije: rastlinjak, pozidano, zamočvirjeno, voda = 0 stopnja erozije prsti dejavnik linearno pada od najnižje stopnje erozije k najvišji ( 0–255) oddaljenost od hiš dejavnik linearno pada od najbližjih območij k najbolj oddaljenim (0–255) oddaljenost od cest dejavnik linearno pada od najbližjih območij k najbolj oddaljenim (0–255) gravitacijsko odtekanje odpadne vode iz naselja dejavnik V večkriterijsko vrednotenje ga nismo vključili. Kot kriterij smo ga uporabili v drugem koraku vrednotenja na ravni 11 izbranih naseljih. velikost rastlinske čistilne naprave z vodoravnim podpovršinskim tokom vode dejavnik V večkriterijsko vrednotenje ga nismo vključili. Kot kriterij smo ga uporabili v drugem koraku vrednotenja na ravni 11 izbranih naseljih. Na izbiro primerne lokacije za izgra­dnjo rastlinske čistilne naprave vpli­va tudi ustrezna raba tal. Izgradnja v gozdu je neprimerna, saj je tamkaj treba očistiti in posekati drevje. Zato se najpogosteje odločajo za izgra­dnjo na pašnikih, travnikih ali njivah (Vrhovšek 2016). Primernost za gra­dnjo rastlinskih čistilnih naprav je prikazana v preglednici 3. Naklon površja smo opredelili tudi kot dejavnik, kjer je mejna vrednost 10 % (preglednica 4). Preglednica 4: Stopnja ugodnosti naklona površja za postavitev rastlinske čistilne naprave z vodoravnim podpovršinskim tokom vode. (Vir: Vrhovšek 2016.) 0–2 % zelo primerno 2–5 % primerno 5–10 % manj primerno nad 10 % neprimerno določenem časovnem obdobju (Ža-bota 2015). Zaradi nadzora in vzdrževanja je po­membno upoštevati oddaljenost ra­stlinske čistilne naprave od ceste. Na drugi strani je bolje, da je lokacija čistilne naprave v bližini vira odpa­dne vode. Pomembna dejavnika sta gravitacij­sko odtekanje vode in velikost ra­stlinske čistilne naprave. Slednja je odvisna od števila prebivalcev v nase­lju in se giblje med 2 in 2,5 m2/PE (Vrhovšek 2016; Hrast 2012; Vovk Korže 2013). Oba dejavnika smo vključili v drugi del analize, saj se raz­likujeta med naselji in ju ni bilo mo-žno vključiti v prvi del analize, ki smo jo izvedli za celotno območje občine Črnomelj. Rezultati večkriterjiskega vrednotenja V prvem delu smo z večkriterijskim vrednotenjem na podlagi ugotovlje­nih kriterijev izdelali zemljevid sto­pnje ugodnosti za postavitev rastlin­ske čistilne naprave z vodoravnim podpovršinskim tokom. V analizo smo vključili sedem omejitev in se­dem dejavnikov (preglednica 3). Dveh dejavnikov (velikost rastlinske čistilne naprave in gravitacijsko od­tekanje vode) v ta del analize nismo vključili. Vključili smo ju v drugi del vrednotenja, kjer smo podrobneje analizirali 11 naselij občine Črno­melj. Na zemljevidu omejitev (slika 3) so z vrednostjo 0 prikazana območja, kjer ureditev rastlinskih čistilnih naprav ni možna. Območja, na katerih se pojavljajo sledovi erozije ali plazenja, za posta­vitev rastlinske čistilne naprave niso primerna (Vrhovšek 2016; Davis 2010). Odločili smo se, da zemlje­vid dejavnika stopnje erozije prsti izdelamo sami, saj na območju obči­ne Črnomelj nismo našli dovolj po­drobnega podatkovnega sloja ogro­ženosti prsti zaradi erozije. Sloj smo izdelali z metodo USLE (The Uni­versal Soil Loss Equation). V njej je vključenih šest dejavnikov: dejavnik erozivnosti padavin in površinskega odtoka, dejavnik erodibilnosti prsti, dejavnik dolžine in naklona pobočij, dejavnik pokrovnosti tal in dejavnik obdelovanja. Rezultat te metode je ugotovljena povprečna izguba prsti v Slika 3: Zemljevid omejitev za urejanje rastlinskih čistilnih naprav. Na sliki 4 je prikazan zemljevid dejav­nikov. Različni dejavniki so različno pomembni pri načrtovanju in iskanju primerne lokacije. V literaturi se naj­pogosteje pojavljajo kot pomembnejši dejavniki: velikost in naklon rastlin­ske čistilne naprave, bližina vira odpa­dne vode, globina in gravitacijsko od­tekanje, izmed omejitev pa odsotnost poplavnih voda. Za bolj relevantno odločitev o pomembnosti katerega od dejavnikov smo se posvetovali z Martinom Vrhovškom (2016), zapo­slenim v podjetju Limnos d. o. o., ki se ukvarja s projektiranjem rastlinskih čistilnih naprav, pred tem pa pregle­dali literaturo in ocenili, kateri od dejavnikov je pomembnejši. Na pod-lagi tega smo razvrstili dejavnike po pomembnosti. Najpomembnejši so lastništvo parcel, talno število, raba tal, nakloni, erozija, oddaljenost od hiš. Najmanj pomemben dejavnik pa je oddaljenosti od cest. Za obtežitev dejavnikov smo uporabili Saatyevo metodo. V postopku pare kriterijev na devet stopenjski lestvici (od 1/9 do 9) primerjamo med seboj po po­membnosti. Rezultat metode so bile obtežitve dejavnikov (preglednica 5), katerih seštevek znaša vrednost 1. Re-zultate obtežitve dejavnikov smo pre­verili z orodjem v programu IDRISI, ki izračuna vrednost konsistenčne­ga razmerja. Konsistenčno razmerje meri verjetnost, da so bili pari krite­rijev med seboj primerjani naključno (Eastman 2012). Rezultat (slika 5) uporabljene meto­de večkriterijskega vrednotenja na le­stvici od 0 do 255 prikazuje stopnjo ugodnosti za postavitev rastlinske čistilne naprave z vodoravnim pod- Preglednica 5: Obtežitev dejavnikov. Dejavnik Obtežitev Lastništvo zemljišča 0,3372 Talno število 0,2741 Raba tal 0,1309 Naklon 0,1053 Stopnja erozije 0,0709 Oddaljenost od hiš 0,0536 Oddaljenost od cest 0,0280 Konsistenčno razmerje 0,04 površinskim tokom vode. Stopnje ugodnosti smo uvrstili v pet razredov (preglednica 6) na podlagi klasifici­ranja podatkov po metodi naravnih meja (Natural breaks). Metoda na podlagi algoritma razvrsti najbližje vrednosti v skupine tako, da so med mejami razredov čim večje razlike (Data classification methods 2016). Preglednica 6: Razredi primernosti. Vrednost Razred 0 Neprimerno 0–163 Manj primerno 168–181 Primerno 181–203 Bolj primerno 205–255 Zelo primerno V zahodnem delu občine je velik del površja neprimeren za izgradnjo ra­stlinskih čistilnih naprav. Površje se dviga iz razmeroma uravnanih delov Bele krajine proti zahodu, kjer se vzpe­njata Kočevski rog in Poljanska gora. Tamkaj v najvišjih delih nadmorske višine presegajo 800 m, medtem ko so te na Črnomaljskem ravniku vsega od 150 do 200 m. Neprimernost za­hodnega dela je posledica prestrmega reliefa. Za velik del manj primernih območij sta značilna povečana erozi­ja prsti ter oddaljenost od cest in hiš. Večje območje neprimernih zemljišč je tudi na jugovzhodu občine. Tu se vzpenja Veliko Bukovje (nad 300 m), kar vpliva na večje naklone površja, ki prav tako onemogočajo gradnjo ra­stlinske čistilne naprave. Območja, kjer je stopnja primernosti za rastlinsko čistilno napravo ugodna 2., 3., 4. in 5. razred), so zelo razdrobljena. Na razdrobljenost v največji meri vpliva naklon, ki se zaradi razgibanega kraške­ga površja spreminja na kratke razdalje in pogosto preseže 10 %. Vzrok za to so poleg vrtač, kopasti vrhovi ter kanjona Lahinje in Kolpe. Na razdrobljenost in manjšo primernost vplivajo tudi ostale omejitve. Tako so zaradi cest in voda na zemljevidu razpoznavni pasovi, kjer gra­dnja ni mogoča. Največ zemljišč, primernih za uredi­tev čistilne naprave, je na območju Dragatuškega podolja ter severovzho­dno in severno od Črnomlja (v okolici Vražjega kamna in naselja Lokev). Na tem območju je površje manj razgi­bano, erodibilnost prsti zelo majhna, blizu pa so tudi viri odpadne vode in cestno omrežje. Sklenjena primerna zemljišča ločujejo pasovi ob prome­tnicah in poplavna območja. Ta so posledica vodotokov, ki izvirajo v pasu pod Poljansko goro, in bližine kraške podzemne vode. Poleg ugodnih na­klonov sta pomembna dejavnika tudi poselitev in bližina cest. Na teh ob-močjih je največ naselij, ob katerih so tudi prometnice. Poleg tega je stopnja erozije precej manjša kot v celotnem zahodnem delu občine. Območja, primerna za rastlinsko čistilno napravo z vodoravnim podpovršinskim tokom po naseljih Zemljevid ugodnih lokacij smo upo­rabili kot podlago za nadaljnjo anali­zo oziroma drugi korak v vrednote­nju območij za postavitev rastlinske čistilne naprave z vodoravnim pod-površinskim tokom vode. Osredoto-čili smo se na pregled primernih ob-močij po naseljih, saj je prvi pogoj za izgradnjo katerekoli čistilne naprave prav vir onesnaževanja vode. V dru­gi del analize smo dodatno vključili dejavnik velikosti rastlinske čistilne naprave in gravitacijskega odtekanja (umeščenost pod virom onesnaževa­nja in ustrezno nagnjeno površje za odtekanje vode). Potrebna površina rastlinske čistilne naprave se od na­selja do naselja spreminja glede na njegovo število prebivalcev oziroma obremenitev s komunalno odpadno vodo. Z geoinformacijskim orodjem Arc-Map smo na podlagi sloja nadmor­skih višin (DMNV5 2005) izdelali zemljevid usmerjenosti površja (s tehniko smeri odtekanja vode). Z njim in zemljevidom nadmorskih vi-šin smo poiskali območja, ki so pod najnižje ležečimi hišami, tako da se na ta območja voda steka gravitacij­sko. Nato smo na podlagi rezultata večkriterijskega vrednotenja (slika 5) in potrebne velikosti rastlinskih či-stilnih naprav za vsako naselje izbrali najprimernejše območje. Pregledali smo tudi zakonsko podlago glede iztoka prečiščene odpadne vode in Slika 5: Zemljevid stopnje ugodnosti za postavitev rastlinskih čistilnih naprav z vodoravnim podpovršinskim tokom vode v občini Črnomelj. neprimerno manj primerno primerno bolj primerno zelo primerno Kartografija: Klemen Belii, 0 5 10 km Oddelek za geografijo, FF, U , jubljana, 2016. lokacije prilagodili njenim zahtevam. Na sliki 6 je prikazan zemljevid s pre­dlagano lokacijo za naselje Blatnik pri Črnomlju. Analizirali smo 11 naselij, v kate­rih bo skladno z uredbo (Uradni list RS98/15) občina morala urediti od­vajanje in čiščenje komunalne odpa­dne vode. V podrobno analizo so bila vključena naselja Belčji Vrh, Blatnik pri Črnomlju, Butoraj, Dobliče, Dra­gatuš, Dragovanja vas, Jerneja vas, Lokve, Preloka, Svibnik, Učakovci in Vranoviči ter za vsako izdelali ze­mljevid s predlagano lokacijo čistilne naprave. Sklep Občina Črnomelj je ena od večjih ob­čin v Republiki Sloveniji. V zadnjih letih so večini prebivalcev zagotovi­li dostop do pitne vode z ureditvijo vodovoda, medtem ko bo na podro-čju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode treba v prihodnje še marsikaj postoriti. Po pregledu lite­rature smo ocenili, da je za čiščenje komunalne odpadne vode smotrna uporaba rastlinske čistilne naprave z vodoravnim podpovršinskim tokom vode. Z geoinformacijsko podporo smo preverili zastavljeno delovno hipo­tezo. S pomočjo dvostopenjskega vrednotenja za izbrana naselja smo opredelili natančnejše lokacije. De-lovno hipotezo lahko le delno potrdi-mo. Glede na zemljevid primernosti je postavitev rastlinskih čistilnih na­prav z vodoravnim podpovršinskim tokom možna v vseh 11-tih naseljih, vendar postavitev v delu naselja Lo- lokacija R‘N stavbe neprimerno manj primerno primerno bolj primerno zelo primerno smer odtekanja vode meje naselij Dobliica del z urejeno kanalizacijo 0 0,2 0,4 0,8 km Kartografija: Klemen Belii, Oddelek za geografijo, FF, U , jubljana, 2016. Slika 6: Zemljevid s predlagano podrobno lokacijo za postavitev rastlinske čistilne naprave v naselju Blatnik pri Črnomlju. kve zaradi ekonomskih razlogov ni smiselna. Predvidevamo, da je tam-kaj primernejša navezava na obsto­ječe kanalizacijsko omrežje, iz kate­rega se odpadna voda čisti v čistilni napravi Črnomelj, ki ima na za ta namen zadostno zmogljivost. Na podlagi terenskega dela ugota­vljamo, da so rezultati vrednotenja zadovoljivi. Ocenjujemo pa, da je manj primerno izbrano območje v naselju Jerneja vas, kjer je predla­gano območje rastlinske čistilne na­prave preblizu manjšega potoka in je tam tudi velika verjetnost poplavlja­nja Dobličice in kraške vode. Zato predlagana lokacija ni primerna in bi jo bilo treba izbrati na višji nad­morski višini, v večji oddaljenosti od Dobličice. Zavedamo se tudi možne subjektiv­nosti in morebitne netočnosti re-zultatov naloge. Kljub temu želimo nakazati možne rešitve v preučevanih naseljih občine Črnomelj. Pred reali­zacijo bodo seveda potrebna dodatna načrtovanja. Z raziskavo smo vsekakor dokazali, da je smiselna uporaba rastlinskih či-stilnih naprav z vodoravnim podpo­vršinskim tokom vode, prikazali pa smo tudi območja, kjer bi bila glede na upoštevane kriterije postavitev rastlinskih čistilnih naprav najbolj primerna. Ugotavljamo, da je pred odhodom na teren primerna izdela­va zemljevida primernosti območij z geoinformacijskim orodjem, saj pri­hrani čas, preživet na terenu, in za­gotovi objektivne rezultate. Viri in literatura 1. Crites, R. W., Middlebrooks, E. J., Bastian, K. R., Reed, S. C. 2014: Natural Wastewater Treatment Systems. CRC Press, Boca Raton. 2. Cunder, T., Rednak, M., Zagorc, B. 2007: Vrednotenje težavnostnih razmer v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo = Evaluating of production conditions in less favoured areas for agriculture. Slovensko kmetijstvo in podeželje v Evropi, ki se širi in spreminja. Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije. Ljubljana, 113–127. 3. Data classification methods. ESRI. 2016. Medmrežje: http://pro.arcgis.com/en/pro-app/help/mapping/symbols-and-styles/data-classification-methods.htm#ESRI_SECTION1_ B47C458CFF6A4EEC933A8C7612DA558B (23. 8. 2016). 4. Davis, L. (ur.) 2010: A Handbook of constructed wetlands – a guide to creating wetlands for: agricultural wastewater, domestic wastewater, coal mine drainage, storm water in the Mid-Atlantic Region. Volume 1. The Pennsylvania State University CiteSeerX Archives. Medmrežje: https://www.epa.gov/sites/production/files/2015-10/documents/constructed-wetlands-handbook.pdf (2. 4. 2016). 5. DMNV 5. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. 6. Eastman, J. R. 2012: IDRISI Selva Tutorial. Clarck University. Worchester. 7. Hrast, T. 2012: Osnutek smernice za projektiranje rastlinskih čistilnih naprav v Sloveniji na osnovi primerjave praks v Evropi. Diplomsko delo, Oddelek za okoljsko gradbeništvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana. Medmrežje: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4008/ (8. 6. 2016). 8. Kadlec, R., Knight, R., Vymazal, J., Brix, H., Cooper, P., Haberl, R. 2000: Constructed Wetlands for Pollution Control. IWA Publishing. London. 9. Kaj je rastlinska čistilna naprava. Bodi eko. 2011. Medmrežje: http://www.bodieko.si/rastlinska-cistilna-naprava (25. 3. 2016). 10. Kataster vodotokov. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2012. 11. Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije 20. Založba ZRC. Ljubljana. Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612540913.pdf (24. 5. 2016). 12. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Javno podjetje Komunala Črnomelj d. o. o. Črnomelj, 2013. Medmrežje: http://www.komunala-crnomelj.si/clanek1.asp?nm_tbl_cate.id=26&id=16&n=Odvajanje%20in%20%E8i%9A%E8enje%20 odpadnih%20voda (10. 5. 2016). 13. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2010. Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operativni_programi/operativni_program_ komunalne_vode.pdf (11. 6. 2016). 14. Poročilo o izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Občina Črnomelj. Črnomelj, 2015. 15. Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. Uradni list RS 64/04. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV1024 (11. 6. 2016). 16. Projekt trajnostne oskrbe s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele Krajine. Občina Metlika, Občina Črnomelj in Občina Semič. Metlika, Črnomelj, Semič, 2016. Medmrežje: http://www.belokranjski-vodovod.si/brosura_splet.pdf (11. 6. 2016). 17. Roš, M., Panjan, J. 2012: Gospodarjenje z odpadnimi vodami: učbenik za modul Gospodarjenje z odpadnimi vodami v programu Okoljevarstveni tehnik. Fit media. Celje. 18. SURS – Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2016. Medmrežje: http://www.stat.si/statweb (27. 5. 2016). 19. Stoerring, D. 2016: Varstvo voda in gospodarjenje z njimi. Kratki vodnik po Evropski uniji. Medmrežje: http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/displayFtu.html?ftuId=FTU_5.4.4.html (21. 8. 2016). 20. Strokovna podlaga za pripravo uredbe, ki bo določala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2015. Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Medijsko_sredisce/2016/03_marec/Uredbe_o_obmocjih_za_kmet_ in_pridelavo_hrane/2015_11_19_Strokovna_podlaga_za_pripravo_uredbe_TVKZ_12_FINAL.pdf (22. 5. 2016). 21. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Uradni list RS 45/07 in 63/09. Medmrežje: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4442 (12. 6. 2016). 22. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Uradni list RS 98/15. Ljubljana, . 2015. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6951 (10. 6. 2016). 23. Vovk Korže, A. 2013: Ecoremediation (ERM) as a Sustainable Approach to Environmental Protection. Proceeding the Economic Dimension of Land Degradation, Desertification and Increasing the Resilience of Affected Areas in the Region of Central and Eastern Europe. Mendel University in Brno. Brno. Medmrežje: http://user.mendelu.cz/xvlcek1/rrc/edldir13/Korze.pdf (26. 5. 2016). 24. White, S. A., Milton, D. T., Polomski, R. F., Albano J. P. 2011: Constructed Wetlands: A How to Guide for Nurseries. Environmental Resource Management Research Group, Floriculture and Nursery Research Initiative, Agricultural Research Service of United States Department of Agriculture-, Horticulture Research Institute, Washington. 25. Zakon o javnih cestah. Pravno informacijski sistem. 2006. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1366 (10. 6. 2016). 26. Zakon o kmetijstvu. Pravno informacijski sistem. 2008. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4716 (22. 5. 2016). 27. Zakon o varstvu okolja. Pravno informacijski sistem. 2004. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1545 (10. 6. 2016). 28. Zheng, Y., Dunets, S., Rozema, E.: Constructed wetlands: Greenhouse and Nursery Water Treatment Information SystemSchool of Environmental Sciences University of Guelph, Guelph Medmrežje: http://www.ces.uoguelph.ca/water/NCR/ConstructedWetlands.pdf (27. 5. 2016). 29. Zakon o vodah. Pravno informacijski sistem. 2002. Medmrežje: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1244 (5. 6. 2018). 30. Žabota, B. 2015: Ocenjevanje erozije prsti s pomočjo metode RUSLE. GEOmix 22-1. Društvo mladih geografov Slovenije, Ljubljana, 52–57. Medmrežje: https://issuu.com/geomix/docs/geomix_dec2015_splet (25. 5. 2016). Intervjuja 1. Vrhovšek, M. 2016. Projektiranje rastlinske čistilne naprave (osebni vir, 16. 5. 2016). Limnoss, d. o. o. Ljubljana. 2. Kunič, V. 2016. Čistilne naprave (osebni vir, 15. 5. 2016). Občina Črnomelj, Črnomelj. IZVLEČEK V Sloveniji zadružništvo velja za najstarejšo in hkrati najpogostejšo obliko sodelovanja med kmeti. Članek opisuje naravnogeografske in družbenogeografske dejavnike zadružnega povezovanja, kar vpliva na prostorsko razporeditev ter število kmetijskih zadrug in njihovih podružnic. Dobro organiziran zadružni sistem je utemeljen s študijo primera Kmetijske zadruge Krka, ki s povezovanjem tristotih okoliških kmetov tvori gosto mrežo medsebojnih stikov ter tako prispeva k plemenitenju gospodarskega in socialnega kapitala podeželja. Ključne besede: geografija podeželja, zadruga, mreženje, Kmetijska zadruga Krka, Slovenija. ABSTRACT The geographic aspect of the agricultural cooperatives farmers linking (the case study of the Krka Agricultural Cooperative) Cooperativism in Slovenia is considered the oldest and at the same time the most common form of cooperation between farmers. The article describes physical and socio-geographical factors which affect the spatial distribution and the number of cooperatives and their branches. One of the best-organized cooperative systems is the Krka Agricultural Cooperative connecting 300 surrounding farmers and forming a dense network of mutual contacts, thereby contributing to the economic and social capital of rural areas. Key words: rural geography, cooperative, networking, Krka Agricultural Cooperative, Slovenia. Avtorica besedila in fotografij: TEJA ANDERLIČ, univerzitetna diplomirana geografinja Zbure 45, 8220 Šmarješke Toplice E-pošta: tanderlic@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek Z adružništvo kot oblika socialno-gospodarskega gibanja je sredi 19. sto­letja nastalo v zahodni Evropi, medtem ko je na slovenskih tleh po zgle­dih češkega in nemškega modela zadruge (Avsec 1996) zaživelo šele čez nekaj desetletij. Evropskih opredelitev zadružništva je več, vse pa govorijo o zadrugi kot obliki svobodnega združenja s spremenljivim stanjem članstva in kapitala, ki ne teži za dobičkom, temveč si prizadeva za izboljšanje stanja druž-be in njenega gospodarstva (Totomianz 1914; cv: Tovšak 2010). Po določilih Mednarodne zadružne zveze (International Co-operative Alliance – ICA) zadruge temeljijo na vrednotah samopomoči, demokratičnosti, samoodgovornosti, sa­mouprave, enakosti, pravičnosti in solidarnosti (medmrežje 2). Na Slovenskem govorimo o tako imenovanem fenomenu zadružništva, saj več kot 140-letna tradicija vključevanja kmetov v zadružni sistem prispeva k ve-čji gospodarski učinkovitosti kmetovanja ter ohranjanju kulturnih pokrajin in poselitve na podeželju. Še toliko večjo vlogo ima zaradi izjemne pokrajinske mozaičnosti, ki je med drugim razvidna v izrazito razgibanem površju, velikem deležu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in drobni po­sestni strukturi, kar bi sicer lahko pomenilo vzvod za ekstenzifikacijo pokrajine. Oblike povezovanja kmetov Zadružništvo je le ena izmed pojavnih oblik povezovanja kmetov. V določenih prime-rih se za bolj smotrno obliko izkažejo druge oblike horizontalnega združevanja pri­delovalcev, na primer neposredna prodaja (na kmetiji ali na določenem kraju zunaj kmetije), kolektivna prodaja (več kmetij skupaj organizira prodajo svojih pridelkov in proizvodov), prodajni avtomati (skupina kmetov zagotavlja nemoteno preskrbo), naberi sam (potrošnik kupi pridelke neposredno na kmetiji tako, da tudi sam obere/ pobere pridelek), dostava na dom, lokalne prireditve, on-line prodaja. (Kos 2013). Stanje in intenzivnost prostorskega mreženja kmetijskih zadrug v Sloveniji Po podatkih Zadružne zveze Slovenije (medmrežje 1) so najpogostejša oblika zadružnega povezovanja v Sloveniji dejavnosti s področja trgovine, vzdrževanja oziroma popravila motornih vozil, ki jim na drugem mestu sledijo kmetijske zadruge. Leta 2014 je bilo registriranih 370 zadrug, od tega 86 s področij kme­tijstva, lova, gozdarstva in ribištva. Kmetijske zadruge s svojimi poslovnimi enotami sestavljajo gosto mrežo po celotni Sloveniji. V času njihovega ustanavljanja in zgodnjega razvoja v prvi polovici in sredi devetdesetih let 19. stoletja so te delovale izključno na lokalni ravni. Sčasoma se je izoblikovala mreža zadrug, ki je v danem okolju uspešno zaživela in s tem še povečala ambicije po tesnejšem zadružnem povezovanju. Z naraščanjem števila podružnic je prišlo do intenzivnega mreženja zadrug po vsej Sloveniji. Na podlagi zadostnih denarnih sredstev so tovrstne naložbe zah­tevale tudi ustrezno organiziranost in distribucijo, česar pa vsaka zadruga ni na primer Avsenik (1999) in Frelih (1999) očitala državnemu upravlja­ vskemu aparatu pomanjkanje posegov v zadružno politiko, Kovačič (1999) pa je zatrjeval, da nekateri politiki v poslovnem povezovanju zadrug vidijo celo potencialno nevarnost monopo- la. Udovč (2012) v trenutnem stadiju razvoja zadrug izpostavlja naslednje slabosti oziroma nevarnosti: • nespecializiranost zadrug (zadru­ glavna enota KZ ge se praviloma ukvarjajo s števil­ nimi, med seboj nekompatibilnimi podružnica Avtorica: Te a Anderli. dejavnostmi, kar dodatno slabi nji­ 0 10 20 40 km zaporedna številka Vir podatkov: GURS, 2015; e-Zadruga, 2016. zadruge Izdelano: L ubl ana, 2016. hovo premajhno poslovno učinko­ vitost); Slika 1: Kmetijske zadruge in njihove podružnice v Sloveniji. • prešibka poslovna in kapitalska povezanost zadrug (z neenotnim zmogla. To je uspelo Kmetijsko goz­vitalnosti vasi in zaselkov ter zavirajo nastopom na trgu si zadruge med darski zadrugi Krpan, ki ima od Izole praznjenje podeželja. seboj konkurirajo in se izčrpavajo, do Lendave že več kot 30 podružnic; namesto da bi izkoristile prednost precej razvito prodajno mrežo ima-Temeljne dejavnosti kmetijskih za­ medsebojnega sosedstva); ta tudi KZ Metlika in KGZ Sloga drug v Sloveniji so odkup in prodaja • kriza zaupanja in identitete (zno- Kranj. Največja zgostitev kmetijskih kmetijskih pridelkov in proizvodov traj zadrug prihaja do vse bolj zadrug je v dolinah, kotlinah in na ter oskrba kmetov z reprodukcijskim izraženih teženj po okoriščenju ravninah. Po zgoščenosti kmetijskih materialom za kmetovanje (gnojila, posameznikov na račun ostalih zadrug prednjači Spodnja Savinjska krmila, semenski material, sredstva za članov zadruge, čeprav morajo vsi dolina, po številnosti podružnic ene varstvo rastlin). O njihovi pomemb­ prispevati k akumulaciji potrebne­ zadruge pa KZ Ptuj. Razlog za takšno nosti priča podatek, da je velika veči­ ga kapitala za delovanje in razvoj prostorsko razporeditev je v obeh na kmetij, skupno 14.000, povezanih oblikovane povezave). primerih izjemen zgodovinski razvoj v zadruge, vsaj še trikrat toliko pa jih (zadružništvo se je v vzhodni Slove-z njimi poslovno sodeluje v obliki od- Poslovne poti tujih agroživilskih pod- niji veliko bolj ukoreninilo), seveda kupa kmetijskih pridelkov in oskrbe jetij, ki se stekajo v Slovenijo, deluje- pa so k takemu razcvetu pripomogli z repromaterialom (Zadružništvo kot jo kot antipod čedalje bolj izvozno tudi ugodni naravnogeografski dejav-učinkovit … 2016). usmerjenim slovenskim pridelovalcem niki za kmetovanje. Še posebej po- mesa in mleka. Najpogosteje se naše membno razvojno vlogo imajo manj Aktualni problemi meso in mleko znajdeta na italijan­ številne podružnice v višje ležečih kmetijskih zadrug skem tržišču, ki nemalokrat omogoča krajih in obrobnih delih Slovenije, Številni slovenski agrarni ekonomisti bolj ugodno razmerje med nabavnimi kjer je zaradi geografske lege oskrba in strokovnjaki s področja zadružni- in prodajnimi stroški. Ostali zunanji gospodinjstev z agroživilskimi izdelki, štva so v svojih delih opisovali dejav­ poslovni partnerji so države srednje reprodukcijskim materialom in kme­nike, ki so zavirali zagon zadružnega Evrope in nekdanje Jugoslavije; sloven- tijsko mehanizacijo otežena. S tem delovanja po osamosvojitvi Slovenije sko mleko in mlečne izdelke najdemo podružnice pomembno prispevajo k in reorganiziranje zadrug. Tako sta celo na Švedskem (Šubic 2016). Študija primera: Kmetijska zadruga Krka V nadaljevanju je delovanje zadružne­ga sistema predstavljeno na primeru KZ Krka. Po pregledu pisnih virov je na podlagi letnih poročil zadruge na­stala analiza kvantitativnih podatkov, ki smo jo v naslednji fazi raziskovanja podkrepili tudi s terenskim delom. To je obsegalo anketiranje na kmetijah, ki poslovno sodelujejo z zadrugo, in strukturiran intervju z direktorjem KZ Krka. Geografski oris in stanje kmetijstva na območju delovanja KZ Krka Jugovzhodna Slovenija je pokrajinsko zelo pestra, zato ima zelo raznolike raz-mere za kmetijstvo. Kot najboljša me-toda za analizo pridelovalnih razmer se je zaradi upoštevanja heterogenosti izkazala pokrajinskoekološka tipizacija Slovenije, ki razlikuje 13 pokrajinskoe­koloških tipov (Ramšak 2004). Optimalne razmere za kmetovanje so na uravnanem do gričevnatem površ­ju, kjer so nastale prsti z ugodnimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi. Kmetijska zemljišča ob rekah so še dodatno obogatena z rečnimi nanosi. Problematično je, da je večina kme­tijskih zemljišč razprostranjena na območjih vodnih teles (podtalnice), ki so zaradi intenzivnega kmetovanja in s tem precejšnje uporabe kemičnih sredstev dokaj onesnažena. Z uvaja­njem naravi prijaznejšega integrirane­ga načina kmetovanja je zadruga pri­stala na bolj sonaravni način pridelave. Razgibano površje se odraža v velikem številu majhnih kmetij v gričevnatem in hribovitem svetu ter majhnem šte­vilu velikih kmetij oziroma kmetij, ki imajo v lasti tudi gozdove. Razdroblje­na posestna struktura povečuje stroške tržne pridelave. Sadjarstvo in vinogra­dništvo, ki sta navezana na razgibana in razdrobljena zemljišča (gričevje, prehod iz ravnine v gričevje), pesti po­manjkanje zavarovanih pridelovalnih prostorov, kar posledično poslabšuje njuno konkurenčnost. Pridelovalci so pogosto finančno in fizično nezmožni zagotoviti zaščito za celotne nasade in so zato pretirano odvisni od (ne)milo­sti vremenskih pojavov. Precejšen pro­blem so tudi presežki sadja/zelenjave v poletni sezoni, ko so prodajne cene najnižje, in primanjkljaj njihove po­nudbe v zimskem času. glavna enota PE mesarstvo živilska trgovina tehni na trgovina restavracija 0 3,75 7,5 15 km Avtorica: Teja An erli . Vir po atkov: GURS, 2015; ARSO, 2012; KZ Krka, 2015. Iz elano: Ljubljana, 2016. Preglednica 1: Analiza pridelovalnih razmer na območju delovanja KZ Krka (Ramšak 2004, Terensko delo 2015). pokrajinskoekološki tip prevladujoč tip kmetovanja ravnine in širše doline v gričevju notranjega dela Slovenije poljedelstvo (namakalno) gričevja v notranjem delu Slovenije sadjarstvo, vinogradništvo nizki kras Dolenjske živinoreja nizki kras Bele krajine vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja kraška polja in podolja živinoreja visoke kraške planote in hribovja v karbonatnih kamninah živinoreja Slika 2: Gravitacijsko zaledje KZ Krka in njene poslovne enote. Organiziranost KZ Krka KZ Krka velja za enega največjih od­kupovalcev kmetijskih pridelkov v Sloveniji. Združuje 300 kmetov, od tega 25 pridelovalcev zelenjave in 180 pridelovalcev mleka z območja Nove­ga mesta in Bele krajine, preostali so živinorejci, ki prodajajo meso. Njeni dobavitelji so večinoma iz Mestne ob­čine Novo mesto ter okoliških občin Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjer­nej, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Črnomelj (medmrežje 3). KZ Krka ima na območju jugo­vzhodne Slovenije 14 tehničnih in 5 živilskih trgovin ter restavracijo. Trgovinska dejavnost je po obsegu najpomembnejša. Leta 2015 so pri­hodki od prodaje presegli 14 milijo­nov evrov oziroma 49,6 % od vseh prihodkov (Letna poročila … 2016). Z letnim odkupom polovice zelenjave, ki jo odkupi zadružni sistem v Sloveniji, KZ Krka velja za največega slovenskega orga­niziranega pridelovalca in odkupovalca vrtnin. Z zelenjavo oskrbuje kar tretjino slovenskega trga (Letna poročila … 2016). Geografski vidiki povezovanja kmetov v KZ Krka Območje trženja KZ Krke je osre­dotočeno na jugovzhodno Slovenijo, torej se v ospredje postavlja pomemb­nost zadruge v okviru regionalnega gospodarskega kroga. Za Potočnik Slavičevo (2010) je tovrsten način povezovanja dober primer aktivnega vključevanja endogenih razvojnih po­tencialov podeželja v lokalno oziroma regionalno gospodarstvo. »Gospodar-ski krog v širšem smislu upošteva vezi med podjetji, gospodinjstvi, bankami in državo: gospodinjstva so udeležena pri delu in nakupih, podjetja kupujejo su­rovine, proizvajajo in prodajajo dobri­ne ter storitve, banke posredujejo denar, država pobira davke in s tem financira javne storitve« (Opredelitev … 2002; cv: Potočnik Slavič 2010, 71). Delovanje KZ Krka uvrščamo v regio­nalni gospodarski tok iz več zornih kotov: 1. Krepitev notranjih odnosov. Kmetijska zadruga je bila ustano­vljena zaradi vzajemnega interesa kmetov po doseganju čim boljšega tržnega položaja in lažjega konku­riranja večjim živilskim korporaci-jam. Na podlagi gospodarskih kori­sti so se razvili tesni socialni stiki in tako imenovane zadružne vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti ter medsebojnem zaupanju vseh vklju-čenih. Socialni kapital kmetov še dodatno krepi vključevanje v lokal­na društva (strojni krožki, društva podeželske mladine). 2. Zmanjševanje odvisnosti od zu­nanjega okolja. S povezovanjem okoliških kmetov v zadrugo se do-sega višja stopnja prehranske samo- Slika 3: Dobavitelji sadja in zelenjave KZ Krka. Število dobaviteljev sadja in zelenjave 1-2 3-5 >5 0 10 20 40 km Avtorica: Teja Anderli . ir podatkov: GURS, 2015; Interni podatki ..., 2015. Izdelano: Ljubljana, 2016. Slika 4: Dobavitelji mesa KZ Krka. Število dobaviteljev mesa 1-5 6-10 15-50 58-100 0 10 20 40 km 106 Avtorica: Teja Anderli . ir podatkov: GURS, 2015; Interni podatki ..., 2015. Izdelano: Ljubljana, 2016. Slika 5: Dobavitelji mleka KZ Krka. Število dobaviteljev sadja in zelenjave 1-2 3-5 >5 0 10 20 40 km Avtorica: Teja Anderli . ir podatkov: GURS, 2015; Interni podatki ..., 2015. Izdelano: Ljubljana, 2016. oskrbe, ne le lokalne in regionalne, ampak kot največjega dobavitelja zelenjave v Sloveniji tudi državne. Na ta način se slovensko gospodar­stvo obvaruje pred vdorom tujega kapitala, saj domača ponudba zado­stuje ali celo presega povpraševanje po kmetijskih pridelkih in proizvo­dih. Lokalni pridelki so med po­trošniki bolj cenjeni zaradi njihove boljše sledljivosti in večje kakovosti, saj zaradi bližnjega izvora ohranjajo več hranilnih vrednosti, kot če bi bili pripeljani z oddaljenih območij. 3. Večina zaposlenih izhaja iz regije ali celo z lokalne ravni. Dobavi­telji zadruge in delavci strokovnih služb so skorajda vsi Dolenjci, Be-lokranjci in Posavci. Zaradi tega so transportne poti pridelkov in dnevne migracijske poti delavcev krajše, kar pomeni manj emisij in tako manjšo obremenitev okolja. 4. Prenos inovacij in informacij do porabnikov. Tekom leta zadruga organizira številne degustacije in promocije v lastnih poslovalnicah ter pri veletrgovcih. Za največji or-ganizacijski zalogaj velja Gregorjev sejem, organiziran marca. Njegovi začetki segajo v leto 1995, cilj pa ostaja enak: na enem mestu zbrati in predstaviti ponudnike na po­dročju prehrane in kmetijstva iz celotne Slovenije in tudi tujine. Razstavljavci svoje pridelke, pro-izvodein storitve predstavljajo na več kot 21.000 m2 zunanjih in po­kritih površin. Sejem, ki vsako leto privabi okrog 25.000 obiskovalcev (medmrežje 4), velja za odličen vir inovacij, saj spodbuja posodablja­nje kmetijstva in s tem ohranjanje kmetijskega značaja podeželja. 5. Ohranjanje obdelovalnih zemljišč, kmetijstva in kulturne pokrajine. Zaradi majhnosti in razdrobljenost kmetijskih gospodarstev gre za eno od ključnih težišč ukrepov Progra-ma razvoja podeželja. Program za­družnim dobaviteljem nudi različne vrste finančnih spodbud za nadaljnje kmetovanje in pospešeno struktur-no prilagajanje kmetijskih zemljišč, obenem pa zadrugi sofinancira ogla­ševanje kakovosti lokalno pridelane hrane, s čimer posredno vpliva na vitalnost podeželja. 6. Mreženje med deležniki na lokal­ni in regionalni ravni. Pomembno vlogo pri ohranjanju regionalnega gospodarskega kroga imajo živilske trgovine KZ Krka, v katerih se po­vezujejo lokalni kmetje, trgovci in gospodinjstva. S tem tako denar­ni kot človeški in socialni kapital ostajajo znotraj regije in sinergijsko prispevajo k razvoju jugovzhodne Slovenije. 7. Vključevanje v večje poslovne sisteme in koordinacija več za-drug. Ta vidik kaže na prehod z lokalne na regionalno in državno raven. Največ poslovnih tokov je sklenjenih z veletrgovci (Mercator, Spar, Tuš), že dlje časa pa obstajajo tudi težnje po formalnem pove­ zovanju med samimi zadrugami. Glavni konkurenti KZ Krka so Zrno d.o.o. in sosednje kmetijske zadruge. Primer tovrstnega konku­riranja je bilo odprtje podružnice KZ Trebnje v Mirni Peči, kjer je že imela prodajalno KZ Krka – ku­pna moč ostaja ista, prihodek od prodaje pa je od takrat naprej pre­polovljen (Vončina 2015). S terenskim delom delom smo ugo­tovili prevladujoče oblike povezovanja kmetov: • lokalno – horizontalno (primarni kmet prodaja svoje pridelke nepo­sredno na lastni kmetiji, brez kakr­šnihkoli posrednikov); • lokalno prek sodeležnikov (prodaja pridelkov poteka znotraj verige so-pridelovalcev; v ta kontekst spada tudi solastništvo kmetijske meha­nizacije); • regionalno – vertikalno (oskrba potrošnika poteka 'od spodaj nav­zgor' – kmet oddaja pridelke kme­tijski zadrugi, ta pa zbrana živila ponudi v lastnih trgovinah); • regionalno (državno) prek posre­dnikov (pridelke kmetov zadruga preusmeri k veletrgovcem (Spar, Tuš, Mercator), kjer jih kupi po­trošnik). Najpogostejši načini povezovanja kmetov so bili hierarhično in prostorsko razvršče­ni. Ti komponenti se med seboj ne izključujeta, temveč v precejšnji meri prepletata. Kriterij pri določanju prostorske komponente je bila oddaljenost med kmetom, pri­marnim pridelovalcem, in kupcem pridelkov. Ugotovljeni sta bili dve ravni – sodelo­vanje na lokalni in regionalni ravni ter na državni ravni. Lokalno okolje je v tem kon­tekstu opredeljeno kot sosedstvo, oddaljenost med deležniki je minimalna. Kriterij za ugotavljanje tipa gospodarske vpetosti deležnika v celotni oskrbi potrošnika je bila stopnja hierarhičnosti (vključevanje dodatnih, to je višjih členov agroživilskega sistema). Smiselno je bilo oblikovanje treh vrst povezovanja, vertikalnega, horizon-talnega in povezovanja prek posrednikov. Nakazani načini povezovanja po­stavljajo v ospredje horizontalno in lokalno pogojeno povezovanje, šele nato vertikalno in prostorsko razse­žnejše (regionalno, nacionalno) pove­zovanje. To je obenem večtirno: poleg zadružnih vezi obstajajo še druge mo-žnosti prodaje živil končnemu potro­šniku. To postaja slovenskemu kmetu nekakšna vizija prožnosti glede izbire ustrezne tržne poti, ki naj bi optimizi­rala njegove stroške in mu zagotovila čim večji dohodek. Seveda ima v ce­lotni agro-živilski verigi z različnimi spodbujevalnimi ukrepi vpliv tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vendar to v shemi mode-la ni prikazano zaradi njihovih veči­noma zgolj posrednih učinkov. Povezovanje KZ Krka z drugimi zadrugami Za KZ Krka je izredno pomembno ne le medzadružno povezovanje, temveč tudi povezovanje z živilskopredeloval-no industrijo. V tem segmentu se kaže priložnost uspešnega kooperativnega sodelovanja v tako imenovanih zadru­gah druge stopnje, s čimer zadruge ohranijo svojo temeljno dejavnost, povežejo pa se na področju skupne­ga delovanja. KZ Krka se je tako že povezala z ostalimi slovenskimi zele­njadarskimi zadrugami in soobliko­vala uradno skupno partnerstvo, tako imenovano zelenjavno verigo. Izpo­staviti velja sodelovanje s KZ Sevnica, ki v primeru boljših nabavnih pogojev nakupi potreben repromaterial tudi Preglednica 2: Vpletenost KZ Krka v lokalno okolje (Terensko delo … 2015, Zadružništvo kot učinkovit … 2016). VIDIK POMEN ZADRUG VPLIV KZ KRKA NA LOKALNO OKOLJE GOSPODARSKI oskrba lokalnega prebivalstva Kmetijske in gozdarske zadruge oskrbujejo podeželsko prebivalstvo s kmetijskimi pridelki in reprodukcijskim materialom. povezovanje lokalnega okolja s pridelovalci in gospodarskimi subjekti KZ Krka je pomemben člen prehranske verige, ki poteka od kmeta prek zadruge, živilskopredelovalne industrije in trgovine do potrošnika (je največji organiziran odkupovalec zelenjave slovenskih kmetov). Obenem skrbi za razvoj lokalnega turizma (Gregorjev sejem) in ohranjanje majhnih podjetij na podeželju, ki opravljajo storitve zanjo. V prostorih, kjer je restavracija ZNC, je tudi poslovalnica Deželne banke Slovenije. povečanje konkurenčnosti kmetij Z odkupom kmetijskih pridelkov od posameznih kmetov zadruga povezuje ponudbo in s tem članom zagotavlja izravnalno pogajalsko moč. Hkrati omogoča večje prihranke zaradi nižjih stroškov repromateriala in embalaže ter s 100-odstotnim odkupom zagotavlja dolgoročno stabilnost in ustrezno ekonomiko kmetij. dodatna vrednost kmetijskim pridelkom Znotraj zadruge se je izoblikovala blagovna znamka lokalno pridelane in predelane hrane 'Dobrote s kmetije'. Zajema sadje in zelenjavo iz integrirane pridelave, jabolčne sokove, cviček ter sveže meso in mesne izdelke. Trženje prek blagovne znamke še dodatno nadgrajuje intenzivno oglaševanje s podporo Ukrepa 133. DRUŽBENI zagotavljanje socialne varnosti na podeželju Zadruga ohranja poseljenost podeželja in ponuja zelo raznolike priložnosti za delo. KZ Krka omogoča zaslužek okrog 170 zaposlenim in 300 dobaviteljem, s čimer krepi ne le gospodarski, temveč tudi socialni kapital. Zadružni model omogoča tudi večjo zastopanost žensk v gospodarskih aktivnostih (22 % večja zaposlitev žensk v primerjavi z moško), hkrati pa gre za pomemben socialni model, ki temelji na družinskih kmetijah. Izobraževanje Zadruga ima pomembno vlogo pri obveščanju in izobraževanju svojih članov, zlasti tistih, ki opravljajo odgovorne funkcije v upravnih in nadzornih odborih, ter zaposlenih. OKOLJSKI zagotavljanje kratkih verig preskrbe s hrano Surovine za predelavo ne opravijo več 100 kilometrov poti, ampak se odkupijo in predelajo v končni proizvod kar v domačem okolju. S tem se potrošniku zagotovijo lažja sledljivost, boljša kakovost in ustrezna varnost kupljene hrane. varovanje okolja V zadrugo vključeni pridelovalci integrirane zelenjave delujejo v okviru sonaravnega kmetovanja, zato zelenjave ne namakajo v raztopine za ohranjanje njene svežine in videza. S tem dolgoročno varujejo okolje in biotsko raznovrstnost ekosistema. PROSTORSKI ohranjanje naravne in kulturne pokrajine Ohranjanje pokrajine je tesno povezano s sonaravnim kmetovanjem. Slednjega v podeželski prostor Dolenjske in Bele krajine vnaša dejavnost zadruge, ki tako prispeva k zdravemu življenjskemu okolju. Še posebej velik pomen udejanjanja razvojnih možnosti ima na območjih z omejitvenimi dejavniki in v razmerah velike posestne razdrobljenosti, kjer je lahko ključen dejavnik ohranjanja poseljenosti in obdelanosti podeželja. Deležniki: K - primaren kmet Kn - sodelujo i kmet KZ - kmetijska zadruga T - trgovina - potrošnik Naini povezovanja: vertikalno horizontalno preko posrednikov /deležnikov lokalno regionalno - nacionalno Slika 6: Model vpetosti in povezanosti pridelovalcev, dobaviteljev KZ Krka, zadruge in potrošnikov. za KZ Krka – nakup zaenkrat poteka zgolj na neformalni ravni, saj (še) ni prišlo do podpisa pogodbe o medse­bojnem sodelovanju (Vončina 2015). Sklep V Sloveniji se je zaradi zemljiške raz­drobljenosti kot prikladna oblika povezovanja majhnih pridelovalcev razvil sistem kmetijskih zadrug. Geo-grafski vidik povezovanja kmetov v KZ Krka se odraža v oblikovanju izra­zitega grozda povezanih pridelovalcev z območij Dolenjske in Bele krajine. Pri tem ne gre le za bolj gospodaren način prodaje, ampak je pomen delo­vanja zadruge v kmetijstvu globlji, saj spodbuja socialno integracijo, prinaša delovna mesta in zagotavlja razvoj po­deželja. Mreženje zadrug in s tem oblikovanje dinamičnih regionalnih gospodar­skih krogov bo v prihodnosti eden od ključnih dejavnikov razvoja podeželja. Zadružno povezovanje vnaša izrazit potencial za lokalizacijo in aktivacijo neizkoriščenih pridelovalnih in proi­zvodnih potencialov na podeželskih območjih ter za odločnejše vključeva­nje majhnih kmetij v lokalno gospo­darstvo (Kos 2013). Zaradi multiplikativnih učinkov na celostno podobo in funkcionalnost podeželja je zadružno povezovanje dobilo mesto tudi v evropskem prav­nem okvirju. Gre za tretjo prednostno nalogo politike razvoja podeželja v obdobju 2014–2020 oziroma za spod­bujanje organizacije prehranske verige in obvladovanja tveganj v kmetijstvu. Viri in literatura 1. Avsec, F. 1996: Zadruga v primerjalnem pravu. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 2. Avsenik, D. 1999: Sodelovanje člana z zadrugo. Zadružništvo – temeljno usposabljanje. Zadružna zveza Slovenije. Ljubljana. 3. Frelih, L. 1993: Poslovno povezovanje kmetijskih zadrug v Sloveniji. Tečaj za vodstvene delavce in člane zadrug – Zadružništvo in upravljanje zadrug. Družba za razvoj podeželja. Ljubljana. 4. Kos, B. 2013: Horizontalno povezovanje med proizvajalci. »Kako ga spodbuditi v novem PRP 2014–2020? Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Program_razvoja_podezelja/3_Delavnica_o_ PRP_2014_2020_horizontalno_povezovanje.pdf (6. 8. 2016). 5. Kovačič, M. 1999: Aktualni problemi kmetijskega zadružništva v Sloveniji. Zadružništvo včeraj, danes, jutri. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. 6. Letna poročila KZ Krka 2005–2015. Osebni vir, 2016.. 7. Medmrežje 1: http://www.zadruznazveza.si/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=14 (11. 3. 2015). 8. Medmrežje 2: http://ica.coop/en/whats-coop/co-operative-identity-values-principles (18. 3. 2015). 9. Medmrežje 3: http://www.spodezelja.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1201:kz-krka-vodilni-ponudnik-trno-pridelane­ zelenjave-vsloveniji&catid=116:predstavljamo&Itemid=625 (16. 3. 2015). 10. Medmrežje 4: http://www.kz-krka.si/gregorjev-sejem-2016.html (25. 4. 2016). 11. Potočnik Slavič, I. 2010: Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 12. Ramšak, Ž. 2004: Vrednotenje pokrajinskoekoloških tipov Slovenije v luči pokrovnosti, izdelane s klasifikacijo satelitskih posnetkov Landsat. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske faultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 13. Šubic, P. 2016: V Mlekarni Celeia najbolj raste odkup mleka, izvoz pa v Italijo, na Švedsko in Kosovo. Agrobiznis. Finance, 9. 6. 2016. Medmrežje: http://agrobiznis.finance.si/8845994 (7. 8. 2016). 14. Tovšak, S., 2010. Sledovi zadružnega delovanja v severovzhodni Sloveniji med letoma 1945–1951. ZRI dr. Franca Kovačiča. Maribor. 15. Udovč, A. 2012: Analiza ovir za učinkovitejše združevanje in povezovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov za skupno trženje. Ciljni raziskovalni program »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« v letu 2010. Končno poročilo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 16. Vončina, J. 2015: Intervju z direktorjem KZ Krka. Osebni vir, 12. 6. 2015. 17. Zadružništvo kot učinkovit model poslovnega organiziranja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zadružna zveza Slovenije. Ljubljana, 2016. Medmrežje: http://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/100-zadruznistvo-ucinkovitmodel-poslovnega-organiziranja/file (18. 8. 2016). IZVLEČEK Z namenom prikaza geografskih učinkov zemljiških operacij je bila preučena katastrska občina Zadobrova, ki spada med kmetijsko najbolj ugodna in intenzivno obdelana območja Mestne občine Ljubljana. Poudarjen je vidik lokalnega kmečkega prebivalstva, ki je vir pobud, interesa in inovativnosti za posodabljanje in izboljšanje podeželskega prostora. Pomembna je smotrna izvedba operacij, ki neposredno vpliva na učinkovitejše delo kmetov, večji donos in večja zanesljivost pridelka čez leto pa vplivata na povečano in izboljšano lokalno samooskrbo. Ključne besede: agrarna geografija, podeželje, zemljiške operacije, komasacije, namakanje, k. o. Zadobrova, Slovenija. ABSTRACT Land operations in the rural areas as a challenge and opportunity for development Case study of the Zadobrova cadastral municipality In order to present the geographical effects of land operations, their impacts were studied in the cadastral municipality of Zadobrova. Zadobrova is one of the most intensively cultivated areas of the City municipality of Ljubljana. In the paper, the aspect of a local rural population is highlighted. This aspect represents the main source of initiatives, interests and innovations for the modernization and improvement of rural areas. Appropriately implemented land operations are improving structure of ownership. Regulated land relations have a direct impact on the farmers' effectiveness, which results in higher and more reliable yields throughout the year. Local food supply is increasing and improving. Key words: rural geography, rural areas, land operations, land consolidations, irrigation, Zadobrova cadastral municipality Avtorica besedila in fotografij: MARIJA KURENT, univerzitetna diplomirana geografinja Sneberska cesta 142, 1260 Ljubljana - Polje E-pošta: mija.kurent@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek V zadnjih desetletjih se je podeželje začelo močno spreminjati. Z boljšo prometno dostopnostjo, bližino delovnih mest in večjimi doživljajski-mi zmožnostmi postaja vse bolj priljubljeno za poselitev. S preobrazbo podeželja se je začelo spreminjati tudi kmetijstvo, potrebe po hrani in samoo­skrbi pa ostajajo, zato skušamo na kmetijskih zemljiščih intenzivirati pridelavo in na majhnem kosu zemlje pridelati čim več. Zemljiška politika v preteklosti, dedovanje, urbanizacija z gradnjo cest in avtocest ter širjenjem urbanih površin na kmetijska zemljišča so prispevali k drobljenju zemljiške posesti. Stanje iz­boljšujejo komasacije, ki zemljišča združujejo in zaokrožujejo, agromelioracije pa rešujejo druge prostorske težave na kmetijskih parcelah. Posledice podneb­nih sprememb povzročajo širjenje škodljivcev toplejših podnebnih območij, spreminja se rastna doba pridelkov, pojavljanje ekstremnih vremenskih dogod­kov se povečuje, s tem pa tudi pojavljanje suš in poplav. Potrebe po namakanju se bodo tako še povečevale, na nekaterih drugih območjih pa bodo dobrodošla osuševanja. Učinki zemljiških operacij so bili preučeni na območju katastrske občine Zad­obrovav vzhodnem delu Mestne občine Ljubljana. Skupaj s širšo okolico spada med ravninsko pridelovalno območje Ljubljane, ki je namenjeno predvsem pri­delavi zelenjave za trg. Za optimalnejšo pridelavo ter intenzifikacijo so se leta 2009 začele izvajati komasacije, s katerimi naj bi izboljšali posestno in lastniško strukturo, predvidene so tudi agromelioracije. Zaradi ugodne lege ob Savi ter nizki gladini podtalnice je območje primerno tudi za namakanje. Z namenom celovite preučitve geografskih učinkov komasacij ter potenciala namakanja v katastrski občini Zadobrova, kot tudi v Sloveniji, je bilo opravljeno kabinetno in terensko delo s pregledom literature, intervjuji strokovnjakov na tem obmo-čju ter anketno raziskavo med prebivalci, ki so neusahljiv vir pobud za inovacije v podeželskem prostoru. Opredelitev zemljiških operacij Zemljiške operacije delimo na komasacije in melioracije. Pri komasacijah gre za zložbo kmetijskih zemljišč, kar pomeni zbiranje razpršenih zemljišč istega lastnika, ter po izvedbi vračanje v obliki bolj zaokroženih površin. Melioracije delimo naprej na agromelioracije, namakanje in osuševanje. Med agromelio­racije prištevamo krčenje grmovja in dreves, odstranitev kamnitih osamelcev, ureditev poljskih poti, izdelavo teras in podobno (Medmrežje 1). Prve komasacije so začeli izvajali na koncu 16. stoletja v kneževini Kempten na jugu Nemčije. Začetki sodobnejših komasacij v večini evropskih držav segajo v drugo polovico 19. stoletja; leta 1883 je Avstro-Ogrska izdala prve zakone o komasacijah za naše takratne dežele (Lisec s sodelavci 2013). Že pred drugo svetovno vojno so izvajali agromelioracije, z vrtač so ročno odstranjevali kame­nje, z melioracijami ob Rižani in Badaševici pa izsušili območja z namenom povečanja obdelovalnih zemljišč (Plut 1980). Po drugi svetovni vojni so bile namakanje Vir podatkov: Lisec s sodelavci 2011; Zemlji ke operacije 2015; Medmrežje 4 2015. Slika 1: Opredelitev zemljiških operacij. izvedene agrarne reforme, ki so kme­tijsko posest omejile na 10 ha. Prelo­mno točko je pomenilo leto 1973, ko je v veljavo prišel Zakon o kmetijskih zemljiščih. Najbolj produktivno ob-dobje v urejanju kmetijskih zemljišč je bilo med letoma 1983 in 1989, ko je bilo vsako leto – z izjemo leta 1987 –izvedenih vsaj 16 projektov in najmanj 5000 ha zemljišč vključenih v zemljiške operacije (Lisec s sodelavci 2013). Leta 1975 je bila ustanovlje­na Zveza vodnih skupnosti, ki je bila prva pomembnejša prelomnica nama­kanja (Stražar 2002). Prvi namakalni sistem v Sloveniji je bil zgrajen leta 1978. Konec osemdesetih let 20. sto­letja je bil zgrajen namakalni sistem Vogršček, ki je bil takrat in je še vedno največji namakalni sistem v Sloveniji. Najmanj komasacij je bilo izvedenih po osamosvojitvi Slovenije, leta 1994 celo ni bilo nobenega tovrstnega pro-jekta. Leta 1994 je bila sprejeta Stra­tegija namakanja kmetijskih zemljišč Republike Slovenije (Stražar 2002). Spremembe so bile zaznane leta 2002, ko je Ministrstvo za kmetijstvo, goz­darstvo in prehrano vzpostavilo celo­vito evidenco: Kataster melioracijskih sistemov in naprav. Z vstopom Slove­nije v Evropsko unijo smo sprejeli tudi Skupno kmetijsko politiko (Common Agricultural Policy – CAP). V pro-gramskem obdobju 2007–2013 so se zemljiške operacije vezale na os 1 Pro-grama razvoja podeželja, ki spodbuja konkurenčnost v kmetijstvu in goz­darstvu. Novost v programskem ob-dobju je začetek postopka s soglasjem lastnikov, ki imajo na komasacijskem območju v lasti več kot 67 % zemljišč; ta delež še vedno velja. V trenutnem Slika 2: Glavne smernice razvoja zemljiških operacij. programskem obdobju (2014–2020) 9000 so novost prioritetna območja (Lisec 8000 in Primožič 2013). 7000 6000 Izvedba zemljiških operacij 5000 Za začetek izvedbe komasacij je potre­ben interes tako lastnikov zemljišč kot 4000 občine, potrebno je zagotoviti izjave 3000 o strinjanju lastnikov. Določi se meja 2000 oboda komasacije in izvoli komasacij-1000 ski odbor, ki je sestavljen iz predstav-0 nikov lastnikov zemljišč na komasa­cijskem območju. Pripravi se okvirni finančni in časovni okvir izvedbe. Sle­ površina (ha) le o zemljiša, pripravljena za namakanje namakana zemljiša di priprava štirih ključnih elaboratov. Elaborat idejne zasnove vsebuje po­datke o vrsti obdelave, predvidenih in obstoječih poteh, melioracijskih jarkih in drugem. Elaborat obstoje-čega stanja opredeljuje lego zemljišča ter njegovo površino, komasacijske udeležence, pripombe in predloge. K elaboratu vrednotenja spada tudi geo­grafska in geomorfološka analiza ob-močja, ki vsebuje podatke o količini padavin, številu ur Sončevega sevanja, vegetacijski dobi lastnostih prsti in podobnem. Elaborat nove razdelitve zemljišč pa vsebuje načrt nove raz­delitve ter nove podatke o lastništvu, površini, vrsti rabe tal in podobnem. Po izvedbi komasacije sledi zamejiče­nje novih parcel in njihova dodelitev novim lastnikom (Bovha 2014). Razen s komasacijami se lahko ve-čjo produktivnost in intenzifikacijo omogoči z namakanjem. Glavna de­javnika pri tem sta evapotranspiracija in lastnosti prsti (struktura, tekstura, infiltracijska sposobnost …) (Pintar 2003). Za izvedbo namakanja mora­jo biti zagotovljeni naslednji kriteriji: ekološko sprejemljiv pretok, odvzem Slika 3: Površina razpoložljivih zemljišč in zemljišč, ki se jih dejansko namaka (medmrežje 3). vode ne sme biti večji od razpoložlji­vosti, največja sprejemljiva višinska razlika 100 m, vodoravna razdalja od območja odvzema vode do namaka­nega zemljišča mora biti krajša od 3 km (Pintar s sodelavci 2010). Obstajajo štirje glavni viri vode za namakanje, pri vseh pa so določene omejitve. Tako je na primer pri pod-zemnih vodah treba upoštevati, da gre hkrati za glavni vir pitne vode, ki ima v tem primeru primarni pomen. Pri tekočih vodah moramo upoštevati ekološko spremenljivi pretok in me-rodajni pretok (merodajna količina pomeni 95-odstotno pogostost po­java srednjega mesečnega pretoka). Glavni vir namakanja v Sloveniji so vodni zadrževalniki ali akumulacije, ki so primerni predvsem zato, ker zadržujejo vodo dalj časa. Poleg na­makanja se lahko izrabljajo tudi za hidroenergetsko izrabo, povečujejo poplavno varnost, pomembni so za ri­bištvo in ¸podobno. Trenutno imamo v Sloveniji 22 zadrževalnikov, vendar se za namakanje uporabljajo le štirje, Perniško, Vanganelsko, Žovneško in Vogrščeško jezero. V Sloveniji imamo velik potencial za pridobivanje nama­kalne vode iz čistilnih naprav, vendar tega, razen zelo redkih izjem, še ne izvajamo. Glavna omejitev pri tem je koncentracija onesnaževal, ki so lahko prisotna v vodi (Pintar 2014). V Sloveniji imamo dokumentirane 204 namakalne sisteme, vendar jih zaradi različnih vzrokov dejansko deluje le 54. Preostali bodisi niso bili dokončno zgra­jeni bodisi ne delujejo, ker se na primer lastniki ne razumejo, nimajo ustreznih črpalk, zaradi okvar … Namaka se le 7511 ha kmetijskih površin, po upošte­vanih kriterijih pa bi v Sloveniji lahko namakali med 190.000 in 210.000 ha zemljišč (medmrežje 2). Med zemljiške operacije spada tudi osuševanje, ki na območju katastrske občine Zadobrova ni potrebno. Ko­ristno je na območjih, kjer v mokro­tnih prsteh korenine zaradi prevelike spomladi poleti Z NAMEŠENIM OSUŠEVALNIM SISTEMOM Slika 4: Koreninski sistem z nameščenim osuševalnim sistemom (levo) in brez njega (desno) (Zupanc in Pintar 2013). količine vode prenehajo rasti in od­mrejo, začnejo pa se razraščati višje v prsti, kjer so razmere bolj zračne. Zaradi tega so korenine zelo plitvo pod površjem, pridelek je manjši, ra­zvoj rastlin slab, ob tem pa so rastline manj odporne na sušo. Z izgradnjo osuševalnih sistemov se zniža raven stalne vode, omogoči optimalno rast rastlin in zagotovi pridelke v daljšem časovnem obdobju (Zupanc in Pintar 2013). Katastrska občina Zadobrova Katastrska občina obsega nekdaj sa­mostojni naselji Zgornja in Spodnja Zadobrova ter večje dele nekdanjih naselij Novo Polje, Hrastje in Sneber­je, ki so že nekaj desetletij vključena v Ljubljano. Gre za ravninsko obmo-čje, ki je za kmetijstvo zelo ugodno in zato intenzivno obdelano. Prevladuje pridelava zelenjave za trg (kislo zelje in repa ter druge vrtnine) ter vzreja krav molznic. V zadnjih dveh stole-tjih sta bila na tem območju najbolj opazna procesa spreminjanja rabe tal intenzifikacija in urbanizacija. Največ je čistih kmetij, torej takih, kjer so vsi aktivni člani gospodinjstva zaposleni na kmetiji, najmanj je ostarelih. Zna-čilna je ugodna izobrazbena sestava gospodarjev. Na drugi strani je kme­tijstvo na tem območju zelo omeje-no, saj nima nikakršnega širitvenega potenciala. Na severu območje kata­strske občine omejuje Sava, na jugu Ljubljanica, na jugozahodu pa se ob vzhodni obvoznici širi mesto Ljublja­na (Lampič 2008). Z namenom združevanja in zaokrože­vanja zemljišč za optimalnejšo obde­lavo je bila na preučevanem območju izvedena komasacija. Pobudo zanjo so dali lastniki kmetijskih zemljišč ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Skupni stroški so dosegli 181.000 evrov (brez DDV). 75 % (136.000 evrov) naj bi krila EU, preostanek država, DDV pa naj bi fi­nancirala Mestna občina Ljubljana. V začetku leta 2009 so ustanovili koma­sacijski odbor in pričeli zbirati soglas­ja lastnikov. Zbiranje podpisov je bilo dolgotrajno in odločba je bila izdana šele decembra 2010, pravnomočna pa je postala maja 2012. Po končani ko­masaciji bodo zemljišča dobila status trajno varovanih zemljišč (Petkovšek 2013). Prvotno so bile na komasacij­skem območju predvidene tudi agro­melioracije, vendar je tamkaj še vedno stara, sicer suha struga vodotoka, kar ga uvršča med vodovarstvena obmo-čja. Zaradi tega bo postopek agrome­lioracij verjetno precej upočasnjen. Po končnem postopku se je zmanjšano število lastnikov, število parcel se je znižalo za dobrih 40 %, povprečna površina zemljišča pa se je povečala za dobrih 40 %. Povečala se je tudi dolžina poti za dostope na zemljišča (Maslo in Markovčič 2014). Zaradi želje lokalnih kmetovalcev po vzpostavitvi skupnega namakalnega sistema je bil raziskan potencial za na­makanje. Na podlagi preučenega pre­toka bi lahko na območju Save med Medvodami in Podgradom namakali skupno 1445,6 ha zemljišč. Velik po- Slika 5: Stanje v katastrski občini Zadobrova pred izvedbo komasacij in po njej (Maslo in Markovčič 2014). •393 parcel •47 a povpre na velikost parcele •2,93 parcele na lastnika •2,1 km poti •229 parcel •82 a povpre na velikost parcele •1,76 parcele na lastnika •2,6 km poti tencial velja tudi za odvzem vode za namakanje iz podtalnice; na območju Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja bi lahko iz podtalnice namakali 18.475 ha zemljišč; dostopno vodo za namakanje smo v preteklosti upora­bljali le v 35 %, medtem ko je dovo­ljena raba v najmanj 75 %. Na tem območju je tudi najlažje dostopna in s tem so tudi manjši stroški z ureditvi­jo vrtine. Ker v bližini obravnavanega območja za zdaj ni nobene akumula­cije, tudi ta način zajema vode za na­makanje ne bi bil mogoč. V projektu je izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi, med drugim tudi HE Šentjakob in HE Zalog, ki bi morda imela vodo ne le za energetske namene, ampak tudi za namakanje. V neposredni bli­žini katastrske občine Zadobrova je locirana tudi Centralna čistilna na­prava Ljubljana. Stoji v sosednji kata­strski občini Kašelj in prečiščuje vodo iz kanalizacijskega omrežja na obmo-čju Ljubljane. Prečiščena se odvaja v Ljubljanico, tik pred njenim sotočjem s Savo (Pintar s sodelavci 2010). Geografski učinki zemljiških operacij Poleg gospodarskih, prostorskih in okoljskih učinkov so pomembni soci­alni učinki, saj je treba upoštevati in-terese vseh glavnih akterjev: kmetov, podjetnikov, lastnikov sekundarnih bivališč, okoljevarstvenikov, obisko­valcev, lokalne samouprave in investi­torjev. Zelo pomembno je, da lokalno prebivalstvo v projekt vključimo že na samem začetku (Guštin in Potočnik Slavič 2015). Prostorska razporeditev komasacij­skih območij v Sloveniji je zelo neena­ delujoa podeželska lokalna skupnost in zanesljivejši pridelek manjši stroški za energente razpisi, vloge in strategije inanna podpora EKONOMSKA VARNOST KMETOV SONARAVNO povezovanje UPRAVLJANJE sektorjev OBNOVA VASI omilitev suše prilagajanje podnebnim spremembam zmanjševanje posledice suš spremenjena Slika 6: Geografski učinki zemljiških operacij. celovito planiranje podeželskega prostora izboljšani in rastruktura in dostopnost SPREMENJENA KULTURNA POKRAJINA izboljšana posestna struktura poveana povprena velikost parcele Avtorica: Marija Kurent 2016 komerna. Največ jih je na Murskem in Dravskem polju, skoraj polovica jih je v Pomurju. Gre za ravninska obmo-čja aluvialnih ravnic, ki so za kmetij­stvo najbolj primerna in zato najbolj intenzivno obdelana. Do pomembnih sprememb naj bi prišlo v trenutnem programskem obdobju; na razpis za sofinanciranje komasacij so prispele vloge iz Krškega, Komende, Kamni­ka, Mengša, Grosuplja in Vidma. Mali namakalni sistemi so prisotni skoraj povsod, z izjemo Gorenjske in jugovzhodne Slovenije. Razloge lahko iščemo v manjši zastopanosti površin­skih voda in slabo dostopni podzemni vodi na jugovzhodu ter razgibanem reliefu (hribovita in gorata območja) na severozahodu, zato je tam manj kmetijskih zemljišč in s tem manj po­treb po namakanju. Drugače je z veli­kimi namakalnimi sistemi, ki so veči­noma osredotočeni ob razpoložljivih virih vode. Največ jih je na Murskem in Dravskem polju, v Spodnji Savinj-ski dolini, ob spodnjem toku Save in Krke ter v Vipavski dolini in na jugu Primorske. Gre za območja s tekočimi vodami in hkrati dobro dostopno tal-no vodo, torej za namakalna območja velikim potencialom. Največ osuševalnih sistemov je tam, kjer so večja območja zastajanja vode. Takšne so aluvialne poplavne ravnice ob Ledavi, Muri in Dravi ter območja zelo drobnih aluvialnih odkladnin v Vipavski dolini. Osuševanj se ne izva­ja na kraškem površju Slovenije in na strmih območjih, saj tam voda hitro odteče. Z zemljiškimi operacijami so pove-in posamezna drevesa, zato se tam zane tudi nekatere negativne spre-poveča vetrna erozija in zmanjša membe. S komasacijami se pravi-površina senčnih leg na določe­loma odstrani naravne žive meje nih zemljiščih. Hkrati se zmanjšajo habitati živalskih vrst. Namakati se sme samo v mejah potreb za rastline, saj se v nasprotnem primeru lahko čezmerno obremeni vodne vire. S takim namakanjem se hranilne snovi in morebitni pesticidi, ki se upora­bljajo za zatiranje škodljivcev, spirajo neposredno v podtalnico in povzro-čajo njeno onesnaženje. Vprašljive so tudi posledice, ki jih bodo povzročile podnebne spremembe. Škoda, ki jo je leta 2003 v Sloveniji pov­zročila suša, je bila ocenjena na 106,7 milijona evrov. Za primerjavo: izgradnja namakalnega sistema ima povprečno ceno 8500 evrov na hektar zemljišč. S preventivnim ravnanjem bi namesto plačevanja škode, ki jo povzroča suša, tolikšna sredstva lahko porabili za iz­gradnjo namakalnih sistemov na 12.000 ha zemljišč (Pintar 2007). Slika 8: Topoli na komasacijskem območju zmanjšujejo vetrno erozijo in dajejo senco bližnjim zemljiščem. Za boljši in bolj celovit vpogled v te­matiko smo pri kmetovalcih na ob-močju katastrske občine Zadobrova izvedli anketno raziskavo. Anketira­nih je bilo 20, od tega 15 moških in 5 žensk, starih med 38 in 70 let. Na območju katastrske občine je po oce­ni med 20 in 30 kmetijskih gospo­darstev, nekaj anketiranih ima svoja zemljišča na omenjenem območju, čeprav prebivajo in imajo sedeže kmetij v eni od sosednjih katastrskih občin. Večina jih ima zemljišča v lasti od kmetijskega gospodarstva odda­ljena več kot 5 kilometrov. Eden od anketirancev je odgovo­ril, da je njegovo najbolj oddaljeno zemljišče kar 30 km proč, saj živi v Zadobrovi, obdeluje pa zemljišče v Črni vasi na Ljubljanskem barju. Med anketiranci je največ takšnih , pri katerih najmanjša obdelovalna zemljišča merijo med 6 in 10 a. Naj­bolj problematične so kmetije, kate­rih najmanjše zemljišče v lasti meri manj kot 5 a. Kot pobudnike za izvajanje komasacij so anketiranci navedli kmetijske sve­tovalce, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Kme­tijsko gozdarsko zbornico. Večina ni imela zadržkov do komasacij, ostali so omenjali nepravično porazdelitev kmetijskih zemljišč po izvedeni ko­masaciji, zapleten upravni postopek in spremenjeno kakovost zemljišč. Gospod (67 let, 5 ha) je omenil, da je imel prej zemljišče tik pod topoli, ki so dajali senco in zmanjševali erozijo, po izvedeni komasaciji pa je dobil ze­mljišče na drugem območju in s tem izgubil določene prednosti. Veliko anketirancev je omenilo dol­gotrajnost postopka in denacionali­zacijo. Anketiranka (70 let, 2 ha) je komentirala: »Svojo zemljo bi rada razdelila dedičem, vendar je to prak-tično nemogoče, saj postopek denaci­onalizacije traja že 11 let in še kar ni končan.« Kot glavni vir financiranja izvedbe komasacije anketiranci omenjajo občino, prav vsi pa so odgovorili, da sami niso financirali ničesar ali le v zelo majhni meri (manj kot 30 %). Podatek je spodbuden, saj pomeni, da komasacije finančno niso breme­nile lastnikov in denar ni ovira za njihovo izvedbo. Prav tako bi se vsi lastniki za komasacije odločili še en-krat, saj ne vidijo večjih problemov. Pri ocenah končnega stanja izposta­vljajo prednost večjih površin zemlji- Slika 9: Začasno postavljeni količki med izvajanjem komasacij na območju katastrske občine Zadobrova. ških kosov za posameznega lastnika, lažjo obdelavo, večjo bližino zemljišč ter izboljšan dostop. Anketiranec (47 let, 30 ha) je omenil problematičnost deleža lastnikov, ki se morajo strinja-ti za začetek izvedbe: »Delež bi mora­li opredeliti tako, da bi imeli lastniki zemljišč, ki jih obdelujejo oziroma so kmetje, večjo vlogo kot tisti, ki so la-stniki, pa svoje zemlje ne obdelujejo in pri komasacijah ne bi smeli ime-ti odločilne vloge.« Večina tistih, ki pri komasacijah še niso sodelovali, je izrazila željo po sodelovanju v priho­dnje (85 %). Na vprašanje, ali svoja zemljišča namakajo, je polovica anketiranih odgovorila pritrdilno. Sedem od de­setih anketiranih kmetov ima lastno vrtino, trije pa imajo vrtino v skupni lasti. Tu velja omeniti, da skupne vr-tine pomenijo nižje stroške. Zato jo pomemben odgovor na vprašanje, če bi se bili pripravljeni pridružiti skupnemu namakalnemu sistemu. Odgovor je bil v 90 % pritrdilen. Negativno sta odgovorila le dva an-ketiranca. V enem primeru je bil ra­zlog ta, da nima potrebe po skupnem namakalnem sistemu, saj mu njegov lastni namakalni sistem zadostuje in nima želje po povezovanju. V dru-gem primeru pa anketiranec (58 let, 10 ha) navaja: »Vzpostavitev skupne­ga namakalnega sistema bi pomenila povečanje namakanja in s tem preveč pridelka, posledično pa preveliko konkurenco in zato prenizke cene.« Kot najpomembnejši problem pri namakanju največkrat ocenjujejo dolgotrajno usklajevanje za pridobi­tev dovoljenj, najmanj problematič­na pa je zadržanost do novosti. Anketiranci med negativnimi posle­dicami navajajo še prednost upora-be vode za oskrbo s pitno vodo in s tem njeno manjšo razpoložljivost za namakanje, čezmerno izkoriščanje podtalnice, da se hkrati s pridelki zalije tudi plevel, zaskorjevanje in iz­piranje, šok rastlin zaradi mrzle vode in še največkrat stroške. Anketiranka (48 let, 7 ha) omenja: »Namakanje ni vedno dobro, saj cene zaradi pre­velike ponudbe padejo, pa še več je garanja.« Sklep Komasacije in agromelioracije izbolj­šujejo posestno sestavo in dostopnost zemljišč: poveča se povprečna velikost zemljiških kosov (Kladnik 1999), izboljša se parcelna infrastruktura, uredijo se katastrski problemi, nove poti pa pomenijo nove potenciale za rekreacijska območja. Vprašljive so spremembe kakovosti prsti, ki se na-čeloma ne spremenijo. Z omenjeni-mi procesi se pokrajina intenzificira, vendar lahko posamezniki z menjavo zemljišč v komasacijskem postopku ostanejo brez kakovostnega zemlji-šča, saj v zameno prejmejo za ob-delovanje manj primerno zemljišče. Ugotovljeno je bilo, da je potencial za namakanje tako v Sloveniji kot v katastrski občini Zadobrova velik. Pri tem pa glavni problem niso visoki stroški – ti so sicer ovira pri vzdrže­vanju – saj vzpostavitev namakalnih sistemov v večjem delu sofinancira Evropska unija. Postopki so ponekod dolgotrajni, vendar ne predstavlja­jo ključnega pomisleka, prav tako ni večjih zapletov pri pridobivanju dovoljenj. Za najbolj problematič­ne so se izkazale pobude za začetek postopkov za izvajanje namakanja. Namakali bi lahko zemljišča na celo­tnem komasacijskem območju kata­strske občine Zadobrova in prav tako v velikem delu Slovenije. Študije so opravljene in strategije sprejete, ven­dar manjkajo povezovanje, motivira­nost in pobuda lastnikov kmetijskih zemljišč, pa tudi motivacija na strani Sklada kmetijskih zemljišč. Pomembno vlogo pri izvajanju ze­mljiških operacij imajo finančna sredstva, razpisi in vloge lokalnih skupnosti, občine, država in Evrop-ska unija. Na podlagi strategij lahko stečejo postopki, ki imajo v pokraji­ni najbolj vidne prostorske učinke. Spremeni se prostorska razporeditev parcel, ustvarijo se nove dostopne poti do kmetijskih zemljišč, izboljša se produktivnost, na novo se uvaja­jo namakalni sistemi; posledično je kulturna pokrajina bolj intenzivno obdelana. Pojavijo se tudi okoljske spremembe, ki pa niso nujno pozi­tivne. Dobro sodelovanje znotraj po­deželske skupnosti je nujno, saj prav lokalna skupnost skupaj z ostalimi deležniki daje pobudo za izvajanje komasacij. V prihodnje bi morali večjo pozornost nameniti izobraže­vanju vseh vključenih akterjev, ki bi se morali v večji meri zavedati, da zemljiške operacije pomenijo vklju-čevanje in ne izključevanje. Morda še bolj pomembno je, da bi tudi zemlji­ške operacije vključevali v programe razvoja podeželja in politiko ureja­nja prostora. V Sloveniji bi morali z dobrimi praksami nadaljevati ter z njimi plemenititi nova območja, ki bi bila zgled uspešnega upravljanja s podeželskim prostorom. Viri in literatura 1. Ažman Momirski, L., Kladnik, D., Komac, B., Petek, F., Repolusk, P., Zorn, M. 2008: Terasirana pokrajina Goriških brd. Založba ZRC. Ljubljana. 2. Bovha, D. 2014: Povezava komasacije zemljišč in načrtovanje namakalnih sistemov. Medmrežje: http://www.kgz-ptuj.si/datoteke/5.-komasacije-in-namakanje-.pdf (27. 2. 2017). 3. Gams, I. 1987: Kraške agromelioracije: nastajanje, oblike in pomen za sedanjo rabo tal. Geographica Slovenica. Medmrežje : http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/gs_clanki/GS_1801_167-182.pdf (12. 5. 2016). 4. Guštin, Š., Potočnik Slavič, I. 2015: Prepoznavanje in prostorska razmestitev konfliktov na podeželju. Geografski vestnik 87–1. 5. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeželja. Založba ZRC. Ljubljana. 6. Kurent, M. 2016: Zemljiške operacije na podeželju (primer k. o. Zadobrova). Zaključna seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 7. Lampič, B. 2008: Kmetijstvo v Mestni občini Ljubljana: relikt ali razvojni potencial. Ljubljana. GeograFF2. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 8. Lisec, A. in Primožič, T. 2013: Stanje in izzivi zemljiških operacij v Sloveniji. Nove razvojne perspektive. Geodetski vestnik. Ljubljana. 9. Lisec, A., Primožič, T. 2013: Stanje in izzivi zemljiških operacij v Sloveniji. Nove razvojne perspektive. Založba ZRC. Ljubljana. 10. Lisec, A., Primožič, T., Pintar, M., Bovha, D., Ferlan, M., Prosen, A., Šumrada, R., Čeh, M., Drobne, S. 2013: Analiza stanja in izzivi na področju komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Geodetski vestnik 57–4. 11. Maslo, G., Markovčič, M. 2014: Strategija razvoja podeželja Mestne občine Ljubljane v programskem obdobju 2014–2020. Medmrežje: http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/varstvo-okolja/ (27. 2. 2017). 12. Medmrežje 1: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijska_zemljisca/zemljiske_operacije/ (27. 2. 2017). 13. Medmrežje 2: https://www.dnevnik.si/1042602263/ljudje/dr-marina-pintar- (27. 2. 2017). 14. Medmrežje 3: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2722202S&ti=&path=../Database/Okolje/27_okolje/03_27193_ voda/04_27222_namakanje/&lang=2 (27. 2. 2017). 15. Medmrežje 4: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijska_zemljisca/zemljiske_operacije/melioracije_kmetijskih_ zemljisc/ (2. 4. 2015). 16. Medmrežje 5: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Melioracije_in_komasacije/program_ upravljanja_namakalnih_sistemov_2014.pdf (6. 4. 2015). 17. Medmrežje 6: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijska_zemljisca/zemljiske_operacije/komasacije_kmetijskih_ zemljisc/ (5. 4. 2015). 18. Olschowy, G. 1955: Landschaftspflege und Flurbereinigung. Ein Berich über die Arbeitstagung in Münster vom 5. bis 7. Oktober 1955. Stuttgart. 19. Petkovšek, J. 2013: Največja zložba zemljišč v zgodovini Ljubljane. Delo. Ljubljana. 20. Pintar, M. 2003: Osnove namakanja s poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v severovzhodni Sloveniji. Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/publikacije/Namakanje/5_Osnove_namak_poud_na_vrtninah_in_ sadnih_vrstah_SV_Slo.pdf (27. 2. 2017). 21. Pintar, M. 2007: Kmetijstvo in voda. Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/svo/2seja_Pintar_predstavitev.pdf (27. 2. 2017). 22. Pintar, M. 2014: Nekateri vidiki namakanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Geografija v šoli 23-1. 23. Pintar, M. Tratnik, M., Cvejič, R., Steinman, F., Kozelj, K., Bizjak, A., Meljo, J., Kregar, M., Zakrajšek, J., Kolman, G., Bremec, U., Drev, D., Mohorko, T., Kodre, N., Urbanc, J., Mezga, K. 2010: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnost rabe vode v kmetijski pridelavi. Geološki zavod Slovenije, Inštitut za vode Republike Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Medmrežje: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D5ZB4HKQ/ (27. 2. 2017). 24. Plut, D. 1980: Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici. Geografski zbornik 19. Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/zbornik/GZ_1901_101-152.pdf (12. 5. 2016). 25. Primožič, T. 2015: Namakanje v Sloveniji. Medmrežje: http://www.kmetzav-mb.si/Lombergar_13/2_1_2013.pdf (6. 4. 2015). 26. Rozman, P. 2008: Vpliv komasacij na velikost zemljišč na izbranih lokacijah v Sloveniji. Diplomsko delo, Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. 27. Stražar, S. 2002: Institucionalna ureditev hidromelioracij – pregled stanja in načrti za v bodoče. Medmrežje: http://mvd20.com/LETO2002/R9.pdf (27. 2. 2017). 28. Škvarč A., in Kodrič, I. 2006: Narava in regulacija: urejanje vinogradov in sadovnjakov na terasah. Urbani izziv. Medmrežje: http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/uizziv/papers/urbani-izziv-2006-17-01-02-010.pdf (12. 5. 2016). 29. Zupanc, V., Pintar, M. 2013: Vpliv meliorativnih ukrepov na vodni režim tal. Novi izzivi v agronomiji 2013. Slovensko agronomsko društvo. Zreče. IZVLEČEK Latinskoameriški Peru je država, kjer se boste na vsakem koraku srečali s simbiozo slavne preteklosti iz časov pred Kolumbom in živahne sedanjosti. Tako nastaja neverjetno pester mozaik vsakodnevnih vtisov in doživetij, ki prevzamejo vsakega obiskovalca. Če postavimo vprašanje »kaj je tako zanimivega v Peruju?«, lahko odgovorimo, da vse – zgodovina, narava, ljudje. Ključne besede: Peru, civilizacije iz časov pred Kolumbom, Altiplano, Costa, Sierra, Selva. ABSTRACT Peru – the land of Inca descendants Latin American Peru is a country, where you can meet the symbiosis of well-known pre-Colombian past and live presence at every step. There arises a wonderful and manifold mosaic of everyday impressions and experiences which mesmerize every visitor. To the question „What is so interesting in Peru?“ the answer is that everything – history, nature, people. Key words: Peru, pre-Colombian civilizations, Altiplano, Costa, Sierra, Selva. Avtorja besedila: PETR CHALUPA, dr. filozofije Katedra turističnih dejavnosti na Visoki politehnični šoli Tolstého 1556/16, 586 01 Jihlava, Češka E-pošta: chalupapet@seznam.cz JÁN VESELOVSKÝ, RNDr., PaedDr., PhD. Filozofija Univerze v Constantinu v Nitri, Fakulteta za srednjeevropske študije, Oddelek za turizem, Slovaška E-pošta: jveselovsky@ukf.sk Avtorji fotografij: PETR CHALUPA, DRAGO KLADNIK, JÁN VESELOVSKÝ COBISS 1.04 strokovni članek V uvodu bomo najbrž takoj presenetili bralca, ko mu bomo zatrdili, da se z Latinsko Ameriko srečuje tako rekoč dnevno, ne da bi se tega po­sebej zavedal. V Ameriki domujejo ne le krompir (Solarum tuberosum Linn.), bombaž (Gossiphium Barbadose Linn.), kinin (Cinchona calisays Wedd.) in paradižnik (Lycapersicum esculentum Mill.), temveč tudi kakav (Theobroma cacao Linn.), koruza (Zea mays Linn.), kavčuk (Hevea brasiliensis Linn.), vanilja (Vanilla planifolia Linn.) ter mnogo drugih rastlin in različnih produktov, s katerimi se pogosto srečujemo. Od tod prihajajo tudi različne vrste paprike, agava, ananas, arašidi, bob in fižol, kavčuk in koka. Indijanci so kadili tobak že davno pred tem, preden so se ob njihovih obalah zasidrale prve evropejske lad-je. Za sodobni čas najbrž ni nepomembno, da brez plodov drevesa manilkara zapota (Achras sapota) ne bi bilo niti žvečilnega gumija (Hübelová 2012, 56). Zgodovina dežele Sliši se neverjetno, vendar se je že med letoma 1500 in 1200 pred našim štetjem na ozemlju današnjega Peruja razvijala chavinska kultura. Mestece Chavin, cilj mnogih obiskovalcev in središče takratnega verskega življenja, se na nadmorski višini malce nad 3000 m razprostira v bližini rek Huachecsa in Mosna, ki na­pajata reko Maranon, enega od pritokov Amazonke. Danes so tamkaj ostanki nekaj piramid, od katerih je največja kultna zgradba, imenovana El Castillo, visoka 13 m (Chalupa, Vilímková in Vilímek 2001, 43). Naslednja kultura Mochica se je razvijala od približno začetka našega štetja do osmega stoletja na puščavskem tihooceanskem obrežju, v dolini rek Lambayeque in Nepena v bližini sedanjega mesta Trujillo. Na ozemlju kulture Mochica je pri­bližno okrog leta 1000 nastala velika država Chimor. Njena prestolnica Chan Chan, velikanska za tiste čase, se je na površini okrog 70 km2 razprostirala ob reki Moche. S približno 70.000 prebivalci je bila takrat daleč največje mesto na juž­noameriški obali, primerljivo s takratnimi evropskimi velemesti (Coe 1963, 79). Kultura Paracas nosi ime polotoka, kjer so se, zahvaljujoč suhemu podnebju, vse do danes ohranile mumije s prepariranimi lobanjami, ki so ležale v bogato dekoriranih grobovih, vključno s črno keramiko in barvnimi tkaninami (Cha­lupa, Neméthová in Hübelová 2010, 105). Kultura Nazca se je razvijala med letoma 100 in 700 našega štetja. V okolici mesta Nazca, na suhi planoti Ingenio, vsakega obiskovalca prevzamejo tako imenovani geoglifi. To so velikanski liki, ki se razprostirajo na površini kamnite Pampe de San José, na območju, velikem skoraj 500 km2. Liki živali, ki jih je možno opaziti samo iz letala, so veliki tja do 150 m (Chalupa, Vilímková in Vilímek 2001, 86). Glavno središče kulture Wari, mesto Wari, je bilo v bližini mesta Ayacucho (Chalupa, Neméthová in Hübelová 2010, 109). Slika 1: Velikanski lik pajka v kamniti puščavi blizu Nazce (Foto: Drago Kladnik). Najizrazitejša in najslovitejša pa je kljub vsemu kultura Inkov. Prebival­ci takratne države sami sebe nikoli niso imenovali Inki. Središče inko­vske države je bilo mesto Cusco, ki je zaradi svojih spomenikov vpisano na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine. Plemstvo in po­membni načelniki so takrat prebivali v središču mesta, ki je imelo obliko svete živali – pume. Revnejši obrtniki in služabniki so živeli v predmestju, zunaj „puminega telesa“. Kakšna dva kilometra nad slikovitim Cuscom stoji trdnjava Sacsayhuaman z veli­kanskimi, do dvajset metrov visokimi obrambnimi kamnitimi okopi. Kako so tako velike in po več ton težke ka­mne obdelali takratni ljudje, ne da bi poznali železo, doslej ni nedvoumno pojasnjeno. Nedaleč od mesta so tr-dnjava Puca Pucara (Rdeča trdnjava), ki jo je na strateškem mestu zgradil Inka Pachacutec, sveti kraj Quenco iz belega apnenca, toplice Tampoma­chay in Tempelj Meseca Salumpuncu. Povišanje kulta Sonca v državno vero je utrdilo državno integriteto, po­dobno kot enoten jezik kečua. Inka z imenom Sapa Inka (Edini Inka) je v svoji osebi povezal versko in politično moč. Slika 2: Indijanska mati z otrokom (foto: Ján Veselovský) Prvi zgodovinsko priznani Inka je bil Viracocha, ki se je boril s plemenom Chanka. V borbi so zmagali Inki pod poveljstvom njegovega sina z imenom Pachacutec – Človek, ki spreminja svet. Ta je uspešno vladal od leta 1438 do leta 1471 in izvedel obsežne poli­tične, verske in ekonomske reforme, ki so postale temelj velike centralizi­rane države. Med vladanjem njego­vega naslednika Tupaca Yupanquija je država obsegala obsežna ozemlja sedanjih Peruja, Bolivije, južnega Ek­vadorja in severozahodne Argentine. Pod vodstvom Inke Huayna Capaca so se Inki uspešno borili na ozemlju sedanjega Ekvadorja; med njegovim vladanjem je prišlo tudi do prvega izkrcanja Evropejcev. Evropejci so s presenečenjem opazovali razvito go-spodarstvo v odkriti deželi, ki je te­meljilo na brezhibno organiziranem kmetijstvu (Bryan 1978). Črne koze, ki so jih prinesli Španci, so povzro-čile smrt ne le indijanskega vladarja in njegovega naslednika, temveč tudi več tisoč drugih prebivalcev, ki na to nalezljivo bolezen niso bili odporni. Prvotni Indijanci prav tako niso po­znali tuberkuloze, ošpic, rdečk, kuge, kolere, tifusa, malarije, rumene mr­zlice, gripe in črevesnih zajedavcev. Cusco, ki so ga Španci zasedli 15. novembra 1533, je imelo tako lepe palače in templje, da kolonizatorji niso skoparili z besedami občudova­nja, poleg tega so začudeno gledali sanjsko bogastvo, ki je presegalo vse, kar so videli dotlej. V naslednjih tri­desetih letih je bila obsežna inkovska država že popolnoma v španskih ro­kah. Evropejci so torej poskrbeli, da je država Tahuantinsuyu s središčem v Cuscu obstajala manj kot sto let (Bernardová 1972, 92). V kolonialni dobi je bilo sedanje oze­mlje Peruja sestavni del podkralje­stva Peru, ki je bilo ustanovljeno leta 1543. Čeprav je bilo prvotno prebi­valstvo navajeno delati, so bile delov­ne razmere kolonizatorjev tako krute, da so povzročale veliko umrljivost prebivalcev in pogoste vstaje zoper španske navade. Čeprav je bila neod­visnost od Španije proglašena že leta 1821, prvotni prebivalci – potomci slavnih Inkov – v veliki večini ostajajo na samem dnu družbene lestvice (Hü­belová 2012, 63). Slika 3: Tudi v sodobnosti nad strehami plapola zastava v barvah civilizacij, ki so obstajale že pred Kolumbom (foto: Ján Veselovský). Od suhih puščav čez mrzlo visokogorje v tropske dežne gozdove Le malokdo najbrž ve, da bi lahko Slovenijo kar 63-krat umestili na ozemlje daljnega latinskoameriškega Peruja. Tretjo največjo državo Juž­ne Amerike geografsko uvrščamo med tako imenovane andske dežele, čeprav na vzhodu sega vse do Ama­zonske nižine. Ker evropska letala priletijo v prestolnico Limo z vzho­dne smeri, lahko obiskovalec že ob pogledu skozi letalsko okence dobi prvi vtis o Peruju. V globini pod njim se postopno vrstijo tri osnov­ne naravne cone. Najprej je to rav­na, močno zelena in vlažna perujska vzhodna Amazonija - Selva, ki je prepletena z gosto mrežo rumenih, motnih rek, pritokov Amazonke. Čim bolj je zeleno, tem manj je člo­veških bivališč. Temu sledi hribovita bela poledenela Sierra - Cordillera Blanca. Beli, najvišji vrhovi, in mo-drikasti ledeniki kraljujejo drugim, nižjim, rjavim, razklanim vrhovom, med katerimi ležijo razmeroma go-sto poseljene planote. In na koncu pri modrem Tuhem oceanu, prikaže rumena neobljudena peščena obalna Costa (Kosek 1965, 32). V višinah okoli 3800 m n. m. ležijo planote, od katerih je najpomemb­nejša Altiplano z jezerom Titicaca - je dolga kakšnih 800 km, široka 130 km (Peňabera 1989). V času ledene dobe pred 15 tisoči leti, je voda iz talečih se ledenikov napol­nila dve jezeri. Od teh je ostalo viso­kogorsko jezero Titicaca na visoki pla­noti Qollao, napolnjeno s šibko slano in približno 10° C toplo vodo. Vodna površina ima globino 284 m in je 15­krat večja kot npr. Ženevsko jezero (Bičík 1997, 33). Zaradi neenakomernega ekonomske­ga razvoja Peruja so ljudje iz gorske notranjosti migrirali v nižinsko in suho obmorsko industrijsko območje. Danes skoraj tri četrtine prebivalcev živi v mestih. Približno polovica me-stnega prebivalstva ter tretjina vseh prebivalcev živi v glavnem mestu. Limo je leta 1535 ustanovil Francis­co Pizarro kot prestolnico takratnega podkraljestva Peruja. Mesto obdaja eden največjih slumov na svetu z ne­kaj milijonov prebivalcev, ki ne živijo tukaj samo brez elektrike, vodovoda in kanalizacije, temveč tudi praktično brez policije (Janský 1997, 47). Gospodarstvo Peruja Peru je značilna južnoameriška država v razvoju, katere gospodarstvo obvla- Slika 4: Sveta gora Ausangate v kraju Q´eros (foto: Ján Veselovský). Slika 5: Fiesta (foto: Petr Chalupa). dujejo velike nadnacionalne družbe in podjetja iz Združenih držav Amerike. Vodilna gospodarska panoga je ribo­lov in proizvodnja ribjih izdelkov, ki se uspešno uveljavljajo na svetovnih tržiščih. Razvijajoča se kemična in-dustrija izkorišča nafto, ki jo črpajo na spornem ozemlju ob meji z Ekva­dorjem. Prevoze surovin, izdelkov in oseb omejujejo zahtevna morfologija površja in pomanjkanje kakovostnih cest v precejšnjem delu države. Naj­pomembnejša cestna povezava med severom in jugom države je skoraj tri in pol tisoč kilometrov dolga Ca-rretera Panamericana (Panameriška magistrala). Železnica se povzpne na nadmorsko višino več kot štiri tisoč metrov (4850 m), kar je višje od naj­višje evropske gore. Tudi kmetijstvo je izrazito omejeno z naravnimi razmerami in pomanjka­njem zemlje, primerne za obdelavo – te je le približno 2,5 % od celotne površine države. Težko dojemljivo je dejstvo, da Indijanci na tržnicah, veli­kih več deset hektarjev, ki jih najdemo v vsakem mestu in večji vasi, prodaja­jo na tisoče jop, barvnih bund, odej, prtov, nahrbtnikov in torb, izdelanih iz volne lam, ter neverjetne količine krompirja, koruze, zelenjave in trop­skega sadja. Prodajalci ponujajo tudi živo in zaklano perutnino, različne vrste rib, žab, plazilcev, vnaprej pri­pravljene hrane in napitkov ter najra­zličnejši nakit in okraske. Na tržišču ni problem kupiti listov koke (Erythoroxylum coca Linn.). Ve-čina koke prihaja iz Amazonije, čeprav raste tudi v dolinah vzhodnega dela An-dov. Ocenjuje se, da se v Peruju s pri­delavo koke ukvarja približno 300.000 kmetovalcev (Janský 1997, 71). Slika 6: V gospodinjstvu Indijancev je običajno poleg oltarčka prvotnih bogov iz časov pred Kolumbom oltarček s krščanskimi svetniki (foto: Ján Veselovský). Perujci Evropejcev k obisku Peruja ne priva­bljajo le popolnoma drugačne in pestre naravne razmere, pač pa so glavni ma­gnet, ki vsakoletno v deželo privabi na milijone turistov z vsega sveta, ostanki slavnih kultur iz časov pred Kolum­bom, dolga stoletja kljubujoča indi­janska tradicija in številni preostanki slavne kulturne dediščine. Indijanci tako kot v daljni preteklosti še vedno obdelujejo svoje glavne poljščine in na tržiščih prodajajo blago, izdelano na tradicionalen način. Tudi jedilnik veči­ne podeželskih prebivalcev je približno tak kot pred stoletji, kar velja tudi za vaško arhitekturo. Perujski Indijanci sicer ne slavijo več Sonca kot svojega edinega boga, in, čeprav so zelo pobo­žni ter se mnogi redno udeležujejo maš v katoliških cerkvah, pri komunikaciji z Bogom številni še vedno dajejo pred­nost odprtemu prostoru. Vsaka vas ima svojega zavetnika, ki jo varuje. Ob njegovem prazniku se v vasi priredi bo­goslužno slavje (fiesta). Krščanska vera nikakor ne nasprotuje Indijancem, ki k podobam svetnikov v cerkvah pri­našajo koruzo, koko in priprošnje z željami, ob tem pa molijo k Materi Ze­mlji (Pachamama). Na mnogih mestih, predvsem ob cestah čez gorske prevale, stojijo na svetih mestih (huaca) kamni-ti „možici“ v obliki majhnih piramid, ki imajo sveti in varovalni pomen. Prav tako Indijanci še vedno ohranjajo svoj-ski odnos do umrlih prednikov. Gro­bove, mumije in žrtvene običaje imajo prvotni prebivalci še vedno za svete (Posmansky 1945). Skozi stoletja na enak način perujski Indijanci gradijo svoje nizke hiše iz nežgane opeke, redijo črede lam in alpak ter na majhnih, marsikod tera­sastih njivah gojijo krompir, koruzo, žito kvinojo (Chenopodium quinoa), oljno kaduljo ali čijo (Salvia hispani-ca) in gomolje oka (Oxalis tuberosa). Življenje v tamkajšnjih naravnih raz­merah ni lahko, vendar se znajo ljudje na fiestah tako veseliti, da popolnoma pozabijo na svojo bedo, vsakdanje skrbi in trpljenje. Stare zgodovinske korenine predstavlja dejansko povsod prisoten odnos Indijancev do Matere Zemlje. Indijanci tako kot v časih pred Kolumbom živijo z njo praktično vse življenje. Pachamami se dnevno za­hvaljujejo, da so zdravi, imajo hrano in delo. Od vsake pijače ji med kosi- Slika 7: Machu Picchu je vse bolj natrpan z množico turistov (foto: Drago Kladnik). Slika 8: Za razliko od velikih mest so na podeželju mnoge katoliške cerkvev slabem stanju (foto: Petr Chalupa). lom simbolično darujejo kapljico, tudi takrat, ko redno obiskujejo cerkev, kjer iskreno molijo h krščanskim sve­tnikom. Videti je, kot da bi bil krščan-ski Bog povsem poenoten z njihovim stvarnikom Virakočo. Ob tem na po­kopališčih pri svojih umrlih prednikih ne le plešejo in jedo, ampak da se z njimi radi posvetujejo o svojih skrbeh. Pri tem večinoma sploh ne verjamejo v kakšen pekel ali raj, saj so prepričani, da se človek po smrti ponovno pojavi na svetu (Klapšťová 1999, 66). Najbolj obiskovani zgodovinski spo­menik v Peruju je Machu Picchu, ki ga vsako leto obišče več turistov. Machu Picchu, ki je vpisan na UNE-SCO-v seznam svetovne kulturne de­diščine, spada med sedem svetovnih čudes nove dobe. Ima približno enak turistični obisk kot egipčanske pira­mide ali Veliki kitajski zid. V nekaj 2500 oseb. A zaradi slabega upra­desetletjih se je število obiskovalcev vljanja grozi, da nenehno rastoče od 25.000 povečalo na milijon, s število obiskovalcev lahko povzroči tem, da je uradna dnevna omejitev propad edinstvenega spomenika Preglednica 1: Obiskanost Machu Picchuja po mesecih leta2016. Vir: MINCETUR – Ministerio de Comercio Exterior y Turismo. mesec domačini tujci skupaj januar 39.109 69.652 108.761 februar 29.596 56.236 85.832 marec 26.556 81.926 108.484 april 20.195 72.931 93.126 maj 30.431 96.398 126.829 junij 27.051 87.529 114.580 julij 45.679 107.363 153.042 avgust 48.460 104.298 152.758 september 36.797 94.052 130.849 oktober 52.167 91.218 143.385 november 44.826 71.026 115.852 december 21.876 64.133 86.009 leto 2016 422.743 996.762 1.419.507 300000025000002000000150000010000005000000 skupaj doma initujci 1980198119821983198419851986198719881989199019911992199319941995199619971998199920002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016 Slika 9: Število turistov na Machu Picchuju med letoma 1980 in 2016 (vir: MINCETUR / Ministrstvo za kulturo – Regionalna direkcija za kulturo - Cusco). predkolumbovske civilizacije, ki je bilo po stoletni pozabi na novo odkrito šele na začetku 20. stoletja. V nebo vpijoča je tudi razlika med življenjem revnih vaških šolarjev, ki živijo na meji življenjskega minimu-ma, in življenjem nekaterih bogatej­ših mestnih otrok.Kako protislovno je opazovati velike zgodovinske trdnjave Inkov in dovršene namakalne sisteme skupaj z revnimi gorskimi vasicami v njihovi bližini! V mestih je na eni strani možno videti opečne hiše iz ne­žgane gline, brez podov, okenskih ste­kel in ogrevanja, na drugi pa najbolj luksuzne rezidence bogatašev, skrite za visokimi zidovi, obdane z žično ograjo pod električno napetostjo in varnostno signalizacijo. Sodobnost, polno denarja in računalnikov, v Limi simbolizira »simbioza« steklenih ne­botičnikov multinacionalnih družb in številnih beračev pri njihovih vhodih. Tako vas med obiskom Peruja neneh-no spremljajo revščina večine ljudi, prekrasni arhitektonski ostanki slavne preteklosti iz časov pred Kolumbom in pestra lokalna indijanska kultura. Zaključek uspe priti do nedvoumnega odgovora. sveta dejansko več jemlje kot jim daje. Skoraj vsak obiskovalec si med biva-Trudimo se, da bi verjeli v odgovor Na območju Peruja in drugod v Latin-njem v Peruju zastavi vprašanje: »Ali so »da« in ga utemeljujemo s tem, da nič ski Ameriki so kolonizatorji iz daljne Indijanci srečni, ali so zadovoljni s svo-drugega ne poznajo. Žal pa temu opo-Evrope pred nekaj stoletji prekinili av-jim za nas popolnoma nepredstavljivim reka zavedanje, da sodobna civilizacija tohtoni kulturni razvoj. Tamkajšnjim življenjem«? Kljub razmeroma dolgo-ter tehnološka in gospodarska razvitost prebivalcem so sicer prinesli veliko po­trajnemu bivanju med njimi nam ne prebivalcem tako imenovanega tretjega zitivnega, še precej več pa so jim vzeli. Viri in literatura 1. Bernardová, C. 1972: Inkové - národ Slunce. Bratislava. 2. Bičík, I. 1997: Latinská Amerika. Geografické rozhledy 6. 3. Bryan, A. L. 1978: Early Man in America from Circum-Pacific Perspective. Archaeological Researches International. Edmonton. 4. Coe, M. D. 1963: Olmec and Chavín: Rejoinder to Lanning. American Antiquity 29-4. 5. Hübelová, D. P. 2012: Latinská Amerika v přehledu a cvičeních. Visokošolski učbenik. Brno. 6. Chalupa, P., Vilimková, O., Vilímek,V. 2001: Minulost a přítomnost Mexika a Peru. Spisy PdF MU 77. Brno. 7. Chalupa, P., Nemethová, J., Hübelová, D. 2010: Geografia Ameriky. Visokošolski učbenik. Nitra. 8. Janský, B. 1997: Historie osídlení a hospodářský vývoj v přediberském období. Geografické rozhledy 6-4. Klápšťová, K. 1999: Soubor hesel na téma předkolumbovská Amerika. Velká všeobecná encyklopedie. Praha. 9. Kosek, P. 1965: Life, Land and Water in Ancient Peru. Long Island University Press. New York. 10. Medmrežje 1: http://www.fertur-travel.com/blog/wp-content/uploads/2017/04/visitor-totals-to-machu-picchu-1996-2016.jpg (30. 5. 2017). 11. Medmrežje 2: http://www.peruviantimes.com/28/machu-picchu-visitor-entry-in-two- shifts-set-to-begin-in-july/29445/ (30. 5. 2017). 12. Penaherrera del Aguila C. (ur.) 1989: Atlas del Perú. Ministerio de Defensa. Lima. 13. Posmansky, A. 1945: Tihuanacu, la cuna del hombre americano. La Paz. 14. Valcárel Carnero, R. 1988: Mitos, dominación y resistencia andina. Universidad Nacional Mayor de San Marcos. Lima. “Zasuli so vrtačo” ali kaj nam (ne)pomeni dediščina Krasa? Realnost vrtač na Krasu je zelo zaskrbljujoča. Iz večjih vrtač pogosto izkopavajo rodovitno prst, ki jo uporabijo za nasipanje platojev za intenzivno vinogradništvo. To se zdi sprejemljivo, saj so kmetje tudi v preteklosti iz vrtač odvažali prst ter si urejali vinograde in vrtove ob hišah. Toda danes se izkopavanje nekaj samokolnic zemlje pogosto prelevi v obsežne izkope s težko mehanizacijo. Izkopana pobočja vrtač so podvržena eroziji. Takšne vrtače so nekakšne odprte rane v prostoru in kazijo podobo kraške pokrajine, hkrati pa postanejo ‘idealno’ odlagališče odpadkov. … v naslednji številki Geografskega obzornika. Foto: Mojca Zega GEOGRAFSKA RAZGLEDNICA Tudi zadnjem letošnjem Geografskem obzorniku v duhu prihajajoče 100 letnice ljubljanskega Oddelka za geografijo (http://geo.ff.uni-lj.si/stoletnica/100_letnica) objavljamo arhivski posnetek. Tokratna slika je iz spominskega albuma profesorja Svetozarja Ilešiča, kjer je pod sliko zapis: »… naš Duško odkriva slepo dolino …«. Slika je nastala enkrat v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Naš “Duško” pa je po vsej verjetnosti mag. Dušan Fatur, slovenski geograf in prostorski planer. V času fotografije je bil študent na ljubljanskem Oddelku za geografijo. Dušan Fatur velja za enega od pionirjev Fotografijo hrani: prof. Jurij Kunaver prostorskega planiranja. Obenem se je na svoji poklicni poti ukvarjal tudi s prometom. Bil je med pobudniki akcije, da bi uvedli dodatni bencinski tolar za gradnjo kolesarskih stez v Sloveniji.