'¦- '?"X- #*- ¦ 5*4' IZVLEČEI Zavedanje o pomenu in varovanju prst vito in poglobljeno razumevanje okolja, zato se tudi razvoj predpisov, ki pokrivajo področje prsti oziroma tal, pojavlja šele v zadnjih desetih letih. Varovanje prsti ', se pojavlja že od druge svetovne vojne, le da je bil način varovanja posreden preko varovanja rodovitnih zemljišč za proizvodnjo hrane. Potrebna je nova zakonodaja, ki ureja prst samostojno. To pa ne pomeni, da je potrebno preklicati obstoječo zakonodajo. Nova zakonodaja naj bi kot dežnik vključila in povezala vse dosedanje varovalne mehanizme ter zagotavljala celo-j vito in trajnostno gospodarjenje s prstjo. Ključne besede: prst, zakonodaja, Slovenija. ABSTRACT The Soil Protection Legislation The holistic and profound understanding of the environment is necessary for the awareness of the importance of the soil protection. Therefore the development of the rules for soil protection has started in the last ten years. Indirect soil protection has been going on since World War II within the protection of agricultural land for food production. The new policy for protection of the soil itself is needed. Such legislation should not replace current regulations which already contribute to soil protection, but rather act as an umbrella to ensure the integral and sustainable soil management. Key words: soil, legislation, Slovenia. Avtorica besedila: VLASTA KRMELJ, dr., višja svetovalka za okolje, Zavod za varstvo okolja, Mestna občina Maribor, Slovenija E-pošta: vlasta.krmelj@maribor.si Avtor fotografij: BLAŽ REPE COBISS 1.04 strokovni članek ina področju varovanja prsti astanek in razvoj prsti oziroma tal (z geografskega vidika je uporaba termina tla ekvivalentna terminu prst, medtem ko ju nekatere druge stroke opredeljujejo nekoliko drugače; Lovrenčak, 1994) je zapleten prostorsko-časovni pojav. Pri tem se ustvarja edinstveno sožitje žive in nežive narave, ki omogoča obstoj vseh kopenskih organizmov. Prsti imajo s svojimi številnimi funkcijami zelo pomembno vlogo in brez njih ni mogoče živeti. Sposobnost prsti glede razgradnje in sinteze snovi ima seveda svoje meje, ki jih je človek s svojimi posegi v naravo marsikje prekoračil (3). Pojavlja se pojem zdravja prsti - kot nadgradnja funkcij prsti. Zdravje prsti pomeni stanje prsti, kjer so trajnostno zagotovljene ekolo-ško-regenerativne in ravnotežne funkcije prsti, ki ima biodiverzitetno in biološko aktivno življenje. Danes se varovanje prsti usmerja tako, da se varujejo tla kot edinstvena sestavina okolja, saj želimo ohraniti t. im. prvobitno prst. Zaradi človekovega delovanja je veliko prsti uničene do te mere, da povrnitev v prvotno stanje ni več možna. Prst v Evropi je še vedno pod različnimi pritiski, ki vodijo do njene degradacije in izgube vitalnih funkcij. ge o gr afski ob zorn ik zakonodaja Regulativni okvir varovanja prsti Varovanje prsti v dokumentih in praksi se pojavlja že od druge svetovne vojne, le da je bil način varovanja posreden, tj. preko varovanja rodovitnih zemljišč za proizvodnjo hrane. Tla so bila izpostavljena le kot dobra kmetijska površina, kot nahajališče energentov, kot gozdna površina ali del življenjskega prostora določene živalske oziroma rastlinske vrste ali zaščitna plast za varovanje podtalnice. Tudi preprečevanje erozije in dezertifika-cije si je kot prvotni cilj zadalo ohranitev obdelovalnih površin in življenjskega prostora. Leta 2000 sta Program Združenih narodov za okolje in Evropska okoljska agencija pripravila prvo poročilo o stanju tal v Evropi (2). V poročilu je bila podana ocena stanja na področju gospodarjenja s tlemi. Izpostavljene so bile nevarnosti, ki grozijo tlem in potreba po širši razpravi na evropskem in globalnem nivoju o usmeritvah in aktivnostih na področju varovanja tal. V poročilu je izpostavljeno dejstvo, da je varovanje tal neločljivo povezano z globalnimi ekološkimi in gospodarskimi zadevami ter spremembami podnebja. Aktivnosti na nivoju Evropske Unije (EU) Področje raziskav tal se je na območju EU razvijalo zadnjih petdeset let. Države EU so razvijale svoja lastna pravila ravnanja s prstjo, nekatere bolj, druge manj učinkovito. EU ureja in usmerja delovanje na področju varovanja okolja v širšem pomenu besede preko akcijskih okoljskih programov. Prvi takšen program je bil sprejet že leta 1973. Leta 1995 je bil sprejet peti okoljski program, ki poudarja sonaravno gospodarjenje in razvoj. Leta 2001 je EU sprejela že šesti okoljski program za obdobje do leta 2010 (9). Z desetletnim razvojnim načrtom je pripravila gospodarsko razširjen program varstva okolja, ki obsega prostorsko planiranje, gospodarski razvoj (kmetijstvo, industrijo, energetiko, transport in turizem) in obvladovanje vplivov teh dejavnosti na okolje, razvoj infrastrukture in problematiko urbanega okolja. Prioritetnih je sedem področij: onesnaževanje zraka, preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov, zaščita in obnova morskega okolja, tla, sonaravna raba pesticidov in naravnih virov ter urbano okolje. S sprejetjem šestega okoljskega programa je bila začrtana pot gospodarjenja s tlemi oziroma prstjo zaradi nje same. Na področju varovanja in zaščite naravnih virov in tal je bila leta 2002 pripravljena Tematska strategija o tleh, ki je podlaga za pripravo direktive o varovanju tal. Tla kot "pozabljen" medij dobivajo pomen na nivoju, ki ga imata voda in zrak. Strategija o varovanju tal ni obvezujoča, je pa podlaga za direktivo o varstvu tal za vse države, članice EU. Potrebna je zakonodaja, ki ureja prst samostojno. To pa ne pomeni, da se mora preklicati obstoječa zakonodaja, ki posredno posega na področje tal. Nova zakonodaja bo kot dežnik pokrila in povezala vse dosedanje varovalne mehanizme in bo zagotavljala integracijo vseh ukrepov varovanja (4). V EU so ukrepi za varstvo tal zajeti v okviru različnih področij, predvsem na področju varstva voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, odpadkov v zvezi z vnašanjem blata čistilnih naprav v tla ter tudi v okviru varstva zraka. Na kakovost tal vplivajo tudi ukrepi z omejevanjem emisij iz industrijskih objektov in objektov za vzrejo živine. Različna področja obravnavajo oziroma varujejo samo eno ali dve funkciji tal in so v tolikšni meri tudi vključena v predpise. Tla se tako varujejo diferencirano in posredno, ne pa celovito. Evropske direktive, ki posegajo na področje varstva tal, so: nitratna, o blatu iz čistilnih naprav, o odlaganju odpadkov, vodna, o habitatih, o industrijskem onesnaženju in o okoljski odgovornosti. Tla so obravnavana v uredbah, ki obravnavajo razvoj podeželskih območij in pomoči v okviru Skupne kmetijske politike in v strategijah skupnosti na področju acidi-fikacije, biodiverzitete, recikliranja odpadkov in kakovosti tal. Prostorska komponenta tal je izpostavljena tudi v Perspektivi evropskega prostorskega razvoja in v obveznostih, ki izhajajo iz presoj vplivov na okolje. Kaj pa Slovenija? Želja po varovanju okolja oziroma narave v Sloveniji sega že v leto 1920, ko so člani odseka za varstvo pri-rode takratni deželni vladi predložili Spomenico, v kateri je bil v štirih točkah prvič predstavljen program 33 §> zakonodaja varstva narave v Slovenji (6). Z razvojem sistema za za celotno območje Slovenije ne glede na vrsto, sesta-urejanje okolja po smernicah Združenih narodov in vo ali vrsto rabe tal. Zakon zahteva tudi presoje vpli-EU so se po letu 1970 v takratni Republiki Sloveniji vov na okolje pri določenih posegih. Metodologija pri-sprejemali predpisi za varovanje okolja. Obravnavali prave poročil o vplivih na okolje zahteva tudi ovred-so posamezna okoljska področja. V letih med 1970 in notenje vplivov posegov z vidika onesnaževanja tal in 1985 so bili sprejeti področni zakoni o varstvu nara- možne spremembe zaradi posegov v tla. ve, o varstvu zraka, o varstvu pred hrupom in o ravnanju z odpadki. Alpska konvencija (8) je že leta 1995 in nato še 1998 v okviru protokola o varstvu tal zelo natančno opredelila Po osamosvojitvi je Republika Slovenija v ustavi leta varovanje tal. Kot članica EU je Slovenija od leta 2004 1991 zapisala pravico vseh ljudi do zdravega življenj- obvezana k upoštevanju in izvajanju pravnega reda EU. skega okolja. S sprejetjem Zakona o varstvu okolja To pomeni, da se danes tudi Slovenija aktivno vključuje 1993 (7) se je odločila za celosten sistem varstva oko- v pripravo prihajajoče direktive o varstvu tal. lja. V zakonu so bila tla definirana kot sestavina okolja in bila postavljena na enak nivo varovanja kot voda in zrak. Vzroke, zakaj se predpisi za varovanje tal niso Pravno urejanje v prihodnje razvijali z enako intenziteto kot za področje varstva voda in zraka, gre iskati predvsem v dejstvih, da je do- V sistemu razvoja pravnega urejanja vseh sestavin oko-ločanje onesnaženosti tal zahtevno, ker so tla komplek- lja opažamo, da zakonodaja ne gre in ne more več iti sen medij. Tla so "horizontalen" medij, kar pomeni, da samo po sistemu postavitve številčnih standardov ozi-se nahajajo povsod in pod vsem. Onesnaženost tal se roma mejnih vrednosti in nato nadziranja izvajanja teh opazi šele takrat, ko le-to že močno napreduje in se po- normativov. V primeru zavarovanja prsti je priprava sledice njihove onesnaženosti kažejo drugje. Tla imajo pravnih podlag izredno zahtevna in kompleksna zara-v primerjavi z nekaterimi drugimi sestavinami okolja di mnogih funkcij tal in hkrati zaradi številnih medse-tudi lastnika, kar ni zanemarljivo dejstvo. bojno povezanih virov onesnaževanja. V zadnjih dvajsetih letih je bilo pravno pokrito predvsem točkovno Na podlagi Zakona o varstvu okolja iz leta 1993 (7) so onesnaževanje. Z razvojem znanosti in razumevanja tal bili pripravljeni trije podzakonski predpisi, ki ureja- se tudi pravno obravnavajo tiste rešitve, ki upoštevajo jo normative o vrednostih nevarnih snovi v tleh in o medsebojno povezanost med človekovim obnašanjem vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla ter do- in njegovimi dejavnostmi v določenem prostoru. Tako ločajo pravila obratovalnega sledenja (monitoringa) prehajamo v obdobje, ko se ne osredotočamo več samo pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla na koncentracijo ali medij; izpostavlja se širši pogled na (gre za Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih ekosistem kot celoto in človeka, ki živi v tem ekosiste-hranil v tla, Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih mu. Ker pa varstvo okolja odraža odnos družbe do oko-imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh in Pravil- lja, je zelo pomembno tudi razvijanje okoljske etike in nik o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih vključevanje ljudi v procese varovanja in urejanja oko-snovi in rastlinskih hranil v tla). Obe uredbi veljata lja ter njihovo informiranje in izobraževanje. 9 Literatura: 1. Lah, A. 1996: Pogled v prostor in čas. Geographica Slovenica, 28. Ljubljana. 2. EEA-UNEP Down to the Earth 2000: Soil degradation and sustainable development in Europe. A challenge for 21st century. Luxemburg. 3. Okolje v Sloveniji 2002: Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana. 4. Huber, S. 2005: Protection of soil from contamination as a priority of the European Soil Thematic Strategy. Land and soil news, 14/15. Andechs. 5. Evropska komisija 2002: Towards a thematic strategy for soil protection. Brussels. 6. Berginc, M. 1996: Sistem varstva narave v Sloveniji. Varstvo narave zunaj zavarovanih območij. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana. 7. Zakon o varstvu okolja s spremembami (Ur. l. RS 32/93, 41/2004). 8. Konvencija o varstvu Alp s protokoli (Ur. l. RS 19/95). 9. 6th Community Environment Action Programe 2002. Brussels. 34 ge o gr afski ob zorn ik