OB DVAJSETLETNICI MUZEJSKEGA DELA V ŠKOFJI LOKI Dvajset let muzejskega dela v Skofji Loiki predstavlja za kulturno življenje Loke obdobje zase. Saj se je v tem razdobju Loka z delom in uspehi Muzejskega društva predstavUa svetu kot ikulturno bogato in dozorelo mesto na Slovenskem. .Splošno priznani loški muzej je sad dvajsetletnega (požrtvovalnega in vztrajnega dela, ki ga je vodila ljubezen do rodne zemlje dn pravilno razumevanje in vred notenje spomenikov preteklosti. Pred dvajsetimi leti so loški profesorji položili temelj mestnemu muzeju. Obrtno-industrijska razstava 1. 1936, ikjer so ihili razstavljeni tudi predmeti lo.ških cehov, je dala prvo pobudo in tudi prvo muzejsko zbiriko. Laškemu rojaku prof. Francetu Plainini se je ob razstavi prvemu porodila misel o mestnem muzeju. Razodel jo je svojemu prijatelju dr. Pavletu Blazniku, nato pa sta to zamisel skuipaj predložila lošlkm profesorjem, iki so se kot običajno ob koncu šolskih počit nic zbrali na svojem vsakoletnem sestanku. Vsi so predlog navdušeno sprejeli. Spoznali so, da ima loško ozemlje tako bogato kulturno preteklost, da bi jo mogli predstaviti v samostojnem muzeju. Dne 22. avgusta 19"56 so poslali zato mosini občini predlog za ustanovitev mostnega muzeja. Tudi občinski možje so navdušeno sprejeli njihov predlog rter so skupaj z njimi pričeli s priipruvami. Dne 2. novem bra 1956 se je /konstituiral pripravljalni odbor, ki je ongamizirail zbiranje pred metov in iskal primerne muzejske prostore. Da bi svoje načrte laže uresničili, so ustanovili Muzejsko društvo, ki je imelo ustamovmii občnii zbor 23. julija 1937, kjer je bili izvoljen prvi društveni odbor: predsednik dr. Pav^le Blaznik, podpredsednik Stevo šink, tajnik Tone -Polenec, blagajnik dr. Albert Homan, gospodar France Planina, odbornika Matevž Ziherl (župan) in Oto Burdych, preglednika računov Maks Milavčič in Karel Sovre. Njihovo prizadevanje je navdušilo loške meščane, da so pokazali veliko razu- mevamija in nalklonjenoisti za muzejsko delo. Nudili «<5 svoje starinske predmete, ki so se kmalu talko naminožili, da je društvenii odlx)r z njimi opremil 4 sobe stairega rotovža, ikatere mu je dala na razipalago mestna oibčina. Tako je bil uista- noviljen loški muzej, ki so ga slovesno odprli 27. av,giiiista 1939. PostavljtMii so bili temelji. Vmeto prizadevanje loišikih rojakov in ljubezen do ustanove sta obetala še nadaljnje uspehe. Posvetili so skrb tudi spomeniškenmi vanstviu mosta samega in arhetfloštkim zanimivostim na terenu. V avgustu 19-10 so s finančno pomočjo rojalka dr. Jožeta Ranta in pod strokovnim vodstvom dr. Ložarja odkrili dve ilir.slki gomili v godeških dobravah. Izikojjavanje sicer Jiii dalo zaželenih uspehov, ker sta bila grobova že prej izropana, vendar je z nelkaterimi ilirskimi najdbami pomnožilo skroniino arlieo- lošlko zbiriko loškega muzeja, ki je doslej posedovala le maloštevilne rimske najdbe iz temeljev sedanje iloSke osnovne šole. Svetovna vojna je muzejslko delo za nekaj let prokiiiila; zadnji občni zbor je bil 12. novembra 1940. Vendar je zbirka v kapucinski c(>rkvi, kamor so jo J. 1944 prenesli Nemci, skupaj z drugimi ikulturnimi spomeniki Loke ia baročnimi oltarji iz Dražgoš dočeiikaila svobodo. Ko so se lo9ki rojaiki, ljubitelji muzeja, vrniili iz narodnoosvobodilne borbe in internacij, so zopet izačeli z delom. Dne 15. decenibra 1943 je bila prva seja po osvoboditvi. iNajprej so ipoiskali muzejske zibirlke. Vojna škoda na muzejskih pred metih in na staninisikem izgledu mesta je znašala 165.(X)0 din. Zbirali so tudi novo gradivo. Pomembni delež je dalo Visoiko s Kalano\iimi in Tavčarjevimi s]K>minskimi predmeti, narasla je etnografska Tlbirka, ustanovila se je živalska zbirka in zbirka cenkvene umetnosti. Misliti je ibilo treba na večje in pnimernejše prostore. S finančno pomočjo mestne občine so vzeli v najem Puštailski grad, kjer so 28. julija 264 1946 zopet odprli nanovo urejene in ipKjmnožene muzejske zibinke. Muzej je ob tem času prikazal velik napredek. Drugim zbirkam so priključili tudi zbirko narodno osvobodilne lx>rbe. OskrlK>valo in vstjo in razume vanjem spremljale in pomoč pri no"tranjem muzejskem delu je bila i. 19>0 nastavljena še hono rarna nameščenka, ki se je posvetila predvsem arhivu. To mesto je bilo 1. 1952 sisteinjziirano. V vseh muzejslkili problemih je Muzejsko društvo sikupaj z muzejsko upravo razpravljalo na redmih mesečnih sejah. Prva hita so bila (ix)isvečena predvsem preureditvi muzejsikih zbirk, ki jo je izvedel ravnatelj Plestenjak. in zbiranju muzealtj. Doseženi uspehi v tem ipogledu -so res lepi. Ureditev je danes splošno (priznana, novo zbrani predmeti pa so napolnili vse muzejske cUspoje in kličejo 1K> novih prostorih. Zbinka iz narodnoosvobodilne borbe je bila dodej razstavljena v eni sobi muzeja v Puštalskein gradu, ki ipa je ipostala zaradi vedno naraščajočega gradiva že da vino pretesna. Kakor je gilavno slkrb za zbirnje gradiva iz NOB inosila Zveza borcev v Skofjii Loki. talko je zbirki oskrbela iiidi primernejše prostore. V novo zgrajenem Domu Zvtnze borcev je odstopila prvo nadstropje iviuzeju N<>B, skupaj šest prostorov, kamor se je zbirika preselila 18. decemibra 1954. Opremljena je z novim invenitarjem, za katerega je dalovall finančna sredstva reipubli.šiki odl>or Zveze borcev za Slovenijo. S 1. aprilom 1955 je bil nastaviljen tudi za ta oddelek poseben nameščenec. Tako ima danes po dvaj-setih letili Ldka močan muzej s številnimi oddelki, med katerimi je gradivo iz .NOB na prvem mestu. Da se je uvrstil loškii muzej med pomembnejše pokrajinske juuzeje, priča staino uaraščajoče število obisko valcev in priznanje strokovnjakov. Leta 1946 je bilo obisikovalcev nekaj nad 1000; nato je število stalno naraščalo, tako da je bilo v I. 1954 in 1955 vipisaniih ipo 10.000 obiskov. LoLŠiki muzej v ,polni meri opravilja svoje Ikullturno poslanstvo med mladino, izobraženistvom in proprostijii iljudstvoni. Obiskuje iga mladina iz cele Slovenije, delavisike in prosvetne organilizacije, številni pa so itudi inozemisiki gostje. Muzejsika dejavnost pa se ni utesiiila samo med stene muzeja, posvetila se je tudi iširšim prosvetnim in apomeniškovarstveniim nalogam. Predvsem posveča skrb Loki ikoit miizojiskemu mestu v celoti, da bi ga ohranila v stari pristnosti. Tudi dolgoletne načrte za sistematična arheološka izkopavanija in razislkavanja loškega terena postopoma iziijolirjuje. Že v ll. 1954 .so si vodilni društvenii odborniki 7 ravnateljem Narodnega muzeja v Ljubljani ogledali loški teren in določili kraje, ki bi biLi vredni arheoloških izikopavanj. Z izikopavanji so začeli najbliže, na lošlkeni Kranolju, ki je obetal in res tudi rodil zaželene in pričakovane uspehe. Na 'ix>budo Muzcjsikega društva v Škofji Loki, pod vodstvom Narodnega muzeja v Ljubi jami in s finančno ix>močjo mestne občine Skofja Loka se je priče'lo arheokiško izjkopavanje im Kranolju v jimijii 1954. Ze prve sonde so uresničile domneve iniciatorjev in odkrile temelje stare lutpdbe. Na osnovi ipasikusnili koipov je ibil izdelan itočen tloris d Lubnikom, gradiščan, ki je skrbel za obrambo mesta in podeželja. Vrsta gradiščanov, ki so potekali iz različnih plemiških rodbin (n.pr. Liechenstain. Stubenberg, Poomok). je zaključil Joahim Puštalsiki. Ko je potres 1511 temeljilo zrahljal .5kofjo Loko, ni dal zem ljiški gospod več obnoviti Zgornjega stolpa. Ruševine je začela preraščati trava. Zi.ačilni jarek in kopasta oblika vzpetine sta v novejšem času vzbujala poizomost zgodoa'ainarjev in arheologov. Ta^ko je začelo Muzejsiko društvo v Škofji Loki na Kranclju 1954 z izkopavanji, ki jih je spočetka vodil kustos Narodnega muzeja v Ljubljani, prof. Stane Gabrovec. Delo je bilo zaključeno 1955. Vziporedno z odko- vanjem ruševin Zgomiijega stolpa so bili najdemi tudi razni kulturnozgodovinski predmeti iz visokega srednjega voka. Restavracija ruševin Zgornjega stolpa je bila opravljena ipo načrtih, ki jih je izdelal arh. Tone Bitenc v sporazumu s kusto som Zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani Dragom Komeljem. Vso finančno skrb za iz'kopavanje in restavracijo je prevzel Ljud.ski odlx>r mestne občine v Skofjd Loki. ki mu je tedaj načeloval tov. Svetko Kobal. Zgornji stolp je bil pre dan javnosti ob občinskem prazniku, 18. decembra 1955.? — Otvoritveni govor ob •odkritju je imel dr. Pavle Blaznik, upravnik Muzejskega društva. Istočasno je bila prirejena v Domu Zveze borcev tudi razstava izikcupanih predmetov s Kranolja, ki je pnikazala kulturni in znanstveni pomen izkopavanja. V muzeju v Puštailu pa je bilo to gradivo v maju 1956 urejeno kot stailna mtizejska zbirka. Izkopani predmeti nam prikazujejo vi.šino tehnične spretnosti tedanjih obrtnikov, najdeni novci nam pričajo o gospodarslkih in trgovskih zvezali naših krajev s sosednjimi deželami, načnti in fotografije pa nas vodijo od prvih kopov do končno restavrirane izJkopane utrdbe. V 1. 1954 so biile opravljene poskusne sonde tudi na Puštalu nad Trnjem, ki so odkrile ilirsiko naselje, ter 'v Stari Jjoki, kjer so bili odkKitpani temelji prejšnje gotske cenkve. Za občinski praznik je bila restavrirana tudi prva lo.ška partizanska teh nika na Primoževi žagi v Škofji Loiki. Ustanovil jo je Ločan Miloš Zaherl v marcu 1943. Delovala je clo septembra 1943, ko se je preselila v Vešterski mlin pri Stari Loki. Februarja 1944 so jo Nemci ;požgali. Prvič jo je izdelal in tudi v 1. 1955 restavriral Primož Prezelj. lastnik žage. Stalno je delail v njej tov. Miloš Ziherl, njegova kurirka pa je bila tov. Cirila Jamnik. iki je ob od/kritju tehnike 18. de cembra 1955 imela otvoritveni govor. Ker je poslopje žage daaies predelano v druge namene, je izdelal društveni odbornik Gregor Kamkelj maketo prvotne žage z bunkerjem za muzej NOB. Veliko zaslug za prospeh muzeja ima tudi njegov prvi ravnatelj Karel Ple- stenjak, ki se je od svoje nastavitve 1. julija 1948 do odhoda na drugo službeno mesto 1. maja 1955 z veliko vnemo in ljubeznijo posvetil preureditvi in napredku loškega muzeja, kakor tudi vsem spomeniškim nalogam loškega ozemlja. Priznati moramo, da je veliko prispeval k današnjemu ugledu loške miizejske ustanove. V članih Muzejskega društva se je vzbudila tudi zamisel, da bi bogato kul turno, gospodarsko in politično dejavnost daljne in bližnje preteklosti raziskovali in prikazovali v neki samostojni publikaciji. V ta namen je društvo pričelo izdajati zbornik z naslovom »Loški irazgledii«. V 1. 1954 je ob občinskem prazniku, 18. de- ceanbra izšel prvi, 1.1955 pa drugi zvezek. Ta članek pa je objavljen v njegovi 266 tretji številiki. S svojijii muzejem in »Loškimi razg-ledi.- je stopila Lxyka v kultur- nean pogledu med najpomembnejša mesita na Slovenskem. v istem času odkrivanja kranclja je Turistično društvo uredilo tudi Stari grad pod Lubnikom. S posekom drevja v okolici so razvaline zopet ]>ostale vidne daleč naokoli, z ureditvijo poti pa je postaji tudi vabljiva izletniška točka. Spomeni.škovarstvena služba skrbno bdi nad mestom in okolico. Ohranila in restavrirala je nekatere kulturne sipomenike na terenu, med temi tudi nekaj saikralnih, ki so med naJi>omembnejšimi v Sloveniji. Vaien oddelek loškega muzeja je tudi arhiv. Pomembna pridobitev so miikro- filmi važnejših loških arliivalij iz Milnchena, ki jih je osikrbel dr. Pavle Blaznik. To je edin.stvena zbinka v Sloveniji in osnovnega pomena za proučevanje zgodo vine loškega gospostva. Tudi sicer arhivske zi>irke stalno naraščajo z društvenimi, občinslkimi, graščinskimi arhivaliijami. Prav tako stalno dotekajo arhivalije iz NOB an drugo dokumentarno gradivo. Doslej sta sodelovala za prospeh loškega muzeja Muzejsko društvo in mu zejska uprava. S 13. marcem 1956 pa je ipo novi uredbi imenoval 01)činski ljudski odi>or Skofja Loka muzejski upravni odbor, v katerem so poleg članov uprave in nekaterih javnih kulturnih delavcev večjidel člani društvenega odl>ora. Tako društvo tudi nadailje sodeluje iprii rasiti in delu muzeja in pri sjjlošnem kulturnem delu v Loki. Ob dvajsetletnici muzejskega dela lahko gileda Muzejslco društvo v Skofji Loki z zadovoljstvom na dosežene uspehe. Ustanovilo je muzej in .ga v sodelovanju z muzej.siko upravo dvignilo do velikega ugleda, S tem in z drugim kulturnim deblom se je iivristilo med najboljša in najbolj delavna Muzejsika društva v Slove niji. Pred seboj ima še velike naloge in dajlekosežne načrte. Želimo, da bi jih uresničilo in tako ob naslednji dvajsetletnici slavilo nove zmage in uspehe. Doroteja Gorišek 267