KKJlZfciC*
j £»!**•* ***®aJ*
V CELJU
Emajli rec
Celje - skladišče D-Per
214/1986
1119861602,24
llllllllllll
COBISS s
Poštnina plačana pri PTT enoti 63000 Celje
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE
LETO XXXVI - ST. 24-30. DECEMBER 1986
srečno novo leto
delovnih uspehov
vam žeio
vodstvo DO EMO družbeno - politične organizacije uredništvo ’emajlirca’
Po novem letu boljše bo...
Leto 1986 se izteka, še malo in ne bo ga več. To leto je bilo za nas EMOVCE še posebej težko in neprizanesljivo, bilo je leto številnih preizkušenj in leto gospodarjenja v izredno zaostrenih razmerah.
Kljub temu, da sicer vseh zastavljenih ciljev nismo uspeli uresničiti, pa smo v tem poslovnem letu dosegli na večini področij spodbudne rezultate in to ljub težkim gospodarskim razmeram, vendar s skupnimi napori in prizadevanji vseh 3000 delavcev naše delovne organizacije.
In kaj nam bo prineslo novo 1987 leto? Kakšen siv las na glavi več, drobno zadovoljstvo, srečo ali hude skrbi?
In kaj bomo emovci podarili novemu letu? V prvi vrsti bo potrebno več zagnanosti in ustvarjalnosti pri delu, manj jedikovanj, pa več smeha in dobre volje, več razumevanja za težak položaj, vendar ne le EMA, tem-
več vsega gospodarstva in naše države nasploh. Skrajni čas je že, da končno vsi odrastemo, da postanemo vsi zreli ustvarjalci in soustvarjalci našega samoupravljanja in vsega kar se okoli nas dogaja, saj je na žalost še vedno preveč tistih, ki so vedno nezadovoljni, ki kakor razvajeni otroci zahtevajo od mame čokolado in bonbone, čeprav imajo komaj za vsakdanji kruh.
Več ali manj nam je tako jasno, kaj nam bo prineslo leto sedeminosemdeset, oziroma kaj nas čaka. Plani so pripravljeni, čakajo, da jih uresničimo. Kako jih bomo uresničevali oziroma v kaki meri, pa bomo odločali sami in zagotovo se bomo trudili, da ne bodo ostali le kos popisanega papirja. Vsi mi, cela Jugoslavija. To bo naše darilo novemu prihajajočemu letu. Če pa bomo uspeli storiti še kaj več, bodo tudi vse težave lažje rešljive, kar pa si verjetno v tem času vsi še kako želimo.
Skupno nastopanje na tujih trgih
EMO Celje, 14. december 1986
Svečan podpis pogodbe o oblikovanju izvoznih cen in skupnem nastopu na tujih trgih Grupacije proizvajalcev emajlirane posode (za Gorico, Dugo Selo glavni direktor tov. KALAJDJIČ Marko, dipl. ing., za METALAC Gornji Milanovac glavni direktor tov. LUČIČ Radivoje, dipl. ing., za EMO Celje glavni direktor tov. GAZVODA Franci, dipl. oec., predstavnik DO BORIS KIDRIČ iz Struge, glavni direktor tov. SIMAKOSKI Lazo, dipl. ing., odsoten iz tehničnih razlogov), kar lahko smatramo za prelomni trenutek skupnih aktivnosti pri jugoslovanskem izvozu emajlirane posode.
RAZVOJNO-SANACIJSKI SVET DO EMO
VIDNI REZULTATI DELA
Na osnovi obsežnih razprav o tesnejšem sodelovanju DO EMO in DPS sta renca, okrogla miza o sani-skupščini občin Celje in Šentjur dne 3. 7. 1986 predlagali DS DO EMO usta- raniu D0> poslovni dnevi DO novitev RSS z željo in interesom, da se intenzivira odnos do celovite sanacije tako pomembnega gospodarskega subjekta. DS je predlog osvojil in dne 7. 7.
1986 ustanovil RSS z osnovnim namenom, da oceni in predlaga razvojno usmeritev DO, da spremlja izvajanje sanacijskega programa in da predlaga njegovo dopolnjevanje. V minulem štiri in pol-mesečnem obdobju se je RSS sestal šestkrat.
- je doslej že v določeni spektivnih programov in uki-meri aktiviral informacijska njanje neobetavnih, sredstva (tiskovna konfe- -je poudarjeno usmeril iz-
Povzetek dosedanjega dela
RSS lahko zaokrožimo z naslednjimi ugotovitvami:
Razvojno sanacijski svet je
-	pri saniranju razmer v DO EMO deloval v skladu s svojo začetno opredeljeno vlogo,
-	se je temeljito startno informiral za svoje učinkovitejše delo,
-	je doslej opravljal aktivnosti pretežno posvetovalnega in usmerjevalnega značaja,
-	ni se neposredno vmešaval v poslovno in razvojno politiko DO in s tem prevzemal tovrstne odgovornosti in pri svojem delu ni izhajal iz izhodiščne pozicije
-	je zagotavljal svojo pomoč pri organiziranju potrebnega ekspertno imple-menitacijskega znanja, še
posebej pri ocenjevanju perspektivnosti nekaterih proizvodnih usmeritev (energetski program, program modernizacije in razširitve frit);
-je vplival na urejanje raz-vojno-sanacijskih odnosov med LB in DO EMO in konkretno posredoval pri banki za delno sprostitev namenskih depozitov,
- je sprožil iniciativo za dograditev stimulativnega sistema nagrajevanja in se pri tem že angažiral, da za- vojne sanacije,
gotovi intenzivno strokovno politično pomoč,
-	se je pri programiranju svojih aktivnosti omejil na nekaj ključnih točk kot startno odločilnih za uspešno izvajanje sanacije,
-	se je zavzel za kval itativ-no merjenje in ocenjevanje kvantitativnih oz. kvalitativnih premikov in pri tem pomagal izoblikovati vrsto kazalnikov, ki naj bi merili te spremembe v procesu raz-
EMO) in delno že dosegel, da so ta pričela postajati vzvod političnega in strokovnega vključevanja DPS v izvajanje sanacijskega programa,
-	se je zavzel za čimprejšnje usposabljanje odgovornih in ključnih nosilcev sanacije in prek kadrovske službe IS ponudil ustrezno strokovno pomoč,
-	je podprl ukrepe iz programa postopne finančne konsolidacije in se zavzel za zagotavljanje pomoči pri pridobivanju dolgoročnih virov,
-je aktiviral in podprl notranje dejavnike, da so se pričeli intenzivno pripravljati na operacionalizacijo konkretnih razvojnih odločitev vezanih na osvajanje novih per-
vajanje sanacijskega programa na razreševanje razmer v TOZD Kotli, kjer je vzpostavil poudarjeno spremljanje proizvodnje in poslovnega procesa,
-	je vpl ival na vzpostavitev notranjega integrativnega delovanja najbolj vitalnih poslovnih funkcij, konkretno inženiring dejavnosti, komerciale in proizvodnje v TOZD Kotli,
-	je vztrajal na krepitvi sodelovanja DO EMO s specializiranimi in poslovnimi partnerji in se vseskozi zavzemal za sklenitev SaS o generalnem konsultingu s področja energetske opreme
-	in ne nazadnje se je RSS zavzel za poglobljeno angažiranje pri kadrovski krepitvi DO.
ZNANJE, GOSPODARNOST, INVENTIVNOST, NAČRTNOST, VISOKA PRODUKTIVNOST, DOBRA ORGANIZIRANOST IN VISOKA KAKOVOST NAŠEGA DELA IN NAŠIH MEDSEBOJNIH ODNOSOV V NAJŠIRŠEM SMISLU, BODO GLAVNO OROŽJE ZA SPOPAD Z ZNANIMI IN ŠE NEZNANIMI TEŽAVAMI, KI NAS ČAKAJO V LETU 1987.
ZAOSTRITEV ODGOVORNOSTI
Ukrepi za realizacijo plana v letu 1987
Da bi dosegli planirane cilje poslovanja DO v letu 1987 je nujno potrebno v skladu s sanacijskem programom realizirati naslednje ukrepe po posameznih področjih poslovanja kot sledi:
1.	Področje razvoja, investicij in kontrole kakovosti
-	izvajati plan osvajanja novih programov in izdelkov po opredeljenem rokovniku;
-	organizacijsko se usposobiti za celovito vodenje tehnološkega inženiringa orodij, strojev in naprav (ma-TELI);
-	utrditi vlogo prototipne delavnice kot osnovnega nosilca praktičnega osvajanja novih proizvodov;
-	z novo kvaliteto programiranja, usmerjanja in spremljanja inovacijske dejavnosti zagotoviti vsaj 25 % večjo število inovacijskih predlogov in vsaj za 50 % višjo realno gospodarsko korist;
-	bistveno povečati pretok informacij o tehnološkem napredku v svetu po programih DO s povezovanjem z domačimi in tujimi znanstve-no-raziskovalnimi institucijami;
-	zagotoviti pravočasno realizacijo naložb opredeljenih v letnem in srednjeročnem programu.
2.	Področje materialne oskrbe
-	povprečna vezava zalog za vse TOZD ostaja 60 dni. Pri zalogah za TOZD Kotli, kjer je obračanje najslabše oziroma kritično, morajo gle-
de na obstoječo organizacijo prevzemati odgovornost in ukrepati poleg Področja oskrbe še službe v TOZD Kotli in Inženiring;
-	vsako povišanje cen je predhodno uskladiti z direktorjem TOZD in to v planiranih mejah za posamezni kvartal;
-	plačilni pogoji z dobavitelji na področju domače nabave se morajo uskladiti s prodajnimi pogoji;
-	uvozne potrebe s konvertibilnega področja prilagoditi maksimalnim možnostim, katere nam nudijo kooperacijske pogodbe z Omnicalom in Gorenjem. Preostali del uvoznih potreb pa zagotoviti preko maloobmejnega prometa ter se nazadnje posluževati rednega uvoza;
-	izposlovati registracijo pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji s firmo ARISTON na sanitarnem programu, ter pridobiti zunanje partnerje za kooperacijo na programu nerjavne in alu posode.
3.	Področje za proizvodnjo
-fizičnoznižati materialne stroške po programu 2 % znižanja deleža porabljenih sredstev v celotnem prihodku za posamezne TOZD;
-	znižati delež zunanjih storitev za 10 % s koriščenjem prostih kapacitet v lastni ali drugi TOZD znotraj DO;
-	ažurno vzdrževati delovne naprave in orodja s strani TOZD Vzdrževanja in TOZD Orodjarne, s ciljem zmanj-
šanja zastojev proizvodnje za 10 %;
-	zagotoviti pravočasno definiranje kvartalnih in mesečnih prodajnih planov ter na osnovi tega zagotoviti tudi natačno specifikacijo materialnih potreb za to obdobje, (zadolžena: področje trženja in področje proizvodnje);
-	vzdrževati nivo kvalitete vsaj na višini dogovorjenih deležev slabe kvalitete iz srednjeročnega plana s posebnim poudarkom na višji kvaliteti pri novo osvojenih izdelkih;
-	spoštovati normative o minimalnih serijah v proizvodnji TOZD Posoda, kot so bili določeni in dosegani že v I. 1985, (zadolžen: področje za trženje);
-	nadaljevati delo na urejanju materialnih in časovnih normativov v proizvodnji;
-	zagotoviti 5 % povečanje produktivnosti na račun bojšega koriščenja kapacitet in delovnega časa;
-	vzdrževati zaloge nedokončane proizvodnje in polizdelkov in nivoju planiranih vezav.
4.	Področje trženja
-	striktno izvajati cenovno politiko in dosegati plačilne pogoje v skladu z letnim planom;
-	zagotoviti naročila za planiran izkoristek kapacitet v TOZD Kotli (zadolžen Inženiring);
-	intenzivirati izvoz na področju vzhoda in držav v razvoju ob nezmanjšanem planiranem obsegu izvoza na konvertibilno področje;
-	doseči bistven korak na področju kvalitete, asorti-manskega in rokovnega prilagajanja zahtevam trga;
-	zagotoviti optimalno obračanje zalog gotovih izdelkov v skladu s planirano vezavo;
-	dokončno izpeljati sistem dela, ki bo upošteval optimalno prisotnost EMO-vih programov na tržišču in potrebno stopnjo strokovnosti pri obvladovanju trženja posameznih programov;
-	realizirati program zbiranja tržnih informacij in zagotoviti agresivnejšo ekonomsko propagando;
-	dopolniti informacijske tokove in način dela z namenom zagotovitve ažurnosti in enakomernosti prodaje (zadolžen: področje trženja v sodelovanju s KOPI).
5.	Področje za kadre, organizacijo in poslovno informatiko
-	realizirati kadrovski razvoj DO EMO za leto 1987 v vsej strukturi ukrepov, nalog in politik, ki jih vsebuje;
-	realizirati program kadrovske sanacije TOZD Kotli, Inženiring in ostalih pripadajočih funkcij;
-	izdelati srednjeročni program socialnega razvoja DO EMO (rok: 30. 6. 1987)
-	izdelati in vnesti dopolnitev sistema nagrajevanja po principu »za izredne rezultate izredni OD« (v skladu z nalogo razvojno sanacijskega sveta);
-	uvesti in utrditi programsko organ iziranost DO, s posebnim poudarkom na individualnih programih;
-	organizacijsko utrditi vse obstoječe interaktivne obdelave podatkov s poudarkom na sintetiziranju podatkov za višje nivoje odločanja. Pri tem z neposredno uporabo računalniških zmogljivosti, znižati obseg administriranja in usposobiti vso strokovno, vodstveno ter vodilno strukturo za uporabo tovrstnih podatkov;
-	z vso prioriteto nadaljevati delo na projektu »računalniško krmiljenje in spremljanje proizvodnje«;
-	uvesti sodobnejši sistem transportiranja in skladiščenja surovin, polizdelkov ter gotovih izdelkov z usposobitvijo nosilcev (nosilec: operativna področja In KOPI).
6.	Področje za ekonomiko
-	zagotoviti realne kalkulacije za vse vrste EMO-vih proizvodov na osnovi novega modela kalkuliranja;
-	zagotoviti stroškovno spremljanje naročniške proizvodnje na osnovi novega sistema celovite spremljave objektne proizvodnje;
-	preurediti obstoječi 6-mesečni sanacijski kredit za TOZD Kotli v znesku 230 mio din v dolgoročni kredit po bistveno nižji obrestni meri (izguba iz leta 1985);
-	pokriti predvideno izgubo po sanacijskem programu v TOZD Kotli konec leta 1986 v višini ca. 190 mio din iz ustreznih virov reproveri-ge in TOZD v okviru delovne organizacije;
-	pridobiti dolgoročni kre-
dit za obratna sredstva v načrtovani	višini
1.000,000.000,- din po minimalni obrestni meri za dobo 5 let, kot izpolnitev enega od osnovnih pogojev finačne konsolidacije DO.
Kako v občini v prihodnjem
Ni naključje, da osnutek resolucije občine Celje za leto 1987 že v uvodu poudarja ključne naloge in usmeritve, posebej cilje družbenoekonomskega razvoja. Ti so v povečanju industrijske in kmetijske proizvodnje, v povečanju izvoza na sploh, še posebej pa na konvertibilno področje, v uresničevanju začrtane tehnološke, znanstvene in izobraževalne preobrazbe ter v pospešitvi procesa tehnološkega in organizacijskega posodabljanja. V ta okvir prioritetnih nalog sodi še pospeševanje drobnega gospodarstva, povečanje deleža dohodka, s katerim bodo razpolagale
organizacije združenega dela za hitrejše prilagajanje proizvodnih programov tehnološkim in tržnim zahtevam, nadalje izboljšanje kakovosti v vseh družbenih dejavnostih pa tudi rast življenjskega standarda in izboljšanje ekološkega stanja. Po tem dokumentu, ki prihaja tokrat v prvo javno razpravo, naj bi se družbeni proizvod v prihodnjem letu v občini povečal za 3,6 % (SRS 3,5 %), industrijska proizvodnja za 3,5 % (SRS 2,6%), kmetijska proizvodnja za 4 % (SRS 3 %), zaposlenost za 0,7 % (SRS 1,4%), produktivnost za 2,8 % (SRS 2,2 %), skupen izvoz za 10% (SRS 6%),
skupen uvoz za 5 % (SRS 4 %).
Osnutek resolucije nadalje opozarja na najvažnejše naloge na posameznih področjih, tako med drugim na področju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega načrta občine na delo pri pripravi strokovnih podlag za odločitev o lokaciji čistilne naprave za Celje, centralne kotlarne in letališča v Levcu in prav tako na pridobivanje zemljišč, v skladu z zazidalnimi načrti, za potrebe usmerjene stanovanjske gradnje, industrije in drugih dejavnosti. Na področju komunalnega gospodarstva je predvideno nadaljevanje kanalizacij-
letu?
skega sistema ter sanacija in novogradnja mestnega plinovodnega omrežja. Končali naj bi z deli pri ureditvi tržnice v starem mestnem jedru in nadaljevali z razširitvijo mestnega pokopališča ob Mirni poti. Velike so tudi naloge za pridobivanje novih virov za pitno vodo. V tej zvezi bodo stekle tudi skupne raziskave z občino Slovenske Konjice za pridobitve pitne vode tudi z njihovega območja. In ne nazadnje gre za nadaljevanje pripravljalnih del za sanacijo in razširitev komunalnega odlagališča v Bukovžlaku.
Na področju cestnega gospodarstva gre tudi za nadaljevanje in zaključek
del pri izgradnji podvoza na Kersnikovi ulici, v železniškem prometu za pripravljalna dela za rekonstrukcijo potniške železniške postaje v Celju in za nadaljevanje del pri izgradnji lokotovorne postaje v Bežigradu. Na področju PTT prometa gre za pripravo strokovne podlage za lokacijo novega poštnega centra v Celju. Na področju električne energije je načrtovan pričetek gradnje prve faze osrednje celjske razdelilne transformatorske postaje ob potoku Danjca. V komunalni energetiki pa je predvideno nadaljevanje priprav za izgradnjo energetskega objekta v LIK Savinja.
Seveda pa osnutek resolucije posega tudi na področje varstva okolja, SLO in družbene samozaščite.
NOVOLETNE ŽELJE
Še malo in leto bo naokoli. Leto uspehov, žalostnih in veselih dogodkov, presenečenj, velikih in malih radosti. Spet si bomo segli v roke, spet bomo neštetokrat ponovili besedo SREČNO, pri tem pa ne bomo prav zares pomislili kaj govorimo, saj lepe želje velikokrat izrekamo pravtako malomarno kot dober dan. Pa vendar se v tej naglici ustavimo vsaj za hip, naj bodo naše želje, naš SREČNO, iskreni in topli, naj bodo takšne, kot bi jih privoščili samemu sebi. Delavci našega kolektiva si v novem letu želijo veliko stvari.
Kakšne so te želje naših sodelavcev, kaj so nam zaupali, pa si lahko preberete v naslenjih vrsticah.
PILKO EDI	SENIC JUSTINA	——rgjOi1--M
DSSS, receptor-informa-tor: »Vsem delavcem EMA, kakor tudi vsem upokojenim sodelavcem želim v novem letu veliko osebne sreče, zdravja, zadovoljstva in uspehov pri delu. Precej sreče bomo potrebovali, če hočemo utrditi položaj delovne organizacije. Ker pa odhajam kmalu v pokoj, želim vsem, ki se bodo za to borili, veliko uspehov, saj se zave-
TOZD Posoda, montaža: »Želim si, da bi se naše poslovanje izboljšalo, da bi nam nikoli ne zmanjkalo dela, da bi imeli boljše oseb-
kot na primer saturacija, konsolidacija ipd., saj lahko le te ustrezno nadomestijo tudi s slovenskimi izrazi, ki so hkrati razumljivi tudi širši množici.«
PODPEČAN
JOLANDA
TOZD Posoda, zavijalni-ca: »Z oziroma na krizo, v kateri je naš kolektiv si želim, da bi le ta čimprej minila, da bi naša delovna organizacija napredovala, da bi se rezultati gospodarjenja izboljšali. Plača je včasih boljša, včasih slabša, pa vseeno gre. Vsem želim dosti sreče in zdravja.«
dam, da ne bo nikomur nič poklonjeno. V teh težkih časih to ne bo lahko, toda zavest, tovarištvo in složno delo emovcev prinaša uspeh, zadovoljstvo, plemenitijo človeka. S složnim delom, z jasnimi cilji in nalogami bo EMO dosegel tudi v
1987.	letu dobre rezultate.«
STRNAD BOJAN
DSSS, garaža: »Boljše poslovne rezultate, oziroma, da bi se razmere v katere je zašla celotna naša družba normalizirale. Da bi imeli večji osebni dohodek, saj so ob tem nenehnem dviganju cen življenjski stroški iz dneva v dan večji.«
ne dohodke. Vesela bi bila, če bi se izboljšali nekateri pogoji dela, saj smo tukaj ob strojih, kjer delamo precej izpostavljeni prepihu.«
PESTIVŠEK
MARIJA
tem v zvezi pa lahko računamo tudi na boljši OD. Ob večji produktivnosti bodo verjetno tudi plače boljše. Moti me le ta prepih, ki je ob naših strojih. Upam, da se bo z novim letom tudi to uredilo.«
TOZD Posoda, montaža: »Želim si, da bi bilo vsaj tako kot letos, predvsem pa, da ne bi bilo slabše. Posebnih želja nimam, bo dovolj če se uresniči vsaj to.«
ŽNIDAR
TEREZIJA
TOZD Posoda, montaža: »Moje novoletne želje so, da bi se tudi v letu 1987 tako dobro razumeli kot doslej, da bi bili zdravi, saj je zdravje pogoj za uspešno delo in doseganje delovnih uspehov, s
LAPAN IVAN
TOZD Posoda, notranji transport: »V prvi vrsti si želim tako kot večina, da bi bil zdrav, da bi na svetu vladal mir, sožitje med ljudmi, več sodelovanja in medsebojne pomoči, več reda in discipline, ter seveda, da bi premagali sedanjo krizo in »splavali na površje«. Prav zato, bi bil zelo vesel, če bi vsaj delno obnovili naš vozni park, ki je v povprečju star že dobrih 13 let, saj bi potem veliko lažje oz. z manj problemi opravljali svoja dela in naloge. Od tovarišev, ki pripravljajo razna strokovna gradiva v zvezi s poslovanjem naše DO pa pričakujem, da ne bodo v gradivih, ki nam jih posredujejo v obravnavo, uporabljali v prihodnje več raznih tujk in priveskov
KRAJNC ADI
TOZD Vzdrževanje in energetika, mehanična de-
lavnica: »Predvsem, da bi s skupnimi močmi premagali trenutno krizo in v nadaljevanju dosegli boljše, kvalitetnejše rezultate, tako, da bo tudi naprej zagotovljena socialna varnost vseh v kolektivu. Ker se bom kmalu upokojil, želim, da bi se pokojninska politika dokončno uredila, saj se mi ob takšni inflaciji kot je sedaj v pokoju ne obeta nič kaj rožnatega.«
KOS TATJANA
TOZD Posoda, surovinski obrat: »Od slehernega člana našega kolektiva se pričakuje, da bo vložil maksimalne napore za premagovanje težav v katerih smo.
Moje novoletne želje so, da bi se v novem letu vsi »streznili« in se zavedli resnosti položaja, da bi več delali, se manj pogovarjali in da bi končno tudi v naši sredini zavladali boljši medsebojni odnosi.
DOLAR ADOLF
TOZD Posoda, notranji transport: »Predvsem si želim, da bi izboljšali rezultate dela, da bi utrdili položaj naše DO, da se ne bi znašli v krizi kot se je to zgodilo našim sosedom v LIK Savinja.
Želim si tudi, da bi bilo čim manj okvar na naših viličarjih, boljšo oskrbo z rezervnimi deli, več sodelovanja in medsebojne pomoči.«
SKALE MARIJA
TOZD Posoda, notranji transport: »Da popravimo rezultate našega poslovanja, da bi se izboljšali medsebojni odnosi v kolektivu, predvsem med vodilnimi delavci in tistimi v neposredni proizvodnji, saj se vse pre-
večkrat ustvarjajo konflikti, ki nikakor niso pogoj za dobro počutje in doseganje dobrih rezultatov oz. ne vodijo k skupnim ciljem.«
STRAŠEK JANKO
DSSS, voznik avtobusa: »Boljše poslovne rezultate, boljše osebne dohodke, da
TOZD Vzdrževanje in energetika, vrtnarija: »Imam veliko želja, če se mi jih uresniči tretjina, bo veliko. Seveda si pa v prvi vrsti želim, da se položaj tovarne izboljša ter, da bi imeli člani kolektiva v prihodnje, predvsem nekateri vodilni delavci več razumevanja, več posluha za vrtnarijo.«
JUTERŠEK
ERNEST
bi utrdili položaj naše DO oziroma, da bi se vrnili tja, ker smo nekdaj že bili. Predvsem pa si želim, da bi pri opravljanju svojega dela ne doživel nesreče, ter, da bi se počutili tisti, ki jih prevažam, čimbolj varno in udobno.«
KOSEC MARIJA
TOZD Posoda, emajlirni-ca: »Mir, zdravje, srečo, uspeh pri delu, skratka to, kar
si verjetno želi večina ljudi, pa da bi se položaj naše DO utrdil, saj nam bo potem vsem bolje šlo.«
CVIKL IDA
TOZD Vzdrževanje in energetika, mizarska delavnica: »Več uspeha pri delu, da se tovarna reši iz neugodne situacije. Da bi med sodelavci še naprej vladalo sožitje in razumevanje, saj je to pogoj za nemoteno in uspešno delo. Želim si tudi, da bi v prihodnje posvetili nagrajevanju kvalificiranih delavcev več pozornosti. Sku-
paj moramo poprijeti za delo, še so rezerve. S strpnostjo, razumevanjem, medsebojnim sodelovanjem v življenju in pri delu, pa bo šlo.«
KLINC FRANC
TOZD Vzdrževanje in energetika, mizarska delavnica: »Lepo bi bilo, če bi nam v novem letu uspelo izpolniti vse zadane plane. Seveda si
BARUKČIČ IVICA
TOZD Emokontejner: »Več zaupanja v lastne sile, zanesljivejši program proizvodnje, večje serije izdelkov, izboljšano tehnologijo in boljšo oskrbo z materialom. Majhne serije, ki jih izdelujemo sedaj nam sigurno ne obetajo nič dobrega. Če nam uspe premagati te probleme bomo lahko razmišljali tudi o večjem OD, takrat pa so tudi vse želje lažje uresničljive.«
ŠERGAN
ANDREJ
TOZD Vzdrževanje in energetika, mehanična delavnica: »Na žalost naša delovna organizacija vedno zaostaja s plačami, oziroma vsaj kar se tiče našega profila, zato si v prvi vrsti želim, da bi se ta problem v prihod-
nje uredil. Seveda pa si želim, da nam pri tem priskoči bolj konkretno na pomoč tudi širša družbena skupnost, saj je bil EMO vedno med prvimi, kadar je to pomoč potrebovala družba.«
na tiste v pisarnah, v zadnjem času nekako nimamo več prave besede...«
HABJAN MIRAN
TOZD Vzdrževanje in energetika; mehanična delavnica: »Želim, da bi bilo delo, ki ga opravljam skupaj
s sodelavci bolj cenjeno in boljše nagrajeno. Pogoji dela so slabi, pa tudi vozni park, ki ga vzdržujemo bi bilo potrebno obnoviti. Dobre volje za delo nam ne manjka, tudi v prihodnje se bomo pri našem delu maksimalno trudili.«
KRAJNC MARTIN
DSSS, voznik kamiona: »Želim si, da bi bilo tudi prihodnje leto takšno, kakršno je bilo letošnje, v kolikor pa se bo kaj izboljšalo bom tudi vesel. Seveda si želim, da pri svojem delu, ki ga opravljam, ne bi doživel nesreče, da bi bil zdrav... in seveda da bi moji sodelavci ostali takšni kot so.«
ZAVERNIK VERA
TOZD Posoda, montaža: »Pričakujem boljšo organizacijo dela, plače takšne kot si zaslužimo, to se pravi po rezultatih dela. Zadovoljstvo na delovnem mestu in v privatnem življenju.«
BENC BRANKO
TOZD Emokontejner: »Želim si, da nam nikoli ne bi zmanjkalo dela, da bi imeli boljše osebne dohodke in da
bi v EMO kljub neugodni situaciji s skupnimi močmi premagali krizo. Seveda si želim tudi zdravja, sreče,
. , ,«
BELAK DANICA
TOZD Posoda, emajlirni-ca: »Želim vsem vse dobro,
predvsem da se poslovni rezultati našega kolektiva izboljšajo.«
LESKOVŠEK
NADA
želim tudi dviga osebnih dohodkov, izboljšanja osebnega standarda, sreče, zdravja. Da bi vedno imeli dovolj dela, da bi se tudi v prihodnje tako razumeli, ...«
TOZD Posoda, montaža: »Predvsem si želim, da bi se stanje v DO popravilo, da bi bilo boljše kot je. Več resnosti pri delu, več sodelovanja in medsebojne pomoči, pa več reda, odgovornosti. Da bi se delavcem v proizvodnji posvetilo nekoliko več pozornosti, imam občutek, da se vse preveč gleda
(Nadaljevanje na 6. strani)
Novoletne želje
(Nadaljevanje s 5. strani)
ZORINIČ
ANDELKA
TOZD Posoda, emajlirni-ca:	»Izboljšanje pogojev
dela, saj se kljub tehnološki modernizaciji obrata za nas ni nič spremenilo. Ročno delo je pri nas premalo plačano, želim si, da bi se to v prihodnjem letu spremenilo
BABIČ JOŽICA
TOZD Posoda, montaža: »Želim si predvsem zdravja, pa dovolj dela za 8 ur, da nam ga ne bi nikoli več zmanjkalo, saj ni lahko nam starejšim in bolnim delavkam opravljati zdaj delo tu in zdaj ono tam. Saj delamo rade, zato tudi hodimo v službo. V novo leto moramo stopiti z odločnejšim korakom.«
na bolje. Kako se človek, ki dela na normo, počuti po 8 urah v takšnih pogojih dela, verjetno ni potrebno posebej poudarjati.«
ŠEŠKO MARJAN
SREBOCAN ADI
TOZD Posoda, obrat emajlirnica: »Emu želim čim-več uspehov, dobrega poslovanja, čim manj kreditov, več tehnološkega napredka. Če bomo dosegli ugodnejše rezultate, nam vsega ostalega, kar si še želimo, ne bo težko uresničiti.«
TOZD Orodjarna: »Predvsem si želim, da bi imeli mlajši sodelavci nekoliko več spoštovanja do nas starejših, da bi končno zavladali boljši odnosi med posameznimi TOZD, da bi se položaj naše DO utrdil, da bi potem lahko računali na višje plače, da bi imeli zagotovljeni boljši jutri. Pričakujem tudi nekoliko več razumevanja oz. »posluha« za delo orodjarjev s strani delavcev ostalih TOZD.«
STARČEVIČ
JELENA
DSSS, splošna služba: »Da bi bilo vsaj tako kot doslej. Zadovoljstvo pri delu in v privatnem življenju, predvsem pa, da premagamo krizo in se postavimo na trdne temelje. Vsi si tudi želimo boljših osebnih dohodkov, boljši standard, vsem pa že-lilm srečno Novo leto.«
JEROVŠEK
SREČKO
DSSS, skladišče: »Da bi se s sodelavci razumel tako dobro kot doslej, da bi imel pri delu čim manj problemov, da bi bil zdrav, seveda pa bi bil vesel tudi nekoliko večjega osebnega dohodka.«
CVIKL MARINKA
DSSS, služba družbenega standarda: »Želim si, da bi še naprej z zadovoljstvom opravljala svoje delo, četudi je precej naporno saj se trudim,da bi bile stranke vedno pravočasno postrežene in zadovoljne z našim delom.
sikaj vidim in slišim, vem, da tudi »režijcem« ni lahko, vendar sem prepričan, da bi ob odločnejši pripravljenosti in večji zavzetosti pri delu lahko v prihodnje vsi skupaj še marsikaj naredili.«
GORJUP SILVA
TOZD Posoda, emajlirnica: »Boljše poslovne rezultate, boljši OD, da bi se še
KOVAČIČ GUSTI
TOZD Emokontejner: »Z oziroma na krizo v katero smo zašli, da bi le ta čimprej minila, da bi bilo v novem letu takšnih situacij čim manj, da bi imeli večji OD oziroma vsaj takšnega kot ga imajo v povprečju ostali v naši branži. Predvsem želim, da bi nam končno uspeli pripraviti proizvodni program za naš TOZD, ki bi bil tržno in dohodkovno zanimiv. Na ta način bi lahko vsaj nekoliko omilili draginjo oziroma visoke življenjske stroške, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku.«
nekoliko izboljšali pogoji dela, pa da bi se nam ženam posvetilo v delovnih sredinah nekoliko več pozornosti.
Seveda pa si želim zdravja, sreče, uspeha.«
To pa je včasih zaradi omejenega časa, ki ga imamo na voljo izredno težko. Seveda si želim tudi, da bi v novem letu imeli čim manj notranjih problemov, ter več volje in medsebojnega razumevanja oziroma sodelovanja med sodelavci.«
GREGL ZDENKO
DSSS, splošna služba: »v prvi vrsti si želim da se izboljša položaj naše DO in da se popravijo odnosi med režijo in proizvodnjo. V zadnjem času nas zapušča precej strokovnjakov, zato si želim, da bi se naši vodilni tudi nad tem nekoliko bolj globoko zamislili in skušali stanje popraviti. Neustrezne kadre, tudi vodilne bi bilo potrebno zamenjati z boljšimi, prizadevnejšimi. Sedemnajst let sem že v EMO, mar-
LESKOVŠEK
REZKA
DSSS, služba družbenega standarda: Upam, da bomo v novem, prihajajočem letu s skupnimi močmi premagali težave in dosegli boljše poslovne rezultate. Vsem »emovcem« pa želim dosti zdravja in sreče.«
SELIČ ANA
TOZD Posoda, surovinski obrat: »Moje želje so, da bi med sodelavci vladalo večje sožitje in razumevanje, kar je pogoj za nemoteno in uspešno delo. Želim si tudi, da bi se nekoliko izboljšali delovni pogoji, pa mogoče tudi osebni dohodek.«
BALS CVETKO
TOZD Vzdrževanje in energetika, gradbeni obrat: »V prvi vrsti si želim, da se naš kolektiv v prihodnjem letu postavi na trdne temelje, potem bodo tudi poslovni rezultati boljši, pa osebni dohodek. Upam, da bomo v prihodnje posvetili več pozornosti koriščenju skupaj ustvarjenih sredstev. Razen tega pa si želim, da bi imeli v prihodnje čim manj remontov, da bi lahko tudi mi vzdr-
Naši godbeniki pod novim strokovnim vodstvom
ževalci preživeli kakšen izmed praznikov doma, v krogu družine, tako kot sodelavci iz ostalih TOZD.«
RUŽIČ MARTINA
TOZD Radiatorji, lakirnica: »Več uspeha pri delu, da bi se delovni pogoji izboljšali, predvsem pa da s skupni-
O sanaciji razmer v naši godbi je v zadnjem času bilo že precej napisanega, mnogo truda pa je bilo vloženega tudi s strani posameznikov-godbenikov, da so stvari iztekle kot smo načrtovali. Najbolj pereč problem pa je bil v zadnjem obdobju strokovno vodstvo pihalnega orkestra. S pomočjo zunanjih sodelavcev na področju kulturnega življenja smo uspeli tud i ta problem rešiti - pridobili smo novega dirigenta. Novi dirigent je tov. Videc Vendelin, glasbeni pedagog, ki ima na področju tovrstnega muziciranja b‘ogate izkušnje. Že na prvih vajah je bilo vzdrušje na primerni višini saj so ga godbeniki sprejeli v svoje vrste kot starega znanca, predvsem pa kot dobrega pedagoga z občutkom da bo ogromno pripomogel na področju stro-
kovnega obvladovanja začetnega programa. Aktivnosti na področju organiziranja orkestra potekajo po začrtani poti. V zadnjem obdobju je godba sicer z maloštevilno udeležbo opravila že več nastopov na pogrebnih svečanostih, zelo uspel nastop pa so opravili pred praznikom republike v tovarni, ob podelitvi priznanj za dolgoletno delo naših sodelavcev. Aktivno tečejo tudi priprave za občni zbor »PIHALNEGA ORKESTRA EMO« na katerem bodo godbeniki sprejeli nov pravilnik o delovanju godbe, kateri bo urejal tudi tiste podrobnosti katere do sedaj niso bile urejene. Dogovor na tem zboru pa bo tudi dokončen sklep o sanaciji materialnih možnosti za delovanje orkestra. Ugotovitev, da ima orkester precej inst-
rumentov, ki so potrebni generalne prenove je prvenstvena naloga, katero morajo organizatorji godbe takoj sanirati. Ureditev notnega arhiva in nenazadnje uniformiranje in nabava instrumentov je prvenstvena naloga, katero moramo opraviti, če hočemo doseči pričakovane rezultate v orkestru. Nesporna pa je ugotovitev, da brez članov godbe - posameznih godbenikov ne bo
mogoče doseči vsega, kar si želimo oz. kar kplektiv pričakuje od godbe. Še vedno pričakujemo, da se vrnejo v njihove vrste »stari« godbeniki, oz. tisti, ki še vedno »pav-zirajo«. Prepričani smo, da ti še vedno »od strani« budno spremljajo dogajanje v orkestru in prav bi bilo, da se čimprej vrnejo v okolje kamor sodijo, saj jih sredina pričakuje in tudi potrebuje.
Adamič Slavko
*5
mi močmi premagamo krizo v katero smo zašli. Če nam bo to uspelo nam tudi drugih želja ne bo težko uresničiti.«
To so bile novoletne želje nekaterih naših sodelavk in sodelavcev. Upamo in želimo, da se jim bodo uresničile. Ravno tako želimo tudi vsem ostalim, ki so jih ohranili zase. Naj bo v letu 1987 torej vse naj, naj, naj...
Viki Klenovšek
Slovo od starega leta bo v dvorani Golovec
Praznovali bomo skupaj
Tudi letos smo se odločili, da bomo zaključek leta organizirano praznovali skupaj vsi člani kolektiva, saj je lanskoletna prireditev naletela med nami na izredno ugoden odmev,hkrati pa je bila izražena želja, da s takšno obliko slovesa od starega leta nadaljujemo, saj je to priložnost, ko lahko vsaj za hip pozabimo probleme s katerimi se srečujemo v našem vsakdanjiku in priložnost, ko se lahko vsaj za hip otresemo raznoraznih bremen in se skupaj nekoliko poveselimo, saj smo si to ob koncu leta po vseh naporih, prizadevanjih in odrekanjih za boljši jutri nedvomno tudi zaslužili.
Slovo od starega leta bo torej za vse člane našega kolektiva v prireditveni dvorani ŠRC Golovec v soboto, dne 27. decembra 1986 ob 11. uri. Da bo razpoloženje čim bolj sproščeno, smo pripravili bogat zabavni program s srečelovom, šaljivimi igrami v katerem bomo sodelovali mi vsi, pri tem pa nam bosta pomagala zabavna ansambla.
VITAMINI z gostjo Terezo Kesovijo in SAVINJSKIH 7
sivcih» novo
let«,
SRETNA NOVA GODINA	
Usred Celja, grada stara	EMO Celje se ne brine
ta tvornica s mnogo mara,	jer za njega nema zime,
divno sudje proizvodi	sudje mu je lepo, trajno
ka uspehu, to je vodi.	i ko ukras, služi sjajno.
Sudje dobro, kvalitetno	Može služiti desetlječa
i moderno stoprocentno,	vreme ono ne oseča,
dizajna je prelepoga	zato sada EMO Celje
recepta se drže svoga,	iskrene Vam, šaljem želje:
gde kvalitet god prednjači	»Živite još, mnogo leta
kupca če se, lako nači.	radni uspeh, nek Vam cveta.«
	Olga Nikolič 11050 Beograd Brače Srnica 21
OBVESTILO
Strelska družina »TEMPO« želi ponovno oživeti svoje delovanje in v svoje vrste pridobiti čimveč starih in novih članov.
V ta namen bomo vsak četrtek med 17. in 20. uro organizirali treninge streljanja z zračnim orožjem v prostorih učilnice v kleti upravne zgradbe. Treningi bodo pod strokovnim vodstvom, na treningih pa se lahko prijavite tudi v naše vrste.
Vabimo vse stare strelce in nove kandidate, da se nam pridružijo in, da skupno povrnemo strelskemu športu v naši DO tisto ime in veljavo kot ga je imelo v preteklosti.
Iniciativni odbor
50 let razvoja in dela Industrijskega _ 1936 gasilskega društva EMO - CELJE	1986
Ob 50. obletnici delovanja Industrijskega gasilskega društva EMO želimo prikazati najvažnejše dogodke od ustanovitve do današnjega dne.
Kot je znano, je bilo društvo ustanovljeno z osnovnim namenom, da deluje na področju preventivnega varstva pred požarom in zavaruje v začetku privatno imovino, pozneje pa splošno ljudsko premoženje.
Društvo je imelo pri svojem delu vzpone in tudi nekatere padce, kar se nanaša predvsem na obdobje v drugi svetovni vojni. Takoj po vojni je društvo zaživelo in se razširilo v tem smislu, da je v svoje vrste pritegnilo tudi ženske in godbenike.
V nadaljnjih povojnih letih je društvo skrbelo za izboljšanje gasilske opreme in za povečano požarno-varnostno preventivo tako v organizacijskem kot v strokovnem pogledu.
Iz arhivskega materiala je razvidno celotno delovanje, kakor tudi gasilske akcije in nastali požari, kar vse je dobra osnova za naše nadaljnje delo.
Industrijsko gasilsko društvo EMO je organizacijsko povezano z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v delovni organizaciji. Prav tako z občinsko gasilsko zvezo in Požarno skupnostjo v Celju, s katero vsa povojna leta plodno sodeluje ter z ostalimi gasilskimi društvi v bližnji in daljnji okolici.
Ob 50. obletnici našega dela želimo s tem prispevkom seznaniti bližnjo in širšo javnost o našem delovanju na področju požarnega varstva.
Tudi v bodoče bomo skrbeli za zaščito in varnost našega družbenega imetja, predvsem na področju delovne organizacije, čemur je društvo tudi namenjeno.
Za zbrani pisni material ob tej priložnosti se posebej zahvaljujemo tovarišu Francu Medvedu, ki je s svojim nesebičnim in dolgoletnim delom zbral toliko pomembnega gradiva da lahko ob 50-obletnici objavimo to našo publikacijo oziroma kroniko.
Industrijsko gasilsko društvo EMO je bilo ustanovljeno 16. maja 1936. leta in je najstarejše industrijsko gasilsko društvo v celjski občini. Podatek govori, da je bilo društvo ustanovljeno na pobudo takratnega lastnika Maksa Adolfa Westna, vendar dopuščamo možnost, da je bilo ustanovljeno na določen pritisk ali oblasti ali tedanjih prilik v Evropi. Gotovo je, da je lastnik pri ustanovitvi društva videl določeno korist, zato je vodstvo društva držal v svojih rokah vse do leta 1945, to je, do pobega pred enotami NOV Jugoslavije. Tudi ostali vodstveni kader je izbral iz nemško mislečih ljudi.
Takratni upravni odbor so sestavljali:
ing. Maks Adolf Westen - predsednik
Karli Korber - poveljnik
Julij Esih - tajnik
Anton Medved - blagajnik
Leopold Volgemut - adjutant (pribočnik)
Franc Šalekar - orodjar
Takšen sestav je bil od leta 1936 do leta 1945, do zloma Nemčije. Vaje so se običajno vršile ob nedeljah in so bile plačane. Po vajah je vsak gasilec dobil denar na roko takoj. To je trajalo do okupatorske zasedbe naše domovine.
Z osvoboditvijo mesta Celja leta 1945 je celotno vodstvo gasilcev v tovarni, skupno z ostalimi okupatorjevimi sodelavci, pobegnilo. Zavedni Slovenci, ki so v EMU ostali, so z novim vodstvom postavili društvo na nove temelje. Poveljnik je postal Franjo Velika-nja, njegov namestnik pa Anton Mumelj, tajnik Franjo Medved, blagajnik Jože Šajna, referent za gasilstvo Franc Aušnič, st. To vodstvo je ostalo do leta 1948.
V	letu 1938 je bila nabavljena 800 lit/min črpalka Magirus. Pri tej črpalki je bil strojnik Jože Stanič. V letu 1941 že zasledimo drugo črpalko Rossenbauer 800 lit/min, ki je bila za to obdobje odlična črpalka. Društvo je ob ustanovitvi štelo 25 članov.
Jeseni leta 1937 je vodstvo gasilskega društva ustanovilo svoj pevski zbor. Vaje so imeli v bivši gostilni Kancijan, v posebni sobi. Pevovodja je bil Peterman, kapelnik železničarske godbe v Celju.
Kmalu po začetnih vajah je Peterman zbolel. Novi pevovodja, je postal Julij Gorič.
Prva pesem, ki so se jo naučili, je bila Planinska roža. Vaje so potekale dvakrat tedensko. Tako so vadili v letih od 1938 do 1940. Prišlo je usodno leto 1941 in z njim druga svetovna vojna. Naštudirali so že kar lepo število slovenskih pesmi. Ko je bil zbor pripravljen za prvi nastop oziroma koncert, je zaradi vojne situacije pričel propadati. Z vajami so prenehali, zbor pa se je razšel.
V	letu 1937 je takratni upravni odbor sklenil organizirati društvene podporne člane, da bi na tak način prišli do finančnih sredstev. Zbrani denar bi porabili za nakup instrumentov za formiranje gasilske godbe na pihala.
V	tovarniških delavnicah so bili pomožni blagajniki, ki so mesečno pobirali članarino in jo nosili glavnemu blagajniku Antonu Medvedu.
Prvi predsednik društva ing. Rihard Pompe
Proti koncu leta 1940 je upravni odbor društva nabavil instrumente, tako so bili dani pogoji za pričetek delovanja godbe. Instrumenti so bili kupljeni na Češkem za kompletni sestav godbe oziroma za orkester. Zaradi druge svetovne vojne so bili instrumenti takoj shranjeni v posebno skladišče in s tem je bil tudi konec delovanja pihalne godbe.
V letu 1946 je bil ponovno ustanovljen v gasilskem društvu moški pevski zbor, pozneje pa tudi mešani pevski zbor. Pevovodja je bil takrat tovariš Šopar starejši, ki je bil sočasno organist v Vojniku. Novo ustanovljeni pevski zbor je nastopal v Celju, v dvorani Union, v Šentjurju, v Rogatcu in drugod po Sloveniji. S pričetkom delovanja pevskega zbora »Svoboda« v Gaberju, je zbor pri gasilcih nehal delovati. V društvu je ostala le godba na pihala, ki je bila veliko finančno breme. Zaradi tega je godba leta 1952 prešla v sklop tovarne, kjer je imela boljše pogoje in lepšo perspektivo.
Poročila govorijo, da je v letu 1951 prišlo do večjega požara, gorela je lesena šupa za slamo in lesno volno. Požar je zanetila ob industrijskem tiru iskra lokomotive, ki je vozila tam mimo. Takoj je bil izvršen napad iz dveh strani. Eden iz smeri vodnjaka v gasilski garaži, drugi pa iz vodnjaka ob Bukovžlaški cesti. Oba napada sta bila zelo učinkovita.
Strojnika pri obeh napadih sta bila Jože Stanič in Franc Resnik. Požar je bil pogašen v slabih 40 minutah.
Tega leta je bil poveljnik Franjo Velikanja, ki ga je leta 1948 nadomestil Franc Medved. Novi poveljnik je takoj organiziral tečaj za izprašane gasilce, kar je bila novost, ker gasilci do tedaj niso opravljali takih tečajev. Številčno stanje v društvu se je povečalo, saj so v tem času že sodelovale tudi ženske.
Leto 1948
štejemo za prelomno leto v delovanju gasilskega društva. Nove metode dela ter večje sodelovanje na področju požarne varnosti z vodstvom tovarne, je premaknilo delovanje društva na bolje, zlasti glede izobraževanja zaposlenih delavcev s področja protipožarne preventive.
V tem času, leta 1948, je predsedstvo društva prevzel Rihard Pompe. Pri vodenju pa so pomagali še Jože Šajna (blagajnik), Anton Marolt (tajnik) in Franc Resnik (orodjar).
Leto 1949
Društvo se je udeležilo okrajnega tekmovanja v Laškem z 800 lit., črpalko Rossenbauer in doseglo 61,6 točke, kar je bilo za takrat izreden uspeh. V tem letu je zabeležena večja aktivnost žensk, ki so pričele z aktivno vadbo in so kasneje tudi tekmovale. Izboljšale so se splošne razmere in povečala aktivnost ter organiziranost v društvu.
Gasilska godba
Leto 1950
To leto je imel upravni odbor že 12 rednih sej in gasilci 16 praktičnih vaj ter 8 različnih predavanj s področja požarnega varstva. Članstvo se je povečalo na 45 operativnih članov. Društvo so vodili: 1 častnik, 4 podčastniki, 4 strojniki in 4 šoferji. Kljub požarni preventivi je bilo v tem letu 8 začetnih požarov. Dne 8. 8. je nastal požar v lakirnici dekor oddelka, ki je trajal precej časa in je povzročil veliko gmotno škodo. Požar je nastal zaradi kratkega stika na električni instalaciji v lakirnici. Gasilcem gre zahvala, da tedaj požar ni zajel skladišča gotove posode, ki se nahaja v neposredni bližini. Kot zanimivost velja povedati, da si je požar ogledal tudi Franc Leskošek-Luka.
Istega leta je v nočnem času zagorelo v tkalnici Metka. V naši tovarni so gasilci sprožili alarm, se zbrali in odhiteli na gašenje na kraj požara. Ker še niso imeli avtomobila, so gasilci ročno vlekli prikolico z orodjem do tovarne Metka in se vklopili v gašenje.
Tedaj je bil v Ljubljano v poklicno brigado v trimesečno šolo poslan Ivan Pasero, ki je še danes poveljnik občinske gasilske zveze v Celju.
V društvu se je usposobila ženska desetina, ki jo je vodil desetar Ivan Držan in je na tekmovanjih dosegala lepe uspehe.
Tega leta je bil organiziran izlet na Rab. Bilo je 65 udeležencev, od tega je bilo 26 godbenikov in 39 ga-silev. Namestili so se v hotelu Beograd, kjer so preživeli 7 nepozabnih dni. Ob povratku domov je izletnike pospremilo dosti domačinov z otoka, kar je bila velika pozornost in zahvala godbenikom, ki so imeli takrat vsak dan promenadni večer.
Organizirana je bila tudi gasilska parada, katero je spremljala godba.
Leto 1951
Zelo zanimiv je podatek, da je v tem letu nastal požar na Istem mestu kot prejšnje leto, to je v lakirnici dekor oddelka. Drugič požar ni povzročil večje gmotne škode, ker je bil pogašen že na začetku samega nastanka.
Društvo je tega leta štelo 46 operativnih članov, od tega 2 častnika, 6 podčastnikov, 8 strojnikov, 4 šoferje in 26 izprašanih gasilcev.
Leto 1952
Dejavnost v društvu se je v tem letu odvijala v znamenju požarne varnosti. Organizirana je bila reševalna ekipa, ki bi stopila v akcijo v primeru vdora generatorskega plina, vendar se v začetku ta skupina ni najbolje Izkazala. Uveljavila se ni zaradi tega, ker nismo dosegli zadostne usposobljenosti, ki je za take skupine nujno potrebna. Pozneje so dosegli, da so bile vaje te skupine plačane, kar je bistveno vplivalo, da se je stanje usposobljenosti močno izboljšalo.
Leto 1953/54
Največji dogodek v tem času je bilo razvitje društvenega prapora (16. 5. 1954) in nabava prvega gasilskega avtomobila (7. 10.1954). Društvo je slavilo sprejem novega vozila z verižno vajo na tedanjo upravno poslopje tovarne. Zelo pomembna je bila reševalna akcija gasilcev ob katastrofalni poplavi, ki je hudo prizadela tovarno in celotno mesto Celje. Člani gasilskega društva so se posebej izkazali z reševanjem družbenega premoženja, reševali so proizvedene izdelke, stroje in opremo, vse to z namenom, da bi zmanjšali posledice poplave. Črpali so vodo iz poplavljenih objektov, ki jih je zalila vodna stihija. Akcija reševanja zaradi splošne zaskrbljenosti ni potekala najbolj organizirano, ker je bilo potrebno neprestano
Ženska desetina z desetarjem Ivanom Držanom
premeščati reševalce oziroma gasilce in nuditi najnujnejšo pomoč tam, kjer je to bilo najbolj potrebno.
Tovariš Anton Mulej je rešil ostarelo tovarišico Pangerlovo zanesljive smrti, saj jo je voda zalivala v stanovanju.
Ko je voda odtekla, so gasilci črpali vodo izpod strojev in naprav ter odstranjevali naplavine in blato. Pri tem so opravili veliko delo, za kar so prejeli vso priznanje samoupravnih organov v tovarni in organov Občinske gasilske zveze Celje.
Društvo je nastopilo na vseh organiziranih nastopih v Celju in izven Celja ter s tem pripomoglo k ugledu in širjenju požarnega varstva.
Tekmovalni nastopi so bili v Varaždinu, Metliki, Karlovcu, Beogradu, Kolnu in drugod po Sloveniji. Med društvom in samoupravnimi organi v tovarni so nastajali vedno bolj pristni stiki in vedno večje razumevanje, kar je vse ugodno vplivalo na razvoj dejavnosti društva.
Leto 1955
V	upravnem odboru društva tega leta ni bilo sprememb, ker ni bilo volitev na občnem zboru. Društvo je štelo 43 operativnih članov, od tega 2 častnika, 7 podčastnikov in 29 izprašanih gasilcev.
Kot zanimivost velja omeniti, da se je v okviru društva strokovno usposobilo 7 bolničarjev, ki so koristno služili gasilcem in že takrat nudili prvo pomoč delavcem, zaposlenim v tovarni EMO.
Registrirano je, da je upravni odbor imel 10 rednih sej, gasilci 16 vaj, organizirana pa sta bila tudi dva meddruštvena posveta.
Vsi častniki in podčastniki so se posebej usposobili za manipuliranje z gasilsko opremo oziroma s stroji.
V	tem letu beležimo 4 javne nastope: v Pečovniku, Laškem, Ljutomeru in Varaždinu. Na teh nastopih so nastopile tudi članice društva s prostimi vajami. V Varaždinu je tekmovala desetina v prostih vajah s sekiricami, druga desetina pa z gasilskim orodjem.
To leto je registriran samo en požar. Tega so zagrešili stavbeni kleparji, ki so varili strehico pri od-dušniku za vodovod vnetljivih hlapov. Požar je bil s pomočjo gasilcev pogašen in ni bila povzročena večja škoda.
Leto 1956
Tega leta je bilo v društvu včlanjenih 42 operativnih članov, od tega 2 častnika, 7 podčastnikov, 6 strojnikov in 6 šoferjev ter 21 izprašanih gasilcev. Upravni odbor je imel 12 sej, na katerih je obravnaval predvsem požarno varnost v podjetju in strokovno usposabljanje članstva. V strojniški tečaj so se prijavili Franc Germ, Karli Kač in Ivan Rezar. Prijavljeni tečajniki so uspešno opravili tečaj in zaključni izpit.
Podčastniški tečaj v gasilski šoli v Medvodah so uspešno opravili Stanko Cocej, Marjan Križnik in Jože Rebek.
Organiziran je bil izlet na Javornik, v novo valjarno pri Železarni Jesenice. Po ogledu železarne so si udeleženci ogledali še kraj Jesenice ter potovali preko Vršiča v Trento in se preko Postojne vrnili domov.
Leto 1957
V	tem letu so bile volitve v upravni odbor, ki se je izpopolnil in razširil, posamezne funkcije pa so prevzeli:
ing. Rihard Pompe, predsednik Franc Medved, podpoveljnik Anton Marolt, podpoveljnik Feliks Štravs, tajnik Jože Šajna, blagajnik Ludvik Muhovec, gospodar Franc Resnik, orodjar Anton Vezovnik, sanit. referent Marjan Kandolf, prosvet. referent
Nadzorni odbor:
Anton Mulej, predsednik Leban Franc, član Spolenak Anton, član
Za delegate v občinsko konferenco so bili izvoljeni:
Jože Šajna Edi Krajnc Stanko cocej Ivan Perc
Tako izpopolnjen upravni in nadzorni odbor je pokrival vsa področja, ki so se odvijala v okviru društva, s čimer je bilo zagotovljeno, da se je dejavnost povečala.
Gasilci so tega leta močno sodelovali pri urejanju okolice ob novo zgrajenem upravnem poslopju v tovarni. Pri urejanju parka pred upravnim poslopjem je bilo opravljenih 2.142 prostovoljnih ur.
Izveden je bil izlet v Piran, Rovinj in Pulo, kjer so si gasilci ogledali znamenitosti iz preteklosti in iz NOB. Članstvo v društvu se ni bistveno povečalo, ostale častniške funkcije so ostale nespremenjene.
Dne 29. 11. 1957 je bila samostojno organizirana velika verižna vaja v občinskem merilu na tovarniške objekte, ki so bili požarno izpostavljeni - stara izde-lovalnica kotlov. Registriranih je 10 začetnih požarov, ki niso povzročili večje škode. Naši gasilci so v tem času sodelovali pri treh požarih v sosednjih tovarnah, in sicer v Tovarni sadnih sokov, v Cinkarni in pri gašenju stanovanjske hiše v Delavski ulici 12.
Največje veselje v društvu tega leta je bila nabava novega gasilskega avtomobila znamke Pionir. S tem vozilom so se od takrat dalje udeleževali raznih prireditev v okviru Občinske gasilske zveze in tudi meddruštvenih tekmovanj.
Dne 23.10.1957 je nastal večji požar v pokositrar-ni, kjer se je vnela mast in kolofonija. Požar je trajal dalj časa in je povzročil precejšnjo gmotno škodo, ki bi zanesljivo bila še večja, če ne bi uspeli požara hitro omejiti domači gasilci.
Leto 1958
V	organih društva ni bilo bistvenih sprememb, kakor tudi ne pri članstvu, saj se skupno število ni spremenilo. Kljub vedno večji budnosti na področju požarne preventive, je bilo tega leta registriranih 10 začetnih požarov, ki niso povzročili pomembnejše ško-
(Nadaljevanje na 10. strani)
(Nadaljevanje z 9. strani)
de. Večkrat se je vnel katran v katranski jami ob potoku Hudinja. Sreča je bila v tem, da se katran hitro gasi z navadno vodo. Za gašenje večjih požarov je bila v tem letu nabavljena 250 kg naprava za gašenje z imenom Merzer. Opremljena je bila tudi baterija za gašenje s 120 kg jeklenkami C02, ki jo je uredil Zavod za požarno varnost v Celju.
Za boljše društveno razpoloženje so v juliju organizirali izlet na Plitvička jezera. Pred odhodom na pot so si doma pripravili dovolj hrane In s potrebnim priborom odpotovali na težko pričakovani ogled Plitvič-kih jezer. Tam je bil organiziran piknik, kar je še bolj popestriloi izlet.
Leto 1960
Tudi tega leta se v organih društva ni skoraj nič spremenilo, razen to, da so pridobili 12 novih članov, za katere je bil takoj organiziran tečaj in so opravili izpit za izprašane gasilce. Ker se je tega leta pričela-večja rekonstrukcija proizvodnih objektov v tovarni, je bilo tudi z gasilske strani potrebno povečati pozornost na gasilske naprave, ki so bile razmeščene neposredno v proizvodnih dvoranah, da bi bila zagotovljena kar največja požarna varnost bodo pričeli na posamezne nevarne objekte graditi dostopne lestve z dovodnimi cevmi. Ker je bilo potrebno večkrat zagotavljati požarne straže, je bilo v ta namen opravljenih 831 prostovoljnih ur. Poleg opravljanja del v sami tovarni pa so gasilci kot najbolj organizirana sila sodelovali pri razširitvi Mariborske ceste v Gaberju. Posebna naloga za gasilce je bila rušenje stanovanjskih hiš, kot so Kancijanova, Hočnikova, Kohnetova in druge hiše.
Poleg prostovoljnega dela sta se dve desetini udeležili medobčinskega tekmovanja v Vojniku in dosegli prvo in drugo mesto, za kar sta prejeli lepe pokale.
Leto 1961
V	upravnem odboru ni biloi posebnih sprememb, le Cvek Marjan je postal mladinski referent, kulturno-prosvetni referent pa Koštomaj Jože. Samega občnega zbora se je takrat kot zastopnik Občinske gasilske zveze Celje udeležil Franc Macuh, ki je v večjemu številu podelil značke za dolgoletno sodelovanje v gasilstvu, in sicer:
Francu Medvedu za 20 let,
Ludviku Muhovcu za 10 let,
Francu Baša za 10 let,
Stanku Turnšku za 10 let.
Tudi v tem letu, ki je bilo zaradi razširitvenih del na rekonstrukciji najbolj izpostavljeno z vidika požarne varnosti, je bilo le deset začetnih požarov. Tudi ti požari so nastajali kot vsa prejšnja leta zaradi nepazljivosti oziroma malomarnosti zaposlenih delavcev, ki se s svojim odmetavanjem cigaretnih ogorkov večkrat ne zavedajo posledic.
V	času tedna požarne varnosti so bila po vseh obratih organizirana strokovna predavanja za vse zaposlene z namenom, da bi se vsi zaposleni delavci seznanili s požarnimi nevarnostmi, ki lahko nastanejo v posameznih obratih.
Prvič so bile po posameznih obratih organizirane požarne trojke. Za nje je društvo organiziralo kratek tečaj in jih poučilo, kako ravnati z ročnimi gasilnimi aparati, hidranti in drugimi pomožnimi sredstvi v primeru nastanka požara.
Tega leta je bil organiziran v sindikalnem domu v Beogradu za vse poveljnike industrijskih gasilskih društev tridnevni posvet, katerega se je udeležil Franc Medved. Ob tej priliki je bila izdana posebna knjiga za izobraževanje v gasilstvu. Ker so na tem posvetovanju bili prisotni tudi člani TNZ Celja, so slednji kasneje zahtevali, da se v tovarni EMO zaradi večje požarne ogroženosti pojača gasilska dežurna služba. To zahtevo so v društvu upoštevali in razširili dežurno službo, zlasti v dela prostih dneh in v nočnem času.
Od 22. do 29. 6. sta se v Kolnu v ZRN Marolt in Medved udeležila gasilske razstave, na kateri sta se imela priložnost seznaniti z najnovejšimi dosežki na področju požarnega varstva. Ogledala sta si tudi centralni gasilski dom in vso opremo v mestu Kolnu. Gasilska oprema je bila že takrat izredno moderna in vsestransko uporabna, gasilstvo pa je uporabljalo že takrat specializirana vozila za gašenje mestnih požarov.
Gasilci so bili prisotni tudi pri otvoritvi gasilskega doma na Ravnah na Koroškem. Po sami otvoritvi doma so si ogledali železarno, ki je takrat naredila nanje močan vtis. Videli so tudi, kako izgleda opremljenost industrijskega društva v železarni, kar je služilo kot vodilo za nadaljnje delo v našem podjetju.
Dne 16. aprila je nastal požar v stari pocinkovalnici, ki so ga gasilci takoj pogasili. Dva naša člana, Stanko Cocej in Jože Volavšek, sta opravila tečaja za poklicnega gasilca, kar naj bi zagotavljalo v društvu večjo strokovno usposobljenost in možnost proučevanja.
Dvanajst članov je opravilo 72-urni tečaj za izprašane gasilce. Industrijska komora v Ljubljani je od 26. do 29.10.1961 organizirala posebni strokovni tečaj za vse vodilne delavce v gasilstvu, ki so opravljali svojo funkcijo v industriji. Tega tečaja se je udeležil Franc Medved.
V tednu požarnega varstva je društvo uspešno sodelovalo pri organizirani verižni vaji v lesnem podjetju LIP Savinja, dne 16. 7. pa so bili gasilci prisotni na otvoritvi gasilskega doma v Šmartnem v Rožni dolini, kjer je ena desetina izvajala napad na gasilski dom, druga pa je prikazala gašenje lahko vnetljivih snovi z ročnimi gasilnimi aparati.
Leto 1962
Pri društvu je bil izveden redni letni občni zbor, na katerem pri volitvah ni prišlo do bistvenih sprememb. Število članstva se je nekoliko povečalo in šteje 51 članov. Včlanjenih je bilo 14 novih članov. Od no-vosprejetih je dokončno opravilo tečaj za izprašane gasilce le 7 članov. Posebnega tečaja za gasilskega častnika, ki je bil organiziran v Ljubljani, se je takrat udeležil podpoveljnik Anton Marolt. Tečaj je uspešno končal, s tem se je število častnikov pri društvu povečalo na tri, kar je bilo že vzpodbudno na področju strokovnega usposobljanja.
Na strokovnih predavanjih, ki so bila tega leta organizirana, so predavali o posameznih strokovnih temah inženiriji iz podjetja, tečaje za prvo pomoč pa je vodil zdravnik tovarniške ambulante. V tem času so bili v tovarni izdelani posebni situacijski načrti za potrebe požarnega varstva. Iz teh načrtov je bilo razvidno, kakšne vrste požarno-varnostna oprema se nahaja na posameznih mestih, kjer so razmeščeni gasilni aparati, vodnjaki, dostopne lestve na objekte, prehodi preko objektov in instalirane stabilne kovinske cevi za dovod vode v primeru požara.
Za požarnovarnostne trojke iz posameznih obratov, po številu 280, je bil organiziran posebni tečaj, kjer so se delavci spoznali z načinom gašenja s pomočjo gasilnih aparatov.
Tudi tega leta je registriranih devet začetnih požarov brez večje škode.
Ker se je rekonstrukcija v tovarni še nadaljevala, so gasilci sodelovali pri podiranju raznih vmesnih sten, prestavljanju strojev in odstranjevanju nepotrebne navlake, ki je bila s požarnega vidika izredno nevarna.
Po opravljenem prostovoljnem delu je društvo zaradi povečane družabnosti organiziralo izlet, in sicer v rojstno hišo Ivana Cankarja na Vrhniko, v Koper z ogledom pristanišča in vrnitev preko Bovca, postankom pod Mangrtom, kjer seje nudil veličasten pogled v širno panoramo. Prvi sončni žarki so osvetlili vrhove gora, kar jim je ostalo v nepozabnem spominu. Ob nadaljnji vrnitvi jih je pot vodila preko Jesenic, Kranja in Trojan do Žalca, kjer je bil zaključek.
Vodstvo podjetja nam je še istega leta omogočilo ogled TE v Šoštanju, kar je bilo za gasilce impresivno, videli so tudi dosti gasilne opreme, s katero je takrat razpolagala TE Šoštanj.
Leto 1963
Pri organih društva ni bilo bistvenih sprememb, zmanjšalo se je le članstvo zaradi odhoda nekaterih članov iz podjetja in v JNA na 44 članov.
Zavod za požarno varnost v Celju je organiziral tečaj za podčastnike, katerega so se udeležili trije naši člani, in uspešno opravili zaključni izpit.
Društvo je tedaj že razpolagalo s tipiziranim orodnim gasilskim avtomobilom, 4 črpalkami (Soro, Polo-nijo, Magirus in Savico) eno priklopno C02 baterijo in tremi manjšimi C02 baterijami. V posameznih obratih je bilo po namenu uporabe razmeščenih 205 ročnih gasilnih aparatov. Vsi aparati so bili redno četrtletno pregledani in sproti vzdrževani.
Društvo je v okviru sprejetega letnega programa dela redno izvršilo dvakrat letno požarno varnostni pregled v vseh obratih tovarne. Ta pregled so opravljali strokovnjaki s področja gradbeništva, elektrotehnike, energetike in gasilstva. Povečana in zaostrena požarnovarnostna preventiva je zmanjšala začetne požare na minimum, saj je tega leta zabeležen le en začetni požar.
Dne 26. 8. 1963 je zopet izbruhnil v sosednjem podjetju LIP Savinja Celje požar, pri katerem so takoj intervenirali emovski gasilci tako, da so potegnili cevovod iz EMA in lokalizirali požar, da ni prišlo do večje katastrofe. Za to intervencijo so bili gasilci EMA posebej pohvaljeni in so prejeli posebno priznanje od vodstva LIP Savinja Celje.
Na občinskem tekmovanju industrijskih društev v Celju dne 27. 5.1963 je skupina EMA zasedla drugo mesto, s čimer se navzven manifestira velika pripravljenost. Tudi na okrajnem gasilskem tekmovanju v Preboldu dne 1.10.1963 je desetina pod vodstvom podčastnika Coceja zasedla tretje mesto.
Za vse gasilce društva je bil organiziran posebni izlet v Logarsko dolino z ogledom Tovarne nogavic na Polzeli.
Zaradi boljšega gospodarjenja v podjetju in velike prizadevnosti gasilcev pri opravljanju varovanja podjetja je vodstvo omogočilo, da se je nabavilo 45 zimskih uniform, 48 parov škornjev, 900 m B-konoplje-nih cevi, 300 kom. C-konopljenih cevi, 200 kg katrina za mehansko peno in razna druga gasilska oprema in material.
Leto 1964
Iz zapisnikov je razvidno, da se je številčno stanje članstva povečalo na 47 aktivnih članov. Upravni odbor je imel med letom 10 rednih sej, več posvetovanj, sprejetih pa je bilo nekaj koristnih sklepov s področja požarne preventive, kar je razširilo dejavnost društva. Upravni odbor je na svojih sejah vselej kot prioritetno nalogo obravnaval požarno varnost podjetja in takoj ukrepal v smislu povečane požarne varnosti.
Gasilski veterani
Člani društva
Kljub veliki prizadevnosti gasilcev je bilo registriranih tega leta 13 požarov brez večje škode. Le požar na bencinskem agregatu pri plinskem generatorju dne 18. 2.1964 je povzročil večjo škodo in zastoj obratovanja. Požar je nastal v nočnem času ob 3.40, ki so ga gasilci uspešno omejili in pogasili. Za manjšo skupino gasilcev je bil organiziran ogled zagrebškega velesejma s posebnim poudarkom na ogledu gasilske opreme in podaje predlogov za nabavo tistih stvari, ki bi bile primerne za podjetje. S strani društva je bila posredovana potreba, vendar zaradi pomanjkanja denarja ni bilo nabavljeno.
Leto 1965
Upravni odbor društva je imel 8 rednih in 1 izredno sejo, kjer je bila poleg požarnega varstva obravnavana disciplina v društvu. Že takrat je upravni odbor ugotovil, da bo potrebno širiti prostore zaradi povečane dejavnosti in novo nabavljene opreme, vendar kaj več od ugotovitve ni bilo storjenega, ker ni bilo pravega razumevanja s strani vodstva podjetja.
Gasilci so bili ne glede na takšno stanje vedno glasni in ob vseh priložnostih energično zahtevali, da se prepotrebna oprema pravočasno nabavi. Nekaj teh zahtev je vendarle bilo izpolnjenih. Za članstvo je bilo pripravljenih 15 predavanj in 12 gasilskih vaj. Predavanja so bila iz področja kemije, fizike, hidromehanike in energetskih naprav, zlasti tistih, ki so obratovale v naši tovarni. V oktobru je pričela ponovno z intenzivnimi vajami plinska reševalna ekipa s katero je opravil tečaj iz prve pomoči dr. Strokol. Tečajniki šobili usposobljeni za reševalne akcije in opremljeni v manjšem številu s potrebnimi dihalnimi aparati. Desetina je bila zadolžena, da bi delovala v primeru izbruha generatorskega plina, ki je bil v tem času posebej nevaren zaradi ogljikovega monoksida. Nastajali so začetni požari, ki so se ponavljali in to 6-krat zapored na deponiji premoga ob plinskem generatorju.
Kasneje je bilo ugotovljeno, da je bil premog nepravilno uskladiščen ter je prihajalo tako pogosto do samovžigov.
Leto 1966
V upravnem odboru niso nastale bistvene spremembe, ker tega leta ni bilo volitev. Zaradi vse večjih zahtev gasilcev je prišlo do večjih nabav gasilske opreme in sicer 300 m gumiranih B-cevi, 200 m gumiranih C-cevi, 150 komadov alkalijevih patrón za dihalne aparate, 200-litrska črpalka Rossenbauer, usmernik za električni tok itd. Nabavljena črpalka je bila novejše ponudbe in je bila ena prvih v Jugoslaviji. S temi izpopolnitvami je imelo podjetje boljšo požarno varnost, ker sta bili črpalki Panonija in Sora že precej dotrajani in zaradi tega nezanesljivi. Tudi tega leta je registriranih 8 začetnih požarov brez večje škode.
Leto 1967
To leto ni bilo pomembnejših dogodkov. Upravni odbor je imel 11 rednih sej, operativni gasilci pa 24 predavanj. Na sejah upravnega odbora so se začeli prvi pogovori o prodaji gasilskega avtomobila, vendar do končnega sklepa ni prišlo. Vse drugo delo in usposabljanje članstva je potekalo po sprejetem programu.
Leto 1968
Upravni odbor je tekoče opravljal svoje delo na 9 sejah, aktivni gasilci so imeli 26 različnih vaj in predavanj. Začetnih požarov je bilo le 6, vsi so bili poga-šeni na začetku s strani delavcev v tistih obratih, kjer so nastali.
11.4. se je 7 članov udeležilo gasilskega kongresa v Kranju. Društvo je imelo 41 operativnih članov, ki so izvajali v tovarni gasilsko operativo.
Tečaj za častnike v Ljubljani so obiskovali štirje in ga uspešno končali ter opravili zaključni izpit Aušič Franc, Cocej Stanko, Slatinšek Franc in Petan Marjan.
Leto 1969
Na rednem občnem zboru je bil v povečanem številu s tajnim glasovanjem izvoljen nov upravni odbor:
Pompe Rihard, predsednik
Vrabič Franc, podpredsednik
Medved Franc, poveljnik
Slatinšek Franc, podpoveljnik
Žlender Emil, adjutant
Štravs Feliks, tajnik
Križnik Marjan, blagajnik
Amon Jože, gospodar
Kuder Jože, orodjar
Kunst Drago, kulturnoprosvetni ref.
Resnik Franc, sanitetni referent V ostalih organih ni bilo bistvenih sprememb.
Na tem občnem zboru je predstavnik Občinske gasilske zveze Celje zaželel društvu še v nadalje plodnega sodelovanja in še večjega zalaganja na področju požarne preventive ter za dolgoletno službovanje v gasilstvu podelil značke, ki so jih prejeli: Medved Franc za 30 let dela,
Perc Ivan za 20 let,
Baša Franc za 20 let,
Teržan Jože, za 10 let,
Amon Jože za 10 let,
Grubenšek Franc za 10 let.
Članstvo se je tega leta povečalo na 45 aktivnih članov. Upravni odbor je imel 7 rednih in 2 izredni seji. Gasilci so imeli svoje redne vaje vsakih 14 dni in dve posebni predavanji. Društvo je s tekmovalno desetino sodelovalo 20. 7. na verižni vaji na Ostrožnem. Dne 27.10. se je udeležilo republiškega tekmovanja industrijskih gasilskih društev v Mariboru. Organizator je bilo IGD Tovarne železniških vagonov Boris Kidrič.
Poleg že tradicionalnih pregledov požarnovarnostnih naprav v podjetju je bilo tega leta potrebno posebej pregledati tudi gasilne aparate v skladiščih, ki so bila začasno najeta za skladiščenje gotovih izdelkov. Dodatno je bil ustanovljen tudi tovarniški servis v Kovinarski ulici za katerega je bilo potrebno namestiti gasilna sredstva in opravljati redne preglede.
Konec leta so gasilci pregledali tudi vse stanovanjske hiše, ki so bile v tovarniški lasti in opozorili stanovalce na ugotovljene pomanjkljivosti. V tovarni je bilo registriranih 9 začetnih požarov brez večje škode ker so zaposleni delavci požare pogasili sami. V času požarnega ted na, d ne 3.9.1969, je bila v okviru društva v občinskem merilu izvedena velika akcijska vaja na tovarniške objekte. Na tej vaji so sodelovala vsa industrijska društva, kakor tudi gasilska društva iz bližnje okolice in Zavod za požarno varnost v Celju. Napad je bil izveden s severne strani na lakirnico dekor oddelka. Ker je bilo predpostavljeno, da se požar širi proti skladišču gotovih izdelkov, se je akcija gašenja razširila še na te objekte. Pri tej vaji je sodelovala tudi plinsko reševalna ekipa s 6 dihalnimi aparati.
Na novo je bilo včlanjenih 15 članov, vendar jih je ob koncu leta v društvu ostalo le 8. Nabavljeno je bilo nekaj drobne opreme; 180 m gumiranih B-cevi, 150 m C-cevi, 47 komadov paradnih oblek in 20 komadov delovnih oblek.
Leto 1970
V tem letu je bila izvedena le redna letna konferenca brez volitev. Tako v organih društva ni bilo nobenih sprememb, kakor tudi ne pri članstvu. Društvo je opravljalo redno dežurno službo, mesečne preglede
protipožarne gasilne opreme in izvajalo redne mesečne gasilske vaje s spoznavanjem požarno nevarnih objektov.
Leto 1971
Ponovno je bil v društvu izvoljen 11-članski upravni odbor, ki ga je še naprej vodil Pombe Rihard. Tega leta je prevzel poveljstvo društva Slatinek Franc, ker je odšel v redni pokoj bivši poveljnik Medved Franc, ki je društvu poveljeval brez presledka od leta 1948, to je skupaj 23 let.
V društvo je bilo včlanjenih 42 aktivnih članov, od tega 1 višji častnik, 6 častnikov, 4 podčastniki in 30 izprašanih gasilcev, vsi ostali so bili neizprašani gasilci.
Upravni odbor si je močno prizadeval, da bi pojačal žensko desetino, ki se je v tem letu zmanjšala tako, da je vse kazalo, da bodo gasilke povsem prenehale s svojo dejavnostjo. Kljub velikim naporom upravnemu odboru ni v celoti uspelo, da bi se ženska desetina ponovno konsolidirala zaradi prenapornih vaj kot so to čutile same ženske. Od novosprejetih sta do konca leta ostali le 2 članici. Aktivni člani so skrbeli za redne preglede, opozarjali na ugotovljene pomanjkljivosti ter odstranjevali vse predmete, ki bi lahko povzročili začetne požare ali bil vzrokza nastanek požara. Tako je registriranih le 5 začetnih požarov v posameznih obratih, ki so jih pogasili delavci do takrat, ko so prispeli gasilci. Za požarne trojke je bil posebej organiziran seminar in izvedena demonstracija ročnih gasilnih aparatov.
Društvo je sodelovalo na občinskem gasilskem tekmovanju v Štorah in doseglo 6. mesto. Veterani so se udeležili občinskega tekmovanja veteranov, ki je bilo izvedeno pri prostovoljnem gasilskem društvu v Gaberju. Zasedli so tretje mesto.
Drugi predsednik ing. Franc Vrabič
(Nadaljevanje z 11. strani)
To leto je bil nabavljen posebni gasilski avtomobil znamke IMV Gasilec-kombi s kompletno opremo, ki še danes koristno služi svojemu namenu. Ta avtomobil je bilo potrebno v notranjosti prirediti za prevoz gasilske črpalke in pripadajočega orodja. Dopolnjene naprave so izdelali delavci - gasilci sami, posebno zaslugo pri tem je imel Kuder Vinko. To vozilo je bilo nabavljeno kot strogo namensko tako, da ga je možno uporabljati v vseh objektih zaradi izredne mobilnosti, seveda pod pogojem, da so obstoječe komunikacije primerno izpraznjene. Gasilci so dobili to vozilo tudi s pomočjo novo organizirane enote CZ, za katere potrebe vozilo še danes služi.
Leto 1972
Februarja tega leta je bil redni občni zbor z volitvami, na katerem je bil izvoljen za predsednika društva Franc Vrabič, ker je ing. Pompe Rihard odšel v redni pokoj. Tajniške zadeve je prevzela Macuh Mira, ki je bila takrat ena najbolj aktivnih žena, zlasti v sklopu ženske desetine.
V društvu se je članstvo povečalo na 49 članov, pri čemer je bil 36 izprašanih gasilcev. Na novo je bilo sprejetih 14 članov, za katere je bil takoj organiziran tečaj za izprašane gasilce. Po opravljenem izpitu so se vsi novosprejeti člani včlanili v društvo. Nadaljevala se je skrb na področju požarnovarnostne vzgoje celotnega članstva za operativo. Opravljen je bil seminar za požarne trojke, v katerem so sodelovali vsi varilci v podjetju tako, da so imeli možnost spoznati požarnovarne predmete in način gašenja, predvsem z gasilnimi aparati. Po vseh obratih so bila v času odmora izvršena kratka predavanja, na katerih je bil seznanjen širši krog zaposlenih delavcev s požarno varnostjo, načinom javljanja požarov in postopkom gašenja začetnih požarov. Dvakrat v tem letu je bil markiran improviziran požar, vključene notranje alarmne sirene in izvedene vaje v dopoldanskem času, vse z namenom, da bi se preverilo stanje pripravljenosti in usposobljenosti, ki so opravljali redno dežurno službo in bili zaposleni na rednih delovnih mestih. Na izvršenih poizkusnih vajah so bili prisotni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov kakor tudi vodstva podjetja. Dne 3. 6. se je društvo udeležilo republiškega tekmovanja v Slovenski Bistrici, kjer je zasedlo 3. mesto in prejelo bronasto medaljo. To zanesljivo pomeni, da so bile usposobljene tekmovalne enote, za kar so bili vsi tekmovalci še posebej pohvaljeni. Novo nabavljeni avtomobil je bil prirejen tudi za potrebe prevozov bolnikov v bolnišnico zlasti v popoldanskem in nočnem času. Nosila so bila prirejena tako, da je bil možen prevoz poškodovanca v ležečem položaju in v najkrajšem možnem času.
Zaradi dveletne mandatne dobe, je bila tega leta izvedena le redna letna konferenca in v vodstvu društva ni bilo nobenih sprememb. Ponovno se je znižalo številčno stanje na 41 članov, kar vse je povzročalo še dodatne težave zaradi vse večjih obveznosti, ki jih je društvo prevzelo v delovni organizaciji. Kljub pomanjkanju aktivnih članov, so gasilci opravili vsa obvezna opravila s področja požarnega varstva. Zabeleženih je 13 začetnih požarov brez večje gmotne škode. Upravni odbor si je močno prizadeval, da bi pridobil v gasilske vrste zlasti mlajši kader, vendar mu to ni povsem uspelo. Kljub temu se je na ta podčastniški tečaj, ki ga je organizirala občinska gasilska zveza Celje, prijavilo 5 članov in sicer Marjan Cvek, Drago Fridau, Franc Baša, Franc Grubenšek in Stanko Odlazek. Vsi prijavljeni so končali tečaj in uspešno opravili zaključni izpit. Pri opravljanju redne dežurne službe so se tega leta pojavili dodatni problemi pri honoriranju dežurnih gasilcev. Nadomestila, ki so jih prejemali gasilci za vloženo delo in prisotnost v dežurni službi, so bila skromna, vendar je z intervencijo upravnega odbora pri vodstvu podjetja uspelo v zadovoljivi meri zagotoviti primeren honorar. Tudi v tem času so se gasilske desetine udeležile vseh tekmovanj v občinskem merilu, še posebej pa vaje ob 100-letnici obstoja IGD Cinkarne, kjer je desetina zasedla prvo mesto.
Leto 1974
Članstvo na občnem zboru, 22. 2. je izvolilo novi 11-članski upravni odbor, pri katerem ni bilo drugih sprememb, kot le ta, da je izstopila iz društva edina ženska, ki je do tedaj delala v upravnem odboru društva. Tajniške posle je prevzel Cvek Marjan. Članstvo v društvu se je povečalo na 49 članov, kar je
omogočalo, da je bilo opravljenih le 9 rednih vaj, vendar v širšem obsegu na tovarniške objekte. Poveljniško mesto je prevzel Emil Žlender, takoj po odhodu dotedanjega poveljnika Franca Slatineka, ki je odšel na študijsko izpopolnjevanje v gasilski stroki v Zagreb. Novi poveljnik je z vso prizadevnostjo nadaljeval z delom in uspešno opravil poverjene naloge v zvezi s sprejetim programom dela za to leto.
Društvo seje udeležilo 5 medobčinskih tekmovanj in republiškega tekmovanja gasilcev, ki je bilo organizirano v Velenju. V tem letu je delovna organizacija EMO slavila 80. obletnico obstoja in je ob tej priliki bila organizirana in izvedena velika gasilska vaja na improviziran požar v delovnem kolektivu. Na tej vaji so sodelovala vsa društva Celja, kakor tudi vsa prostovoljna gasilska društva iz bi ižnje okol ice, vse z namenom, da bi se spoznali s tovarniškimi objekti in z razpoložljivo protipožarno opremo.
Posebna komisija pri upravnem odboru je pripravila strokovno ekskurzijo z ogledom gasilske razstave v Rid v Avstriji. Tega ogleda se je udeležilo 36 gasilcev s tovarniškim avtobusom, pri čemer so imeli priliko spoznati se s sodobno gasilsko opremo, načinom gašenja in reševanja, kar naj bi koristili pri eventualnih požarih na domačem področju.
Kot posebnost v tem letu je bil izdelan skupno s tehničnimi službami v delovni organizaciji na podlagi situacijskih načrtov še obrambno napadalni načrt za gasilske potrebe, pri katerem je posebej sodeloval operativni štab društva.
S tako pripravljenim načrtom si je društvo lahko oskrbelo nekaj dodatne gasilske opreme, posebej pa je prijavilo Franca Tovornika, Maksa Ramšaka, Mirana Lešnika, Jožeta Jezovška in Milana Maurina na posebni strojniški tečaj, ki je bil organiziran pri Občinski gasilski zvezi v Celju. Tako je bilo v društvu usposobljenih za strojniška dela že 13 strojnikov.
Leto 1975
Društvo je delovalo po sprejetem programu dela v okviru delovne organizacije s posebnim poudarkom na področju preventive. Članstvo se je povečalo na 46 aktivnih članov tako, da je lažje opravljalo redno dežurno službo in preventivne preglede.
Na novo se je včlanilo 8 novih članov, ki so pred tem opravili tečaj za izprašane gasilce. Pri društvu je bil organiziran poseben tečaj s področja požarne varnosti, za vse čistilce in čistilke zaposlene v delovni organizaciji. Namen tega tečaja je bil upoznati to strukturo delavcev z uporabo ročnih gasilskih aparatov in z vsemi nevarnostmi lahko vnetljivih predmetov, zlasti tekočin in čistilnih sredstev.
Zaradi vse večjega števila gasilnih aparatov, potreb po rednih pregledih, polnitve aparatov in preizkušanja, je društvo poslalo Petan Marjana in Mlinar Marjana na posebno strokovno usposabljanje v podjetje Pastor Zagreb, z namenom, da bi v bodoče vsa ta dela lahko opravljali povsem neodvisno in samostojno. Od tedaj dalje društvo redno opravlja preglede in polnjenje vseh gasilnih aparatov, s katerimi je opremljena delovna organizacija. Nekaj članov se je udeležilo razstave gasilske opreme v Kranju, kjer je bila prikazana uporaba gasilnih sredstev, reševanje ljudi in družbenega premoženja v slučaju požara. Ta ogled je bil prav tako namenjen predvsem gasilcem, da bi se sproti spoznavali z novejšo opremo in z gasilnimi sredstvi, katere bi lahko koristno uporabili tudi v delovni organizaciji.
Upravnemu odboru je uspelo povečati število gasilskih trojk v posameznih obratih, kar vse je dodatno pripomoglo k večji požarni varnosti in zmanjšanju števila začetnih požarov.
Leto 1976
Zaradi povečanja preventivne in splošne budnosti zaposlenih delavcev, so se omejili začetni požari, odprt problem je ostal le v lakirnici obrata Emokontej-ner. Tam je bilo zaporedoma zabeleženih 6 manjših požarov brez večje škode, dokler niso gasilci skupno z varnostno službo energično zahtevali, da se uredijo pogoji dela, poostri delovna disciplina in sama lakirnica opremi skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi.
Društvo seje udeležilo vseh meddruštvenih in občinskih tekmovanj, za kar je prejelo določena priznanja Gasilske zveze Slovenije.
Leto 1977
Upravni odbor je deloval po ustaljenih metodah, s tem, da si je posebej prizadeval dodatno nabaviti opremo in usposobiti dotrajale gasilske črpalke. Vse aktivnosti na preventivnem, tekmovalnem in družbenem področju so se opravljale s sprejetim programom 1 a, kar je bilo posebej izpostavljeno na koncu leta na občnem zboru. Budnost na preventivnem področju se je povečala, ker je bilo usposobljenih za gašenje vedno večje število delavcev. Z varnostno službo v delovni organizaciji je bilo dogovorjeno, da se vsem novo sprejetim delavcem v delovni organizaciji predstavi delovna organizacija z vidika požarne varnosti in se jih seznani z rokovanjem z gasilnimi aparati. To se je pokazalo kot izredno koristno, saj se v večjem številu odlagajo požarno nevarni predmeti v posebej zato pripravljene posode. Problem je nastal zaradi neaktivnosti nekaterih članov, vendar je s posredovanjem upravnega odbora in štaba operative bilo dogovorjeno, da so bili aktivni člani ponovno pritegnjeni k opravljanju gasilskih vaj in požarne preventive.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Najuspešnejši veterani društva
Tekmovanje veteranov - prejemanje pokala za osvojeno prvo mesto
Ženska desetina, ki je na republiškem tekmovanju prejela zlato plaketo
SIE MO—is
Emajlirec Drobne zanimivosti
•	DATAKEY V BORBI PROTI PIRATOM -
Rakasta rana proizvajalcev programske opreme so pirati, ki jo kopirajo. Vsako leto jim ukradejo več kot 150 milijonov funtov, ki bi jih sicer zaslužili s prodajo. Proti njim proizvajalci nimajo prave obrambe. Program se sicer lahko brez težav zaščiti, toda prav tako brez težav lahko pirati kakršnokoli zaščito razdrejo. Zato je razumljivo, da je pred kratkim na strokovnem sejmu Campec 86 v Londonu precej pozornosti vzbudil Datakey proizvajalca Data Encryption Systems Limited. Ideja je enostavna. Datakey program zaščiti tako, da mu doda zaščitno kodo, ki onemogoča uporabo programa nepoklicanim. Dokler je Datekey instaliran na računalniku, ima vsak računalničar dostop do vseh programov, ko pa Datakeya ni, je kakršnokoli delo onemogočeno.
•	MARCONI MACROSPEAK-Še lani je bilo razpoznavanje govora pri računalnikih znanstvena fantastika. V Londonu pa je bilo na strokovnem sejmu pred kratkim moč videti že kar dva sistema za prepoznavanje govora. Enega od dveh so naredili pri Marconiju in ga imenovali Macrospeak. V prospektu so navedli kar nekaj lastnosti, ki naj bi zagotavljale smotrnost nakupa:
- izboljšanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov, - neposreden vnos podatkov, - osvoboditev operaterjevih rok in oči, - njegova mobilnost, - neposredna in naravna komunikacija, - zmanjševanje količine dela in olajšanje delovanja, - nizki stroški nakupa in instalacije.
In področja, kjer naj bi se Macrospeak uporabljal? Pri Marconiju zagotavljajo, da je uporaben na najrazličnejših področjih in naštevajo: kontrola dodatek, kontrola kvalitete, bančništvo, CAD/CAM, oddelk’ za raziskave in razvoj, stimulatorska kontrola, procesna kontrola, digitalizacija, risanje načrtov, itd., zaključijo pa s šolstvom pri govorni terapiji in vojaškim poveljevanjem.
In še nekaj tehničnih podatkov: največje število besed je 640, največje trajanje shranjenega govora 205 sekund, največje število makro karakterjev 8000 in na koncu še dva vmesnika RS232C ter vnašanje govora s hitrostjo 9600 baudov.
! DOPRiNOS RAZVOJU BROOOMtRKURA
„jEMO* C£TL/£
U SPOTU 2‘. S3 S8f.
•	KREPITEV PROTEKCIONIZMA - Predsednik Mednarodnega monetarnega sklada Jacques de Larosiere je izjavil na nedavnem sestanku ameriških bankirjev v Latinski Ameriki, da vse kaže, da se bo protekcionizem razvitih držav še zaostroval, kar bo napore držav v razvoju, še posebno tistih med njimi, ki so zadolžene, da se rešijo iz dolžniške krize, še naprej oteževalo. Predsednik Mednarodnega denarnega sklada je tudi izjavil, da je dolžniško krizo mogoče reševati samo s skupnimi napori kredi-torjev in dolžnikov, nujno pa je ustvariti take razmere v svetovnem gospodarstvu, ki bodo omogočale gospodarsko rast držav v razvoju.
•	BOLJ DINAMIČNA RAST SVETOVNE TRGOVINE - Najnovejše poročilo GATT pravi, da se je svetovna trgovina letošnje leto kljub drugačnim napovedim dinamično razvijala. Povečala se je trgovina med vzhodom in zahodom, sicer pa se je vsa trgovina letos povečala za 4 odstotke v primerjavi z lani, ko se je za 3 odstotke (v primerjavi z letom poprej). Poudariti je treba, da je bila svetovna trgovina v sedemdesetih letih veliko bolj dinamična, saj je bila letna stopnja rasti med 5 in 8 odstotki. Letošnje leto bo po napovedih GATT prelomno tudi za države v razvoju, saj bo to prvo leto, ko bodo več zaslužile z izvozom industrijskih izdelkov kot pa surovin, še posebno nafte. Podatki tudi kažejo (zbrani so za deset mesecev letošnjega leta), da so vzhodnoevropske države precej povečale uvoz iz razvitih držav, pa tudi držav v razvoju.
•	BO VESPO UNIČILA ČELADA? - Fiatova tovarna, ki izdeluje znano vespo, zdaj »piag-gio«, je v hudih težavah. Tretjega novembra so za nedoločen čas poslali na prisilni dopust še 235 delavcev (na takem dopustu jih je že bilo 900), v 60 delovnih dneh do 31. januarja 1987 pa bo tovarna delala samo 29 dni. Neprodane vespe se namreč kopičijo, glavni razlog pa naj bi bile v Italiji obvezne čelade.
•	VEČJA PORABA PAPIRJA V SVETU - Po
napovedih strokovnjakov FAO, bo svetovna poraba papirja leta 1995 dosegla od 246 do 255 milijonov ton (leta 1984 okoli 187,6 milijona ton), kar pomeni, da bo v naslednjih desetih letih povpraševanje po papirju vsako leto raslo po
2,6	do 2,9-odstotni stopnji. Tudi poraba novinarskega papirja se bo z 29,2 milijona ton leta
Ukinitev proizvodnih kvot za jeklo
Evropsko sodišče lahko prisili EGS, da ukine sistem proizvodnih kvot za jeklo, če se ministri za industrijo držav skupnosti ne bodo sporazumeli o njegovi ukinitvi. Sistem kvot so vpeljali leta 1981 (veljal naj bi za naslednjih pet let) zaradi prevelikih proizvodnih zmogljivosti jekla, kar je jeklarsko industrijo pripeljalo v težave. Veljavnost kvot poteče s 1. januarjem leta 1987. Medtem pa so se v EGS izkristalizirala tri stališča. Nizozemska vlada in izdelovalci jekla se zavzemajo za popolno ukinitev kvot in vrnitev svobodnega trga. Nekateri evropski izdelovalci jekla pa temu ostro nasprotujejo, meneč, da jeklarska industrija še vedno potrebuje zaščito pred tujo konkurenco. To utemeljujejo z dejstvom, da se je uvoz jekla v EGS v prvem letošnjem polletju povečal za 23 odstotkov, medtem ko je izvoz jekla iz EGS v tem času upadel, prav tako pa tudi cene njihovega jekla. Visoki funkcionarji evropske komisije pa predlagajo, da nekoliko spremenjene kvote kljub vsemu ostanejo v veljavi do 1.1.1988. leta, ko naj bi povsem liberalizirali evropski trg. Delež jeklarskih izdelkov, vključenih v sistem kvot, bi se po tem predlogu zmanjšal od 65 na 45 odstotkov v prihodnjem letu.
1984 povečala na okoli 39 milijonov ton leta 1995, še bolj pa se bo povečalo povpraševanje po časopisnem papirju.
•	V EVROPI PRVIČ PRIKAZAN MOTOR IZ OGLJIKOVIH VLAKEN - Na mednarodnem sejmu umetnih mas v Düsseldorf sta zahodno-nemška Polypero in ameriški Amoco Chemicals prvič v Evropi prikazala avtomobilski motor iz umetnih materialov. Štiribatni motor z delovno prostornino 2000 cm3 tehta samo 76 kg, od tega je za 44 kilogramov umetnih materialov. Hitro vrteči se deli so narejeni iz umetnih mas, ki so ojačane z ogljikovimi vlakni, kar jim daje veliko čvrstost in odpornost do temperature 260 stopinj Celzija.
•	BODO JAPONCI ŠE VEČ DELALI? - Število japonskih podjetij, ki imajo petdnevni delovni teden, se zmanjšuje, prvič v zadnjih desetih letih. Podjetja, ki imajo petdnevni delavni teden z dvema prostima sobotama na mesec, predstavljajo skoraj polovico vseh tovarn, kar je za okoli 2 odstotka manj kot pred dvema letoma. Ministrstvo za delo sodi, da je zmanjšanje posledice krepitve vrednosti jena in dražjih japonskih izdelkov, zato je vse več tovarn, kjer delajo vse sobote. Podatki tudi kažejo, da od povprečno plačanih 15,2 prostih dni Japonci izkoristijo le 7,8 dni.
•	KITAJCI SO NAJVEČJI PROIZVAJALCI TOBAKA - Čeprav letos na Kitajskem pričakujejo nekaj manjšo proizvodnjo tobaka kot lani (okoli 2,14 milijona ton v primerjavi z lanskimi rekordnimi 2,23 milijona tonami tobaka). Kitajska obenem ostaja tudi največji svetovni porabnik tobaka. Letos bodo predvidoma na Kitajskem naredili 1270 milijard cigaret, vse prodajo doma, saj Kitajska ni izvoznik cigaret. Kljub propagandi proti kajenju se število kadilcev na Kitajskem povečuje. Ameriški izdelovalci cigaret se zelo zanimajo za kitajski trg, saj vidijo izjemno priložnost za dobiček.
ZANIMIVOST
Najbrž je vsem znano, da funkcija vodilnega delavca ni nič kaj hvaležna. Manj znano pa je, da se tudi strokovnjaki ukvarjajo z razmišljanji o tem, kakšne kvalitete naj bi vodilni delavci imeli.
Po publikaciji Managment Zeitschrift, št. 10, letnik 1978 povzemamo naslednji sestavek:
KODEKS ZA VODILNE DELAVCE
Kvaliteta močnega in vodilnega značaja se lahko popiše v obliki naslednjega kodeksa obnašanja:
1.	ne lepe besede, temveč dejanja izkazujejo karakter. Podrejeni mora biti prepričan, da se lahko zanese na svojega vodjo.
2.	več pravic istočasno pomeni več dolžnosti,
3.	znati je treba sprejeti resnico,
4.	znati prenašati uspeh,
5.	na neuspeh ne reagirati, napake in krivdo v prvi vrsti iskati pri sebi,
6.	izredna pravičnost in spoštovanje dostojanstva sodelavcev,
7.	ne dajati obljub, ki niso resno mišljene,
8.	največja pozornost pred ovaduštvom in osebnimi intrigami,
9.	ne se krasiti s perjem sodelavcev,
10.	opogumiti se za formalne odločitve,
11.	pri odločitvah misliti na prizadete delavce,
12.	pred nepopularnimi ukrepi, ki so nujni, nobene bojazni,
13.	v primeru potrebe zavarovati sodelavca.
Drobne iz * Celja
IZŠEL JE CELJSKI ZBORNIK-Ob koncu novembra je izšla nova, oziroma letošnja številka Celjskega zbornika, ki jo je tudi tokrat v nakladi 500 izvodov izdala Kulturna skupnost občine Celje. Sicer pa je šlo tokrat že za 21. zvezek te pomembne publikacije, ki je tudi zdaj bogata s številnimi strokovnimi članki in drugimi prispevki o življenju in dogajanjih v Celju in okolici.
PRIPRAVE NA IV. SAMOPRISPEVEK - V naši občini že potekajo priprave na četrti samoprispevek, ki naj bi bil prihodnje leto. Občinska konferenca SZDL je pozvala vse krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbene organizacije in društva, da razpravljajo o uvedbi četrtega samoprispevka in o predlogih za sestavitev programa. Zbrana mnenja bodo tvorila osnovo za predlog, ki bo šel v javno razpravo. Na podlagi le-te bodo delegati v občinski skupščini tudi odločali, ali v občini razpišemo samoprispevek ali ne. Dosedanja razmišljanja gredo v smer, ki podpira uvedbo samoprispevka, vendar je potrebno program temeljito pripraviti tako, da bo pospeševal razvoj, pri tem pa naj ne bi bil nadomestilo za dosedanje slabe naložbe.
IDEJNOPOLITIČNA ODGOVORNOST - Občinsko vodstvo mladih je v mesecu novembru pripravilo seminar za člane vodstev osnovnih organizacij ZSMS iz združenega dela, krajevnih skupnosti in srednjih šol. Odziv na seminar je bil dokaj dober, teme pa so po mnenju mladih bile dobro izbrane, zanimive in tudi dobro predstavljene. Zato ni naključje, da so se mladi aktivno vključili v razprave, še posebej o ekološki bilanci Celja, nagrajevanju po delu, razvojno inventivni dejavnosti v OZD, prestrutkurira-nju gospodarstva, socializmu in religiji, prenovi usmerjenega izobraževanja in še o nekaterih drugih vprašanjih.
ENODNEVNI POSVETI -
V zadnjem tednu minulega meseca so bili enodnevni posveti članov odborov, predsednikov osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikatov dejavnosti. Obravnavali so rezultate 9-mesečnega gospodarjenja v občini, osnutka resolucij o politiki uresničevanja družbenega načrta občine Celje in SR Slovenije v prihodnjem letu, priprave na letne seje osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij ZS in nekatere druge naloge.
Sindikat-kritično o svojem delu
Čeprav je mesec december čas, v katerem skušamo ujeti zadnji vagon vlaka na področju doseganja planskih obveznosti si moramo kljub velikim naporom vzeti nekoliko časa, da ocenimo enoletno aktivnost sindikalnega delovanja. Čeravno letne seje niso volilne jim moramo pripisati izredno težo iz razloga da na teh sejah poleg političnih aktivnosti zavzamemo tudi smernice in dogovore za boljše in smotrnejše gospodarjenje, predvsem pa za boljšo izrabo delovnega časa in večjo, učinkovitejšo produktivnost pri delu. Ničesar ne bomo dosegli, če bomo ugotavljali, da smo slabo nagrajeni, če bomo ugotavljali, da smo slabo nagrajeni, če ne bomo v istem trenutku priznali, da smo slabo in premalo delali. Zaključki letnih sej naj bodo trden dogovor za kvalitetnejše delo, boljše gospodarjenje ob tem pa tudi zahteva po stimulativnem nagrajevanju in doseganju boljših skupnih rezultatov.
Kabelska
televizija
Pobude za uveljavitev kabelske ali bolje rečeno komunalne televizije, kajti kabelska je bolj značilna za čistokomercialno televizijo, so se že pred meseci pojavile tudi v celjski občini. Takrat so tudi krajevne skupnosti zbrale približno število interesentov za priključitev na to televizijsko mrežo. Prvo delo, ki je potekalo predvsem pod okriljem Socialistične zveze, je končano, zdaj so na vrsti občinski upravni organi, zlasti izvršni svet, da vodi nalogo naprej in jo pripelje do konca.
Glede na to, da je najprimernejši obseg tako imenovane komunalne televizije na območju, ki dosega pet do šest kilometrov v premeru, se je v Celju rodil prvi zaključek, da naj bi imeli en sam sprejemni center.
S pomočjo novega spre-
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
jemnega centra za komunalno televizijo bi dosegli kakovostnejši sprejem ljubljanskega in zagrebškega televizijskega programa, prav tako iz TV studia Koper. Sprejem avstrijskega TV Programa zaenkrat še ni zagotovljen, zato pa bo možen sprejem programov po satelitski poti. Razširil in izboljšal pa bi se tudi sprejem radijskih programov.
Z novim TV sprejemnim centrom bi se odprle tudi možnosti za lokalne informacije. Skratka, gre za veliko in pomembno nalogo, ki je zaenkrat samo v idejnem zametku. Pri uresničitvi tega načrta bo sodelovala tudi ljubljanska radijska in televizijska hiša, prav tako kolektiv podjetja za PTT promet. In še to-pri občinski organizaciji SZDL so poudarili, da se bodo uresničitve naloge lotili preudarno in samo na podlagi temeljitih ocen, zato nič naključno ali na hitro. Očitno je tudi to, da bodo načrt uresničevali po fazah. Kdaj in koliko denarja, pa je zaenkrat še težko odgovoriti.
KADROVSKE VESTI
OD 1. 11. DO 30. 11. 1986 Sprejeti na delo:
LETONJA Marija, POLŠAK Marija, JEGRIŠNIK Valburga, MLAKAR Blaž, PAVIČ Dušan, MUŠKATEVC Igor - vsi TOZD Posoda; NOVAK Andreja, VOZLIČ Jože - oba TOZD Radiatorji; KUNEJ Peter - TOZD DSSS - kontrola; GAČNIK Andrej (v priporu) - TOZD DSSS - nabava; KREŽE Hinko, RAMOVIČ Iso, VAHEN Damjan - vsi TOZD Kotli-Šentjur; NOSAN Roman -TOZD ERC; HREN Henrik - TOZD Orodjarna.
Iz DO so odšli
GAJŠEK Rozita -TOZD DSSS-plan.; KASTELIC Viljem - TOZD DSSS-kontr.; KOHNE Brigia, ELJŠANI Djevrija, KNEZ Franc (alpinist, odpr.), JURAJA Damir, NIKOLIČ Stanoje, CESNIK Danilo, ŠRAML Viktor- vsi TOZD Posoda; MLAKAR Zvonko, RABIHIČ Halid, DU-JAKOVIČ Stanko, PALIR Marjan - vsi tozd kontejner; KOTNIK Roman - TOZD Radiatorji; VUCENOVIČ Marinko-TOZD Odpreski; PEVEC Janez, VVUSSAR Robert, HRASTNIK Marjan, FIŠTRIČ Rudolf, BERBIČ Ibrahim - vsi TOZD Kotli-Šentjur.
Upokojili so se
POVŠNAR Berta (13. 6. 1934-31. 10. 1986), NOVAK Rafael (28.10.1926-31.10.1986), UŽMAH Mihael (1.8.1933-12.11.1986) - vsi TOZD Posoda.
Umrl
PENIČ Danijel (26.6. 1933-14. 11. 1986)-TOZD Posoda.
Porodile so se
KAMENŠEK Blanka-ZAJKO, BUŠER Štefica-TRATNJEK, BENKO Liljana-NOVAK, MESTINŠEK Cvetka-JAVORNIK - vse TOZD Posoda; POLIČ Da-vorka-JOŠT - TOZD ERC.
Premeščeni iz TOZD v TOZD
PILIH Franc iz Odpreski v Posodo s 1. 11. 1986 KRAJNC Anton iz Odpreski v Posodo s 1. 11. 1986 RAMOVIČ Fatioma iz Odpreski v Posodo s 1. 11 1986; HAJNŠEK Emil iz Odpreski v Kotli s 1.11.1986 JURAK Stjepan iz Odpreski v Kotli s 1.11.1986; ZA-JKO Ivan iz Odpreski v Kotli s 1. 11. 1986; TUŠEK Stjepan iz Odpreski v Kotli s 1. 11. 1986; LAVRIHA Anton iz Odpreski v Kotli s 1.11.1986; BORŠIČ Franc iz Odpreski v Kotli s 1.11. 1986; LORGER Tonček iz Odpreski v Kotli s 1.11.1986; KRAMAR Alojz iz Odpreski v Kontejner s 1.11. 1986; KOLJIČ Nijaz iz Odpreski v Kontejner s 1.11.1986; MUTEC Ignac iz Odpreski v Kontejner s 1.11. 1986; RADOJKOVIČ Toplica iz Odpreski v Kontejner s 1. 11. 1986; JURGEC Janez iz Odpreski v Kontejner s 1.11. 1986; TRNAR Jože iz Odpreski v Kontejner s 1. 11. 1986; SKOK Jože iz Odpreski v Kontejner s 1. 11.1986; KRAČUN Drago iz Posoda v DSSS-nab. s 1.11.1986; BORŠIČ Zdravko iz Odpreski v DSSS-nab s 17.11.1986; PRI-STOVŠEK Ivan iz Posoda v DSSS-vodstvo s 15. 11.
1986.
ZAHVALA	
Ob bridki izgubi moje ljube mame	ZAHVALA
Ane KOLMAN	Ob boleči izgubi dragega očeta
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz	Ivana KRAJNCA
računovodstva za denarno pomoč in vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku ter darovali vence in cvetje.	se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraze sožalja, darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala	Žalujoči sin Teodor
Marko Kolman	
z družino	
Humor
»Natakar, nisem vam naročil, da mi v juhi prinesete muho.«
»Saj vam je ne bom zaračunal ...«
-x-
»Ženi sem kupil za rojstni dan krasen pomivalni stroj...«
»Kaj si ni vedno želela pralni stroj?«
»Ja ampak perilo pere ona, posodo pa jaz!«
-x-
» Dragi, soseda mi je rekla, da sem gos. Kaj naj storim?«
»Ne vem, saj nisem veterinar ...«
-x-
»Mi lahko svetuješ, kako naj ohranim svoje lase?« vpraša Marjan prijatelja, ker ga vedno bolj skrbi pleša.
»Seveda! Kupi si plastično vrečko in jih spravljaj vanjo ...«
-x-
»Kot vidim ste danes jedli mehko kuhano jajce ...« pravi okulist Miranu.
»Neverjetno, doktor, kaj se to vse vidi po očeh?«
»Ne, po očeh ne, ampak po kravati!«
-x-
»Imate kaj proti nespečnosti?«
»Najbolj zdravo je šteti do tisoč...«
»Že mogoče, ampak moj otrok tega še ne zna!«
-x-
»Kakšna je razlika med žensko in diplomatom?«
Če diplomat reče takoj »da« potem bo iz obljube še kaj.
Če reče »mogoče«, potem iz pbljube ne bo nič.
Če reče takoj »ne« potem ni diplomat.
Če ženska reče »ne«, potem bo mogoče le kaj.
Če reče »mogoče« potem to pomeni ja. Če pa ženska reče takoj »da«, pa že ni tako več spodobna.
-x-
Včeraj mi je mama pojasnila, da otrok ne prinašajo štorklje, kramljata vrstika v vrtcu.
»Kdo pa?«
»Ko bi ti vedel, kakšno pravljico mi je natvezila!«
-x-
Natakar, v mojem vinu je siv las.«
»No, vidite, tudi to je dokaz, da je naše vino zares staro...«
-x-
»Takoj, ko pridem domov, mi žena sleče plašč, pripravi copate in rokavice.«
»Rokavice?«
»Seveda, rokavice za pomivanje posode.«
-x-
»Si ga vzela zaradi denarja?«
»Tako bogat pa spet ni bil...«
»Si ga potem vzela le iz ljubezni?«
»No, tak revež pa tudi ni bil...«
-x-
»Ob takem kašlju se morate takoj odpovedati cigaretam, žganim pijačam, vinu, ponočevanju, ženskam ...«
»Torej lahko samo še kašljam?!«
-x-
»Nikakor ne morem prenehati s kajenjem.«
»Zakaj ne poskušaš z žvečilnim gumijem?«
»Saj sem že poskušal, a jih nikakor ne morem prižgati ...«
-x-
Po velikem in hrupnem proslavljanju se eden izmed vesele druščine zbudi zjutraj v bolnišnici in začudeno vpraša medicinsko sestro:
»Kaj je z menoj? Zakaj sem tukaj?«
»Zastrupili ste se z alkoholom.«
»Madonca, le kdo mi je nalil strup v vino, saj smo bili sami prijatelji?«
-x-
Na vasi Janezek gleda strica kmeta kako nalaga gnoj na voz.
»Striček, kaj boš s tem?«
»Za jagode sinko.«
»Uh, mi jih imamo pa raje s smetano!« reče mali razočarano.
-x-
V pariškem časopisu Fi-garo je izšel naslednji oglas:
»Prosim neznanega gospoda, ki je včeraj zvečer iz hotela Kristal pomotoma odpeljal mojo ženo v bobrovem kožuhu, da ljubeznivo vrne kožuh.«
-x-
Prijatelja modrujeta:
»Nič ni hudega, kot, če te ljubi grda ženska ...«
»Še huje pa je, če ti zelo lepa ženska ponudi le prijateljstvo!«
Novoletna nagradna križanka
Pravilno izpolnjeno križanko morajo reševalci poslati v uredništvo EMAJLIRCA do 31. januarja 1987. Za pravilno rešitev so za izžrebane reševalce predvidene naslednje nagrade:
1. nagrada 2.000 din, 2. nagrada 1.500 din, 3. nagrada 1.000 din, 4. nagrada 500
din.
- Torej, tovariši, naš sklep o premišljeni, široko organizirani in trajni akciji za finančno sanacijo našega podjetja ni vprašljiv. Vprašanje pa je, ali bomo seveda to poskušali uresničiti tako, da bomo igrali loterijo, športno napoved ali loto?
OTO .REISINGER, Vjesnik
a» ■ »v
IZEE.DOO
VISOKA
¿gclaoba
PLOD
OLJKE
DtOvJlZCW
UČITELJ
MAJVtEkJ
DELČEK
SUOVl
OZVVAVttE,
SLADKOST
SAVltTETDI
MATEÍUAL
«CITACIJ
VEČEfU
CAUKAfl-JeV
JDUAK
Mar4in
GaSkLA
bOČIKUA
MEStLEČE.
SESTAVI L JEVkHŠEK.
KLICA , OPTA
STAft. VOA A*
£»LOVEV)S»Kl
'Božidar'
GOZDOA MAČKA
HEKDAVUl
AMEK>*Ki
ZIDAK
AlO MAT ■
Ž.6AUA
PIJAČA
SOftAZMEAOl
PtUPADAJ»
DEL
M0.&TA
SKbSKE
SOLATE
PAR.ASIZ | EDEV)
PLlVJAST OCLJtKO -VODIK,
&ASTL. KOD
C jQVOr)
ISKALKA
fl-lUA
ODELEZEJt-t
S1VUS1ÍE.
AJ-U.E
feEUElALtC
IVAH
TEKOČA
VODA
2A0.EbO.UKlA
SPOJIUA
AMOVllAlA
HlTEtt.
TEK.
OftAZU-Ol
AFBjñKt
&0.M
IUO. MESTO Wli Mahal
ptica «a z\\J\ Ob M Obl
UAPAD,
UASK.OK.
STKELOČ
OEOÍ4E
OsAJ-LlCUl
KOUA.UI
IZDELKI
tJAEOoul
MAČAKJVJ
POIO.UUET
U.1PAESK0
DELO
VISOKA
SOLA
AWTOkl
ZAJEC
ČEŠKA Č0.E A
0.1 M SKI G.EIC
T>EZAvUA
SLAČAJVJA
SOVJETSKI
tlAUlST
Vladimir
AFKISKA
PLEhtUSKA
skuPmost
T5UŽL
0 ZADNJIH PODATKIH JE V TOVARNI ZAPOSLENIH ČEZ
3ooo delavcev rkoliko jih dela t pa ni podatkov.
POKRIVANJE IZGUB
[OKTOBER
AltS EC VA
VA STS; PREKALJENI EHOVSIO PEftEIOWST, PA VRJ r&H:i£TtH Z.'ttJ3AV , POT DREN KOLIKO STE PA
PO LETNEM OBRAČUNU SMO UGOTOVILI, DA IMAMO LETOS ZA 0,3% MANJ lIZGUB, KO T V ENAKEM OBDOBJU LANI,

JANUAR
Prosinec
1	C Novo leto
Jasna
2	P Iztok
3	S Slava
4	N Angela
5	P Šimen
6	T Gašper
7	S Rajko
8	C Bogo
9	P Jule
10	S Vilko
11	N Pavlina
12	P Ernest
13	T Veronika
14	S Srečko
15	C Pavel
16	P Marcel
17	S Anton
18	N Biserka
19	P Marta
20	T Boštjan
21	S Neža
22	C Vincenc
23	P Klemen
24	S Franc
25	N Dare
26	P Tit
27	T Janže
28	S Tomaž
29	C Valerija
30	P Martina
31	S Vanja
JULIJ Mali srpan
1	S Bogo
2	Č Žirvtko
3	P Nada
4	S Dan borca
Urh
5	N Ciril,
Metod
6	P Bogomila
7	T Manica
8	S Špela
9	C Veronika
10	P Amalija
11	S Olga
12	N Mobor
13	P Hinko
14	T Borut
15	S Vladimir
16	C Karmen
17	P Al eš
18	S Mirko
19	N Justa
20	P Marjeta
21	T Danijel
22	S Dan vstaje
Magda
23	C Brigita
24	P Kristina
25	S Jakob
26	N Ana
27	P Rudolf
28	T Zmago
29	S Marta
30	C Angelina
31	P Ignac
FEBRUAR	MAREC	APRIL	MAJ	JUNIJ
Svečan	Sušeč	Mali traven	Veliki traven	Rožnik
1 N Brigita	1 N Albin	1 S Hugo	1 P Praznik dela	1 P Juš
2 P Marija	2 P Janja	2 Č Franc	Maja	2 T Veljko
3 T Blaž	3 T Milena	3 P Roko	2 S Boris	3 S Drago
4 S Andraž	Pust	4 S Izidor	3 N Filip	4 Č Krista
5 C Agata	4 S Kazimir	5 N Mira	4 P Cvetko	5 P Dore
6 P Dora	5 Č Janže	6 P Celestin	5 T Miran	6 S Zdenko
7 S Ksenija	6 P Danica	7 T Herman	6 S Janko	7 N Robert
8 N Juš	7 S Teja	8 S Albert	7 C Giizela	8 P Medard
9 P Polonca	8 N Dan žena	9 C Marinka	8 P Mihael	9 T Primož
10 T Dušanka	Bojan	10 P Alenka	9 S Dan zmage	10 S Bogomil
11 S Marička	9 P Franja	11 S Stanko	Irma	11 C Uroš
12 Č Mija	10 T Emil	- 12 N Jule	10 N Nino	12 P Ada
13 P Katarina	11 S Krištof	13 P Ertvin	11 P Žiga	13 S Anton
14 S Valentin	12 C Gregor	14 T Jošt	12 T Pankracij	14 N Metoda
15 N Jo vita	13 P Kristina	15 S Helena	13 S Servacij	15 P Vid
16 P Julija	14 S Matilda	16 Č Bernard	14 C Bonifacij j	16 T Beno
17 T Aleš	15 N Klemen	17 P Rudi	15 P Zofka	17 S Gorazd
18 S Suzana	16 P Herbert	18 S Jaka	16 S Janez	18 C Bogdan
19 C Konrad	17 T Jerica	19 N Erna	17 N Mojca	19 P Julčka
20 P Leon	18 S Edvard	20 P Hilda	18 P Erika	20 S Silva
21 S Irena	19 C Jože	21 T Borut	19 T Vito	21 N Alojz
22 N Metka	20 P Klavdija	22 S Kajtimir	20 S Bernard	22 P Ahac
23 P Romana	21 S Vesna	23 C Vojko	21 C Drejče	23 T Kresnica
24 T Matija	22 N Lea	24 P Jurij	22 P Renata	24 S Janez
25 S Taras	23 P Oton	25 S Marko	23 S Željko	
26 C Aleks	24 T Gabrijel	26 N Zdenka	24 N Marjana	26 P Stoj.an
27 P Gabrijel	25 S Minka	27 P Ustan. OF	25 P Dan mlad.	27 S Ladislav
28 S Roman	26 C Maksim	Jaro	Urban	28 N Zoran
	27 P Rupert	28 T Živko	26 T Filip	29 P Peter,
	28 S Ivanka	29 S Robert	27 S Avgust	Pavel
	29 N Ciril	30 Č Samo	28 C Just	
	30 P Bogo		29 P Magdah	
	31 T Beno		30 S Ferdo	
			31 N Angela	
AVGUST	SEPTEMBER	OKTOBER	NOVEMBER	DECEMBER
Veliki srpan	Kimovec	Vinotok	Listopad	Gruden
1 S Ljubica	1 T Tilen	1 Č Terezija	1 N D. mrtvih	1 T Nataša
2 N Bojan	2 S Igor	2 P Miran	Gorazd	2 S Blanka
3 P Lidija	3 Č Gregor	3 S Žarko	2 P Dušanka	3 Č France
4 T Dominik	4 P Ida	4 N Francelj	3 T Justa	4 P Barbara
5 S Ožbdld	5 S Lovrenc	5 P Marcel	4 S Drago	5 S Stojan
6 Č Vlasta	6 N Lenart	6 T Bruno	5 Č Savica	6 N Miklavž
7 P Kajetan	7 P Regina	7 S Marička	6 P Lenart	7 P Ambrož
8 S Miran	8 T Marija	8 C Brigita	7 S Bert	8 T Manja
9 N Jaro	9 S Peter	9 P Ludvik	8 N Bogo	9 S Valerija
10 P Lovrenc	10 C Ni ko	10 S Danilo	9 P Dore	10 C Smiljan
11 T Jasna	11 P Milan	11 N Milko	10 T Mitja	11 P Danijel
12 S Ajda	12 S Gvido	12 P Jana	11 S Martin	12 S Aljoša
13 C Rada	13 N Lipe	13 T Edvai'd	12 C Emil	13 N Lucija
14 P Milja	14 P Rastko	14 S Veselka	13 P Stane	14 P Dušan
15 S Marija	15 T Marija	15 C Terezija	14 S Borisav	15 T Kristina
16 N Rok	16 S Ljudmila	16 P Hedvika	15 N Polde	16 S Albina
17 P Milica	17 Č Robert	17 S Mira	16 P Jerica	17 C Lazar
18 T Helena	18 P Irena	18 N Luka	17 T Gr ega	18 P Bal do
19 S Vito	19 S Vilma	19 P Edvin	18 S Roman	19 S Darja
20 C Bernard	20 N Svetlana	20 T Irena	19 Č Elizabeta	20 N Evgen
21 P Makso	21 P Matej	21 S Urška	20 P Srečko	21 P Tomaž
22 S Tejka	22 T Tomaž	22 Č Berta	21 S Albert	22 T Mitja
23 N Rozika	23 S Lino	23 P Živa	22 N Cilka	23 S Viktorija
24 P Jernej	24 Č Nadja	24 S Rafko	23 P Klemen	24 Č Adam,
25 T Ludvik	25 P Uroš	25 N Darinka	24 T Ivan	Eva
26 S Betka	26 S Damjana	26 P Sabina	25 S Katarina	25 P Božič
27 Č Monika	27 N Dolfe	27 T Risto	26 C Silva	26 S Štefan
28 P Avguštin	28 P Venčesl.	28 S Simon	27 P Bernarda	27 N Janez
29 S Sabina	29 T Miha	29 Č Narcisa	28 S Dorica	28 P Živko
30 N Roža	30 S Jelica	30 P Vlado	29 N Dan rep.	29 T Tomaž
31 P Rajko		31 S Smlilljan	Svetlana	30 S Hermina
			30 P Andrej	31 č Silvester