ST. 15. V CELJU, SOBOTA 22. FEBRUARJA 1919 LETO I. Izhaja vsako sredo in sobot« Cena : Za celo lcto 24 kron, za pol leta 12 kron, za četrt leta 6 kron, za 1 mescc 2 kroni. Posamezna stewilka stane 30 vinarjev. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije glede lista so poštninc proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se netzira! Urcdniitvo in upravniitvo se nahaja. v Zvezni tiskarni v Celju, Schillerjeva cesta ötev. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 81 mm širok prostor za enkrat 18 v, za večkrat popust. Mali oglasi stanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem glede inseratov i. dr. je treba priložiti za odgovor dopisnico ali znamko. — Rokopisi se ne vračajo. — Telefon štev. 65. IZDAJA IN T1SKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK UEKOSLAV SPINDLER Dr. V. Kukovec:' Sarajevski sestanek. Sarajevski dnevi 15., 16. in 17. tm. tvorijo tudi za naše politično življenje novo dobo. Za- črtala se je pot, po kateri hočemo kot stranka, torej kot organizirana družba enakomislečih vsto- piti v veliko in usodno borbo za utrjenje skupne nove državnosti. Kaj je bilo tega treba? Mncgo jih je bilo, ki so klicali za ujedinjenjem. Ko je pa to ujedinjenje prišlo, niso bili na svojem mestu. Eni odkrito in brezobzirno, drugi pö načelu dveh želez, ki se jih ima ob istem.času v ognju, so gledali in gledajo nepregledne težave, ki se pro- tivijo ustvaritvi močne domovine. Zločinci bi bili baš mi ob narodni meji, če bi bili preslišali klic, ki nam je prise! iz Beograda, naj pridemo v Sa- rajevo, da iščemo pota za uspešen boj za bodoč- nost. Miroljubnim krogom bode morebiti beseda o bodočem političnem boju v okviru naše nove domovine zvenela neprijetno, toda izreči se je morala. Vsak izgubljen dan pri obstoječi neure- jenosti države povečava nevarnost za obstanek države. Strupeni napadi protidržavne struje v Zagrebu, s katerimi se je »Obzor« zaletel v na- predne Slovence zaradi shoda v Sarajevem, nas le potrjujejo v prepričanju, da smo na pravem potu. Mi napredni Slovenci naj bi pripustili, da bodi težko dobljena svoboda naroda izpostavljena nevarnostim notranjega nereda? Eden izmed naj- izobraženejših hrvaških politikov je v ozkem krogu izrekel svoje prepričanje, da je usoda Ju- goslavije odvisna od izida borb za njeno notranjo utrditev v prihodnjih mesecih. Ali zmaga idej, ki državi zagotovijo zdravo upravo in preustroj po zahtevah časa, ali pa ne bode Jugoslavije, o ka- teri smo sanjali! Zato je slovenska jugoslovanska demokratska stranka soglašala na shodu v Sa- rajevem, da se omeji program edinstvene stranke na najnujnejše zahteve časa, predvsem pa na pri- znanje obstoječe državne oblike, parlamentarne svobode, enotnošti države v zakonodaji ter .široke samoLiprave po okrajih, zlasti pa zaščite slabejših nasproti močnejšim. Sanjati o močni Sloveniji ali Hrvaški je neumestno, nujna potreba je pa, misllti na trdno državo naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ako hočemo doseči tako državo z brezštevilnimi strankami in deželnimi zbori, lie bomo je nikdar dosegli, ampak jo po lastni krivdi zapravili. Le -ročna enotna stranka, k|er so zastopani vsi deli domovine, more upati na uspeh. Ni se doseglo tozadevno v Sarajevu $c niČ gotovega, toda izčistilo se je politično ozračje prav znatno in tekom 14 dni moramo biti na jasnem. Če se dalekovidnejši naši polit'ki ne mo- tijo, pričakovati je trdno večino, ki bode v Drž. veču enotno nastopila. Kako moremo pričakov^ti v danih razmerah, da bodo nam pokrajinski zbori ustvarili enotne zakone! Kako hočetno iskati edi- nost v važnih vprašanjih, če bode brezbroj strank in strančic tekmovalo v boju za posebne Želje in interese! Naša dosedajna stranka je v priprav- ljalnem delu za ustanovitev državotvorne skupne stranke igrala častno ulogo. Naš program je bil sprejet kot podlaga prograrna skupne stranke. Žrtvovati nam pa bode kot slovenski stranki svojo samostbjnost na korist skupni stvari. Kra- jevne in okrožne organizacije bodo pač obstajale naprej in čim rnočnejše bodo, tern boljše za stvar. Kot stranka bode pa priSla v poštev v kratkem le še skupna organizacija celotnega srbo-hrvatsko- slovenskega naroda. Lahko se bomo vživeli, če "am je blagor skupnosti glavna stvar, v ta novi položaj. Veliko delo nas čaka, pa tudi upanje, da smo s trezno odločitvo priskočili domovini na pomoc v važnem zgodovinskem trenutku. Kakšna Docie or.jentacija obmejnih Jugoslovanov na Šta- jerskem^ Roko v roki z novo politično tvorbo gre tud. nase delovanje v novih razmerah. Ne bode nam iskati naše bodočnosti več v prvi vrsti v Ljubljana ampak v Beogradu. Kakor je priča- kovati dvoie okrožij v upravi in sicer podrav- skega okrožja in okrožja savinjske in savske doline, v tern smislu prilično nam bode čuvati interese teh okrožij tudi v združenih dotičnih krajevnih organizacijah, ki so itak že zasnovane! Ljubljana bode igrala sicer svojo važno ulogo v marsikaterem oziru, naša politična orijentacija gre pa iz okrožij ceijskega, mariborskega itd. naravnost v Beograd. Zdrav razum našega naroda bode kmalu pojrnil, da je to prav za naše skupne in posebne interese. V ožjem krogu bodemo s sodelovanjem političnega vodstva in prebivalstva mogli kar najtočneje v okviru splošnih državnih zakonov dvigniti naše blagostanje. Ne bodemo pa poznali cepljenja. Mogočne države, zlasti An- glija, po tern načelu izvrstno uspevajo brez ma- likovanja pred pokrajinskimi grbi, banskimi častmi itd. Naša deželna viada Se naj potrebno ukrene v bližnji prehodni dobi. Kakor bode pa v do- glednem času celjska ali mariborska velika žu- panija brez ovinka čez Ljubljano dobivala svoja navodila naravnost iz Beograda, pripraviti moramo vse potrebno že sedaj s pametno politiko. Ogromno in hvaležno delo čaka vse dobro misleče držav- ljane po tern načrtu snujoče se državotvorne edinstvene stranke. Da se vse srečno izpcje, v to treba sodelovanja vseli bomišljenikov. Na U podlagi pričakujemo, ko se podajemo v prihod- njih dneh k zasedanju Državnega veča v Beograd, krepke zaslombe med naSim narodom. Uspeh nam je pričakovati, če narod z nami sodeluje in sam sebi zaupa in zavrne zapeljivce, ki bodo skusili s plemensko Ijubosumnostjo zakriti svojo osebno častihlepnost in dobičkarstvo. Nehvaležni bi bi!i skupni novi domovini mi obmejni Jugo- slovani, če bi se ne postavili na odločno državno staližče. Naže nezaupanje bi bila naša smrt in naša škoda, naše nerazumevanje položaja naša sramota. Prvi možje naroda so na sestanku v Sarajevem sklenili za celotno državo nastopiti novo pot te edino času primerne politike. Slo- venski demokrati smo se temu staušču pridružili. Narod naj pa odloči, aii smo prav storili. Za enotno državotvorno demo- kratsko sfranko v državi SHS. — Za centra2ixem, proti pokra- jinskim zborom, za ojačenje dr- žavne roisli. Celje, 21. sveČana. Sinoči se je vršil v Cefju strankin zbor krajevne organizacne JDS. na katerem je poročal drž. poslanec dr. V. Kukovec o sestanku v Sara- jevu in o tamošnjih sklepih z ozirom na državni in splošnopolitični položaj. Po ciebati, v katero so posegli dr. Božič, dr. Kaian in Lesničar, se je na predlog V. Spindlerja sprejela soglasno sledeča rezolucija : Clani krajevne organizacije JDS v Celju, zbani na strankinern zborti 20. svečana 1919, z odobravanjem jeinljejo na znanje poročilo drž. poslanca dr. V. Kukovca o sestanku v Sarajevu. Pridružujejo se sklepom, katere so sprejeli tarn navzoči odlični predstavitelji nažega državnega političnega življenja. Izrekajo se za centralizem v državni upravi in zakonodaji ter za zdravo decentralizacijo t. j. samoupravo v nižjih uprav- nih enotah (okrožjihin občinah). Z ozirom na položaj in na razloge konsolidiranja naše države so mnenja, da se moramo odreči pokrajin- skim 2borom, ker je to v interesu utrjenja naše državne enotnosti. Zahtevajo, da na§e narodno predstavništvo. Dri?avno Veče, sklicano za 1. marca, nemudoma stori vse potrebno za notrajno kon- solidiranje države, za ojačenje državne misli ter za uspešno obrambo naših zahtev glede mej. Z veseljem pozdravljajo stremljenje, da se za celo državo SMS osnuje etnotna državotvorna demokratska stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev. Človeške hijene. (Odiomki iz časov nemskutarsko straliovlade v letili l')14 l()17). II. Celje, 20. febr. V nadaljevanju podatkov objavljamo po naj- denih aktih še nekaj sličic o delovanju naših oblasti med vojno. Kaj je takrat pri vojaštvu pomenila označba »p. u.« (politično nezanesljiv), o tern premnogi §e danes nimajo pravega pojma. Nemci so brezobzirno izrabljali svojo moč in malo je bilo zavednih Slovencev, katerim bi bili s preganjanjem prizanesli. Evo: 1. Orožniška postaja v Hrastniku poroča pod št. 9 res. z. dne 16.11.1915 o Milošu Rošu (iz Hrastnika) sledeče: Javlja se, da je Miloš Roš, ki je dne 15.2.1915 odšel kot črnovojnik k vo- jakom v Celje, nekdaj bil učitelj v Hrastniku. Rojen je tarn, pristojen pa v Trbovlje. Imenovani je v svojem poklicu kazal Srbom prijazno nag- nienje ter ima v Belgradu celo sorodnike. Ker je mračnega značaja, je potrebno, da se posebno dobro nanj pazi. Franc Vargazon, stražmojster. — Ker je to poročilo šlo na prosto- voljno šolo, si lahko predstavljamo, kake posledice je imelo. 2. Orožniška postaja v Gornjemgradu poroca pod št. 38. res. z dne 16.3.1912 o črnovojniku Valentinu Jugu, »dass er ein Ultra-Slovene und beseelter Serbophile ist« (da je zagrizen Slovenec in navdušen srbofil). Torej celo v Gornjemgradu je bilo naše prebivalstvo zasledovano zaradi slo- venskega mišljenja. Dotični orožnik se je svojega mišljenja gotovo sam sramoval, ker je podpis načečkal tako, da ga ni mogoče brati. Bolje bi bilo zanj, da bi se bil naučil pravilno pisati, ker njegovo poročilo mrgoli napak. 3. Značilen za popolno gnilobo nase bivše soldateske je slučaj Maksa Dominkuša iz Gornje Radgone. Na vprašanje poveljstva nad. bataljona 87. peSpolka o politični zanesljiv'osti imenovanega, poroča orožniška postaja v Gornji Radgoni, da se priznava Dominkuš k slovenski stranki, da pa drugače ni mogoče o njem kaj slabega poročati. Dodatno je tudi okrajno glavar- stvo v Ljutomeru v enakem smislu poročalo Vkljub tem poročilom pa je generalni guvernement za Srbijo, v katerega področju je Dominkuš kot učitelj služboval, celo zadevo rešil tako-le: Odde- lek 8 št. 34 res. »Enoletni poddesetnik Maks Do- minkuš, ki služi kot učitelj-vojak pri okrožnem poveljstvu v Šabcu, se iz službe kot učitelj v Srbiji takoj odpusti ter pošlje k svojemu oddelku. To pa radi tega, ker je kot dijak bil Srbom pri- jazen ter je tudi še sedaj istega mišljenja.« Res nezaslišan.a hinavščina! 4. Trn v očeh raznih patiijotov je bil tuui erioletnik dr. Vladimir K n a f I i č. Policijski oddelek v Gorici poroča o njem pod i^t. 165 2 res. z dne H.nov. 1916: »Dr. Vlad. Knafiič, ki je bil ob iz- bruhu vojne odvetniški kandidat v pisarni dr. Franko v Gorici, spada k najekstremnejšim ele- mentom slovenske liberalne stranke. Njegovo panslavis'ticno in srbofilsko prepričanje in obnašanje je v Gorici splošno znano. Radi politične neza- nesliivosti je bil dr. Knaflič I. 1914 interniran, pozneje pa izpuščen ter oddan k vojakom.« — Dalje pravi policija: »Z ozirom na njegove po- litične lastnosti je dr. Knafliča smatrati za nevar- nega škodljivca državne misli.« Ajdovščina il. nov. 1916. Vodja pol. oddelka: Winkler. 5. 0 Vladimirju Kolšeku poroča okrajno glavarstvo v Celju (št. 447 res. z dne 14.1.1917 voj. pov. Gradec): »Vlad. Kolšek je sin odvetnika dr. Kolšeka v Laškem trgu. Oče je Slovenec, oz. precej radikalen Jugoslovan, ki si je vsled svojega poklica pridobil vodstvo med Slovenci v svojem okolišu. Njegov sin Vladimir je tudi jugoslovan- skega mišljenja; ker pa je bil ob izbruhu vojne šele 16 let star, se politično in narodno dosedaj ni mogel udejstvovati. V splošnem torej imeno- vani politično ni sumljiv.« — Vkljub temu popisu je vojaška oblast odredila, da se mora Kolšek opazovati in vsak sumljiv znak takoj pristojnemu poveljstvu javiti. 6. V kaki luči so bili popisani vojaki, ki so bili pred vojno včlanjeni v jugoslovanski že- lezničarski organizaciji, priča slučaj Filipa Ku- renta. O njem poroča orožn. postaja Lannach pod št. res. 7 od 1.2.1915: »Filip Kurent, rojen v Hrastniku, in v Dol pri Hrastniku pristojen, je odšel 1. 2. 1915 k črnovojnemu poveljstvu št. 26 v Maribor v vojaško službovanje. Imenovani je bil od podpisane orožniške postaje v evidenci kot »srbofil«, ker je bil dne 10. 8.1914 od orož- niške postaje v Štorah radi suma špijonaže prijet in pozneje radi pomanjkanja dokazov spet izpuščen. Kurent je bil kot asistent juž. žel. član sedaj oblastveno razpuščene^a društva jugo- slovanskih železničarjev. Anton Rauscher, straž- mojster.« — Posledica te nezaslišane ovadbe je odlok voj. poveljstva v Gradcu Präs. 2377 z dne 5.2.1917, ki se f'asi: »Vodstvo Sole za reztrvne Stran 2. »N OVA DOBA« Stev. 15 častnike v Slov. Bistrici: Enoletnik Filip Kurent se radi politične nezanesljivosti (ker jc bil clan oblastveno razpuščenega srbofilskega društva!) od nadaljne Šolske izobrazbe izključuje.« ¦— Moral je k svojemu oddelku nazaj, kier je nastopil težko in trnjevo pot onih z nevidnim znakom »p. u.«. 7. l§ta usoda je zadela Jožefa Vrščaja iz Rajhenburga. 0 njem je poročalo okrajno gla-. varstvo v Brežicah (na št. 685 res. 7. dne 25. I. 1917 voj. pov. v Gradcu): „Jožef Vrščaj je clan telovadnega društva „Sokol" v Rajhenburgu in obenem trobentač za sokolski društvi Sevnica in Rajhenburg. Imenovani je bil prijatelj dr. Schmir- maula in nadučitelja Jamšeka, ki sta znana kot Srbolila. Njegove misli so bile vedno naperjene na ustanovitev velikega Slavanstva. 8. Zelo zanimiv popis ima učitelj Franc P o p 1 a t n i k od Sv. Totnaža pri Ormožu. 0 njem poroča orožn. postaja pod res. št. 22 z dne 24. 2. 1915: Franc Poplatnik, ki je bil kot učitelj na- stavljen pri Sv. Toniažu in se nahaja sedaj pri Lstotniji 87. pespolka v Petrovčah, pripada pan- slavistični stranki in je srbofilskega mišljenja. Imenovani je po atentatu v Sarajevu skušal krivdo umora odvrniti od srbske vlade in srb- skega naroda v svojih Srbom prijaznih pogovorih; vsled tega se je enkrat sprl tudi s podpisanim. Anton Fideršek, stražmošter.« — Na podlagi tega poročila je dobil Poplatnik pri vojakih v svojih dokunfentih oznacbq »srbofilskega mišljenja« ter je moral kot »moralično za službo častnika ne- sposoben« oditi k svojemu oddelku. 9. Kako so se bali našega slovenskega na- raščaja, priča najbolje slučaj Izidorja Stam pf 1-a. O njem poroča orožn. postaja v Cirkovcih: Izidor Stampfl, rojen 3.4 1894 na Pragerskem in v Šikole okr. Ptuj, pristojen, je dijak 7. razreda realke v Ljubljani. Imenovani je clan neke srbo- hrvatske narodno-revolucijonarne mladeniške or- ganizacije. Orožn. postaja ima vsled naloga okr. glavarstva v Ptuju St. 873 präs. 30. nov. 1914 dolžnost, da Stampfla radi njegovega državi ne- varnega prepričanja strogo nadzoruje.« Kar smo navedli, so le nekatere rožice na polju one »človekoljubne« službe, ki so jo naši nemškutarji in Nemci opravljali nad slovenskimi sodržavljani v letih 1914—1918. Oni isti nemšku- tarji, ki sedaj tarnajo, da mečemo brezobzirno nemške uradnike iz služb ter jih pošiljamo tja, kamor so si vedno želeli. Trdimo, da s tern ni popravljena niti tisočinka krivic, ki so nam jih samo v teh štirih letih vedoma storili. Še vse pre- mehki in preljubeznivi smo napram tern ljudem. Z železno roko bi se moralo pomesti vse te smeti iz naše s krvjo in trpljenjem prepojene domovine. Izginiti bj morali vsi ti, ki jim je naša zemlja dobra samo zato, da tu dobro živijo in obogatijo, na drugi strani pa še vedno zabavljajo in ščuvajo. Gornje črtice naj vzbude v njih slabo vest, ki naj jih gloda kot črv ter jim jasno pove, da se bliža čas obračuna. V nas pa naj krepijo odporno silo in voljo, da očistimo svojo domovino, kakor to zahteva naša trpka preteklost in naša — lepša bodočnost. Janko Lešničar: Elektrarna na Fali. (Poročal na obrtnem shodu v Celju dne (). jan. 1919.) Merodajni za obravnavanje tega vprašanja so politični in gospodarski razlogi. Znano nam je, da so štajerski Nemci zadnje tedne ponovno za- htevali Pohorje kot mejo Jugoslavije proti severu (Ti upi so jim dne 13. tm. v Mariboru definitivno splavali po vodi. Uredn.), z izrecnim povdarkom, da nemški Štajerski nikakor ne sme uiti tako va- žen vir električne sile, kakor je falska elektrarna. -Razumljivo je, da stojimo mi na istem stališču: to velikansko napravo treba postaviti v službo narodnega gospodarstva naše Jugoslavije. Elektrarna na Fali je gotova. Danes se delajo le še neka popravila in izboljšave. Elektrarna je največja v bivši Avstriji, niti Ogrska, še manj pa balkanske dežele imajo kaj podobnega. V bivši Avstriji nudi le še Aniža glede bregov, giede bo- gastva in vzdržnosti vodnih sil nekaj podobnega v manjšem obsegu kakor naglo tekoča, v nepro- dirnem granitnem koritu tekoča Drava. Falska elektrarna producira 33 000 konjskih sil; ako se docela izrabi, jih bo 42.000. Da se donosnost pod- jetja poviša, je projektiranih še dvoje podjetij nad Falo, ki bi dala istotoliko, tako da bi bilo na razpolago nad 100 000 konjskih sil, najvecji vir električne sile na kontinentu Lastnik podjetja je štajerska elektricitetna družba, tehnično vodstvo je v Gradcu, komercijelno na Dunaju. Kapital je švicarski, bančni kouzorcij je dal za podjetje 19 milijonov krön na razpolago. RazLimljivo je, da se hoče ta kapital obre- slovati. Ker danes ni nobenega dvoma o tem, da bode naprava v ozemlju naše jugoslovanske države, bo treba družbo samo preosnovati. Štajerska elek- tricitetna družba ima že velike elektrarne v Leb- ringu in pri Peggau, kjer izkorišča vodne sile Mure in preskrbuje z električnm tokom graški industrij- ski okoliš. Vodne sile Mure niso zadostovale in tako je zasnovala družba pravkar kratko opisani velikanski projekt izkoriščanja vodnih sil Drave. Tu pa leži podjetje na naših tleh in kot tako se bo moralo preosnovati v družbo, pri kateri bo imela besedo tudi naša država, na vsak način v toliko, da se ne bo püstilo toka odvajati v Nernško Avstrijo. Gremo novim časom naproti. Govorimo da- nes sicer o rokodelstvu, pa prepričani smo vsi, da se bode moralo v marsikateri obrti rokodelstvo dobesedno umakniti stroju. Manjka delavskih moči in čas sili safn na to, da si dobimo tako stalno, sigurno, obrestujoče se obratno sredstvo kakor je električna sila. Industrija kakor kmetijstvo po- trebujeta danes elektriko za pogon in razsvetljavo, toliko bolj naša obrt. To je danes že gospodarska abeceda, vprašanje je, kako tako ceno in dobro pomagalko, kakor je električna sila, obrti prido- biti in zasigurati. S tem. da imamo na razpolago velik vir električne energije kakor je Fala z drugimi pro- jekti, še stvar ni rešena. Vsi vemo: elektrika se tarn proizvaja, mogoče jo je napeljati čez bribe in doline v zadnjo vas, mogoče jo je napeljati v sleherno sobo in delavnico. Vsi vemo nadalje, da je mogoče pritegniti občine, okraje, mesta, zadruge, da skrbe za razcepitev in razprodajo toka. Vsi vemo tudi, da je mogoče ustanoviti krajevne elek- trarniške zadruge, ako bi bil dovod električne sil° s Fale predrag. In vidimo tudi, da so to delo že pričele zadruge in občine. V Trbovljah imamo elektrarniško zadrugo, v Celju zasebno elektrarno, v Žalcu občinsko. Elektrarne se pripravljajo v Mo- zirju, in Gornjem gradu. Elektrarne imamo v La- škem trgu, Brežicah, Rogaški Slatini, Šoštanju, v Slovenjgradcu, deloma zasebne, deloma občinske. Nedvomno je, da vsa ta podjetja niso posebno aktivna, dajejo predrag tok in so za veČji konzum preslaba. Pa glavno je pri teh kakor pri vseh po- dobnih podjetjih: oddajati morajo cenen tok, dru- gače za obrtnike nimajo pomena. Ne rečem, da se končno krojač in čevljar pritožita, če imata sicer nekoliko dražjo, pa vendar stalno in prijetno električno luč. Mizar, kolar, kamnosek, v produk- tivni zadrugPorganizirani čevljar, gostilničar fovar- nar, tiskar, knjigovez, ključavničar in i5e drugi pa rabijo cenen tok za.pogon svojih strojev. Kako ga doseči ? Tu in tarn stieme ljudje. ki škilijo še vedno k našim sosedom onkraj Mure, po tem, da bi tok napeljali tje. Naprava daleko- sežnih prevodov bi stala sama na sebi toliko, da bi se bolje izplačalo graditi v celjskem okoüsu lastne elektrarne, pravijo nekateri. Tolike bi baje stal tok, če upoštevamo 7. do 8%"n0 prevodno izgubo. Ako ni časovno razdeljene in enakomerne oddaje, to se pravi, ako bi se v posameznih krajih rabila elektrika skoro izključno za razsvetljavo v gotovih urah, znaša zguba vsled neizrabljenega toka pri dolgih prevodnih črtah lahko celo do 30%, kar bi razdeljevalnim zadrugam skoro one- mogočilo obstoj, občinskim razdeljevalnicam pa povzročilo težke izgube. To je nedvomno velika ovira in tehten pomislek. Res je nadalje, da rabi graška indnstrija in z veliko obrtjo natrpana kotlina veliko električne sile, ki je stalno v rabi. tako da se prevod gori izplača. Ali na drugi strani je pa tudi res, da imamo na črti Maribor—Pragersko— Ptuj—Ormož in sem doli do Celja mnogo obrti. mnogo trgov, mest in vasi, ki bi rabile elektriko za pogon in razsvetljavo, tako da bi se dala do- sea rentabiliteta za podjetje in odjemalce. Treba torej: 1. Tok za našo državo zasigurati. 2. Pristojnemu uradu poveriti nalogo, da vprašanje oddaje električnega toka s Fale na jug takoj s tehnične in finančne stranu pregtudira ter gre na roko občinam in okrajem ali pa v ta na- men ustanovljenim zadrugam, da zberejo intere- sente in ugotove velikost konzuma. Propaganda za uporabo električne sile bo na mestu, istotako proračuni glede rentabilitete za obrtna podjetja. Predvsem pa si mora pridržati vlada, ako se ne odloči za monopoliziranje, uplivno besedo pri do- ločanju cen. Mnenja sem, da se naj stvar vzame takoj v roke. Važnejše je ko marsikaj drugega. za kar se izgublja danes čas in moči — kajti dobava cenenega električnega toka pomeni dviganje Ijud- skega zdravja ter varčnosti s časom in denarjem. POLITICNE VESTI. Na sarajevskem sestanku zaradi ustano- vitve enotne demokratske stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev se je izvolil izvršilni odbor, ki stopi v zvezo s sorodnimi strankami v Srbiji ter izdela definitivni program. Predsedniki odbora je Svetozar Pribičevič, podpredsednik dr. Gavrilovič, dr. Krstelj in Ad. Ribnikar, tajniki dr. Šečerov, dr. Čutič, Kurtovič. Demetrovič, dr. Grisogono in dr Pe- stotnik. Nova viada za Hrvatsko in Slavonijo je imenovana: poverjenik za notranje zadeve je dr. Srgjan Budisavljevič, za prosveto dr. Milan Rojc, za pravosodje dr. Aleksander Badaj, za socijalno politiko Viljem Bukšek. Kralj Peter se namerava gtasom poročil iz Rima takoj po sklenjenem miru odpovedati pre- stolu na korist regentu Aleksandru. Minister za prehrano odstopil. Iz Belgrada poročajo, da je odstopil prehranjevalni minister Jovanovič. deloma zaradi slabega zdravja, deloma zaradi težkoč, s katerimi se je imel boriti. Jugoslovanske zahteve na mirovni kon- ferenci. Komisiji, ki se je že bavila z romunskim vprašanjem, je bilo poverjeno proučevanje vpra- šanj glede mej izvzemši onih, ki se tičejo Italije. Wilson naj razsodi. Jugoslovanska dele- gacija v Parizu je izročila Wilsonu spomenico s prošnjo, naj on razsodi v jugoslovansko-italijan- skem spvru. Italijani se temu protivijo. Češka državopravna demokratska stranka (po svojem programu istovetna z našo JDS) skli- cuje svoj glavni Ietni zbor za 23., 24. in 25: marca v Prago. Ceška zmaga na Dunaju. Poročali smo svoj čas, da so dunajski Čehi za volitve v nemžko- avstrijski državni zbor v vseh dunajskih volilnih okrajih postavili svoje kandidate. Povsod so ti dobiji ogromno število glasov, v 7. okraju pa je bil Čeh Fr. Dvorak, urednik »Delnickych Listu«, z 16.966 glasovi izvoljen. Zavsem so dobili češki ' kandidati 60.000 glasov, dočim so pri volitvah v državni zbor I. 1911 dobili komaj 6770 glasov. Dunajski Nemci s socijalisti vred so nastopili na volilni dan proti Čehom z najhujšim terorizmom. Vdrli so v čežke volilne lokale, razbijali tarn in pobijali Čehe. Vsenemško divjaštvo še ni ukro- čeno. Italijanska justica. Dve značilni sodbi ste bili izrečeni. te dni pred vojaškim sodiščem v Trstu. V prvem slučaju se je šlo za slovenske železničarje, ki so iz delavske solidarnosti vsto- pili v stavko. Obsojeni so bili na 2—5 let zapora, vsega skupaj 56 obtožencev na 121 let zapora in 15.700 lir globe. Celo- italijanskim socijalistom se gnusi ta sodba in so se zavzeli za slovenske delavce. — Isti dan pa se je vršila tudi razprava proti laškemu učitelju Ivanu de Zuca, ki je 29. dec. 1918 z drugimi demonstranti vred vdrl v za- sebno stanovanje škofa dr. Karlina v Trstu, raz- bijal in razmetaval pohiStvo, metal listine in drugo x na cesto ter se sploh obnašal kot pravcati divjak. Sodišče ga je - oprostilo, češ da je ravnal v opravičljivi razburjenosti. Celo državni pravdnik je zagovarjal oprostilno sodbo. Lepe razmere! ItalijahoČe spremembopremirja z »Avstro- Ogrsko«. Iz Pariza javljajo, da jo italijanski min. predsednik v seji najvišjega vojnega s\ ela izrazil potrebo spremembe premirja z Avstro-Ogrsko v tem smislu, da se naj demobilizirajo vse armade na ozemlju bivše Avstro-Ogrske ter. En milijon mark so dobili avstrijski Vse- nemci v.'d volitve v nemški Avstriji. Tako je ra- zumljivo, zakaj se ta stranka tako zavzema za združenje z Nemčijo. Kakšne »ugodnosti« Čakajo nemške Av- strijce v gospodarskem oziru v slučaju združitve z Nemčijo, kaže jasno izjava voditelja nemško- demokratske stranke dr. Richthofera: Nemčija bi prevzela avstrijska vojna posojila, pa seveda le oni del, ki po Stevilu prebivalstva odpade na nemško Avstrijo. Zato pa mora nemška Avstrija prevzeti sojamstvo za vojne dolgove Nemčije. Tudi se mora v nemSki Avstriji upeliati marka kot denarna vrednota. Cena krone bi znašala" 5#0 pfenigov. Italija mobilizira glasom poročil, doSlih v Beograd, zopet več že odpuščenih letnikov. Na- perjeno je to proti Jugoslovanom. Nemška Avstrija. Glasom poročil je bilo 16. t. m. v nemSko-avstrijski državni zbor izvo- Ijenih 70 soc. demokratov, 64 krščanskih soci- jalcev, 23 nemških nacijonalcev, 3 člani štajerske kmečke zveze, 1 Čeh in 1 Žid. Kakor smo v našem članku »Nemštvo« že vnaprej prerokovali, soc. demokrati torej niso dobili večine. Kako pa sodi nemško ljudstvo o vojnih hujskačih, nem- ških nacijonalcih, kaže dejstvo, da jih je bilo iz- voljenih le 23. 25 milijard državnega posojila mora najeti Nemčija. Državnemu zboru bo predložen v kratkem tozadevni načrt. 15 milijard je država že porabila. Podaijšanje premirja med Nemčijo in en- tento je bilo podpisano dne 16. tm. v salonsk.em vožu maršala Focha. Pogoji so za Nemčijo zelo poostreni. Novi pogoji premirja z Nemčijo so se glasom poročil iz Pariza doiočili tako, da mora Nemčija odpustiti armado ter obdržati le •toliko vojaštva, kolikor ga je treba za vzdržanje redu v notranjosti. Nemčiji se hoče na ta način one- mogočiti vojska proti Poljski. Ententa zasede Nemčijo? Iz Pariza javljajo, da je sklenil ententni najvišji vojni svet, sestaviti armado 200.000 mož, ki bo zasedla Nemčijo. Čim izvede Nemčija demobilizacijo, se ta armada zmanjša. Kdaj bo izdelana mirovna pogodba? Gla- som poročil iz Pariza je Wilson izjavil, da se bo mirovna pogodba predložila mesca junija v rati- fikacijo. Glede združitve nemške Avstrije z Nemčijo si ententno časopisje ni edino. Laški I isti z vso vnemo zagovarjajo združitev (zopet dokaz, da nb- stoje med Lahi in Nemci dogovori proti Jugo- Stev. 15 »N OVA I) 0 B A« Stran 3. slovanom), dočim stoji francosko časopisje na nasprotnem stališču. Tako piše pariSki »Temps« 15. tm.: »Če bomo dopustili, da bo triumfirala vsenemška in socijalistična kampanja v Avstriji za združitev z Nemčijo, in če dopustimo, da se bo Nemčija na tak goljufiv način povečala, potem borno stali nekega lepega dne pred dejstvom, ki bo zadalo naši mirovni politiki hud udarec. Pruski imperijalizem bo požrl Avstrijo in se bo tako okrepil, da utegne postati resna nevarnost za Evropo in svetovni mir. Prušaštvo bo vzcvelo v novi obliki in mi ga naj redimo!« Nemčija se mora pokoriti. V francoskem senatu je minister za opustošeno ozemlje izjavil, da bo do konca marca nad 170.000 nemških yojnih ujetnikov zaposlenih v opustošenih pokra- jinah Francoske. — Francoski minister za zunajne zadeve Pichon pa je izjavil: Nemčija mora razu- meti, da je premagana in da zasluži za dovršeno zločinstvo kazen. Znani vsenemški hujskač Wolf se je od- povedal izvolitvi v nemško-avstrijski državni zbor. Strahopetni nemški prestolonaslednik. Na- pram zastopniku lista »New-York World« je nemški prestolonaslednik glede zahteve entente, da mora biti tudi on izročen, izjavil, da ga živega ne bodo dobili. Je pač prestrahopeten, da bi dajal odgovor za svoja dejanja. Predsednikom nemškega državnega zbora je izvoljen pristaš katoliško-nemške stranke (cen- truma) Fehrenbach. Za podržavljenje zemije, rudnikov in že- leznic so se izjavili angleški socijalisti. Atentat na francoskega min. predsednika. Clemenceau-ja je bil izvršen 19. tm. med vožujo v avtomobilu. Clemenceau je bil od strela iz revolverja lahko ranjen. IZ KOROTANA. »Koroška — naš severni ščit«. Pod tern naslovom piše »Riječ Srba, Hrvata i Slovenaca«: »V slovenski KoroŠki stanuje nad 150.000 Slo- vencev, ki so nad 1000 let branili Sloveniio, lirvatsko in Slavonijo proti Germanom, bili so živ zid, ki je Nemcem preprečil pot do slovanske Adrije. Korošci so s svojim življenjem in smrtjo zadržali germansko poplavo po naših južnih po- krajinah. Zato, bratje Srbi in Hrvati, vrnite milo za drago svojim slovenskim bratom in osvobodite one, ki še vedno ječe pod Svabskim jarrnom! Osvobodite naš skupni jugoslovanski raj! Naš Korotan, naše Gosposvetsko polje naj bo vsem drugo Kosovo!« Pri volitvah na Koroškem v nem.-avstr. državni zbor so Nemci v slovenskih, od njih za- sedenih krajih. delali z najhujšim nasiljem. Nemška Soldateska je grozila slovenskim ljudem z obeša- njein, zapiranjem, zaplembo posestev itd., če ne volijo. Vkljub temu je nad 20.000 Slovencev v znak protesta oddalo prazne listke. Mnogo listkov je bilo z napisom: »Volim Jugoslavijo« in podobnimi. Nemci napadli Velikovec. Dne 18. t. m. ob 9. uri zvečer so Nemci napadli Velikovec. Sodelo- vala je težka artiljerija. Napad je bil odbit. S tern so Nemci zopet kršili premirje. Samomor odpadnika. V Št. Lenartu v Labodski dolini je izvršil samomor okr. sodnik dr. Meschitz. Bil je rojen Velikovčan, pa 'zagrizen odpadnik. Služboval je tudi na slovens kern Šta- jerskem. MARIBORSKI NOVIÖAR. Iz Maribora. Slučajno sem dobil nemšk list v roke in ondi bral, da je štajerski deželn svet vze! poročilo nemških odposlancev na znanje in jim izrekel za trudapolno delo priznanje in zahvalo. Rudečica me je oblila, ko sem to bral in bilo me je nekoliko sram. Kaj pajni? Mi nič manj trudapolno delo naših mož kot'nekaj samo ob sebi umljivega molče prebavljamo, in vendar bi lmeli dosti več vzroka biti hvaležni našim voditeljem, kot Nemci svojim. Kakor se je pre- pncevalno obrazložilo na shodu 16. tm. v Narod- MaTibor0mU' ie bil° več P°sk»sov, iztrgati nam in niihov'p rOkt Vsled čuječnosti naših voditeljev zaslue irrnh Spretne.ga nastopa odbitih. Prvenstvo so nriredili T °jbe generalu Majstru, kojemu oll^ leg °„TeÄClaV Nrdn- d°- »^ pove jenikovV ferja'vV in . °T"' ' ^*10™* tako dr. Hohnjeca i dr RosL ^T^3'/St°" udeleZil. pogajanj z a^e^So Äo to" Nemci, in je pred vsem dr. R^^n™' Jas li*ni prvobontelj, pnstostvoval pogajanjem od konca do kraja in zelo spretno ln stvarno zastopal slo- venske težnje in nadzoroyal pismeno sestavQ dogovora, kar pn tako zvitih in spretnih nasprot nikih ni bila baš lahka naloga, in kar more nai- bolje le ta presojati, ki ve, kako se pri takih pogajanjih utrujajo živci. Nehvaležno bi pač tudi bilo, ako se na tern mestu ne bi spominjali zaslug našega vrlega tolmača g. dr. Rapoca, ki le s svojim popolnim obvladanjem angleškega in jrancoskega jezika in spretnim, naglim prestav- 'janjem silno olajšal, da, celo sploh omogočii "ePosredno občevanje z amerikansko in francosko °niisijo in nam tako pomagal, kakor bi nam ™el iz neba. Vsi ti so se nesebično žrtvovali arodni stvari in bodi jim tern potem izrečena javna zahvala. Naj našemu narodu pred vsem na tej kritični točki ob sevörni meji nikoli ne manjka v potrebi takih mož, ki zastavijo spretno svoje sile za narodov b'lagor.—Omeniti mi je še prihoda bataljona srbskih vojakov. Slovensko občinstvo je srčno Želelo jih pozdraviti kot brate in jim izreči javno zahvalo, da^so nam prišli v kritičnem trenotku na pomoč. Žal nam sedanje težavne razmere glede kurjave in razsvetljave onemogočajo vsako prireditev. Slovenci ob meji pa vemo ceniti bratsko ljubezen, ki je vodila slavne junake od Soluna, ki več let niso bili videli svojega doma, mimo domače hiše, rnimo lastnega dorna naprej, odrešit svoje brate in priti nam na pomoč, ko'nam je grozila nevarnost. Prirastlo je tisoč pušek, prirastlo pa je stotisoč duš, ker se je s tern udejstvila skupnost arrnade in skupnost sovražnika, " in se čutimo varne v okrilju skupne države. lzrekam željo, da bi ta čuvstva mariborskega slovenskega občinstva tol- mačili poklicani fäktorji naSim srbskim bratom, z nado, da bi se kmalu podala prilika, da občin- stvo samo prepriča srbske vojake o svoji iskrem bratski ljubeznji do njih. Maribor. Vladni komisar dr. Pfeifer je odpu- stil pri mestni policiji 13 Nemcev. Maribor. Celo zimo smo že brez razsvetljave, ker nimamo plina. Obrati, odvisni od plina, mo- rajo počivati. Več vagonov ostravskega premoga, namenjenega za nas, že čaka na nemško-avstrijski meji, a Nemci ne dovolijo, da bi naši vojaki sprern- Ijali vlak. Naša vojaSka' oblast je poslala Srbe, zaveznike entente. Pa tudi tem Nemci niso do- volili spremstva. Pogajanja' se Se vrše, toda pri nemški nagajivosti je mogoče, da bo prej zime konec, nego b4do končana. Takrat bomo pa že imeli elektriko. Razpuščene šulferajnske sole. Ker so šul- ferajnske sole imele le malo nemških otrok, mar- več so potujčevale v prvi vrsti le slovensko deco, je okrajni šolski svet mariborski soglasno sklenil te sole razpustiti, nemško učiteljstvo odsloviti ter ga nadomestiii s slovenskim. CEUSKE NOVICE. Cankarjeva proslava s predavanjem gosp. kustosa dr. Iv. Prijatelja in recitiranjem izbranih odstavkov iz Cankarjevih del se vrši v nedeljQ, dne 2. marca ob 3. uri pop. v Narodnem domu v Celju. Gosti iz bližnje in daljne okolice so na to izredno prireditev še posebno vabljeni. „Sncgulčica". To lepo mladinsko igro priredi v nedeljo 23. t. m. ob 3. uri v Mestnetn gledališču v Celju celjska podružnica Sploš- nega slovenskega ženskega društva. Pripeljite našo mladino, da bo imela prijeten užitek. Dijaška kuhinja v Celju se preseli v pro- store nove gimnazije in začne poslovati začet- kom marca. V Celje se je vrnil slikarski mojster g. Mihael Dobravc. Bil je 41/2 leta pri vojakih. Imenovanja. Za rudarskega nadsvetnika je imenovan inž. g. Karl Löwl, za rudarskega svet- nika pa inž. g. Jos. Hummel, oba v cinkarni v Gaberjih. Dramatično društvo v Celju je imelo dne 19. tm. izredni občni zbor, ki je bil izborno obiskan. god utisom novih razmer, ki stavijo na društvo veliko večje zahteve (velik narast slovenskega prebivalstva, prevzem mestnega gledališča itd.), se je sklenilo, pridobiti si stalnega režiserja, ure- diti v mestnem gledališču pisarno, kjer bo ob go- tovih urah nekdo izmed funkcijonarjev vedno na razpolago itd. Izvolil se je odbor, v katerem so: predsednik g. Ivan Prekoršek, režiser g. uradišnik, intendant g. R. Salmič, tajnik g. prof. Mravljak, gar- derober g. Jurman, odbornica gospa dr. Kalanova, odbornik g. dr. Milko Hrašovec. Mestni kino v Celju preneha s 1. marcem. Gledališče prevzame Dramatično društvo, ki bo po možnosti vsak teden prirejalo gledališke pred- stave. Iz Celja se nam piše: 15. tm. se je spreha- jal znani German Lindauer z nekim častnikom hrvatskega 16. pp. po mestu. Pravil mu je med drugim: »Die Kinwohner hier sind sind fast lauter Deutsche, die aber jetzt unter der slavischen Ober- herrschaft slovenisch sprechen müssen.« (Prebi- valci tu so skoro sami Nemci, ki pa zdaj pod slovansko vlado moräjo slovenski govoriti.) Častnik je — čujte in strmite! — dejal, da se je o tem prepričal. Ali smatra res razne »-itsche«, »-egge«, »¦etze« itd. za pristne Germane?! Lindauer pa je menda že tudi pozabü, kako je ob preobratu na- govarjal vojake, ki so odhajali domov, naj malo »popravijo« razne objekte, — kaj?! Za Dijaško kuhinjo v Celju sta izročila našemu uredništvu namesto venca na grob dijaka Hinka Kocuvana iz Celja gg. AI. Gniušek, trgovec v Mariboru, 50 K, ter birmski boter imenovanega dijaka 50 Kr, skupaj 100 K. Srčna hvala! Pripo- ročamo v posnemanje! Prodajna cena mesu mora v smislu na- redbe dezeine vlade v Ljubljani ostati dosedajna. Vkljub temu pa .se nekateri celjski mesarji spo- zabijajo in prodajajo meso po 10 K. Kaj za celjske mesarje ne veljajo odredbe vladeV! Ljubljanska drama gostuje prve dni marca v Celju in Mariboru s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda« in Nušičevo »Svet«. Za prvo redno porotno zasedanje v Celju so imenovani: kot predsednik sodnega dvora po- rotnega sodišča predsednik okrožne sodnije dr. Jos. Kotnik, kot njegovi namestniki pa višji dež. sodni svetnik dr. Frid. Bračič ter sodna svetnika dr. Henrik Stepančič in dr. Ivan Premšak. Koncert v Celju. Operna pevka Gidia Buccarini, rojena Primorka iz Bakra, priredi v sredo 5. marca v Mestnem gledališču v Celju koncert. Poje razne Zajčeve, Verdijeve, Puccini- jeve in druge skladbe. Predprodaja vstopnic pri ge. Engelman v mitnici na Ljubljanski cesti. Znižanje cen jedilom v restavraciji Na- rodni dorn. Na notici v »Jugoslaviji« glede zni- žanja cen v naših gostilnah se je prvi odzval g. Franc Pavlinc, ki s prvim marcem zmža cene je- dilom skoro na polovico prejšnjih cen. Upamo, da mu sledijo tudi drugi. Opozarjamo na toza- devni inserat. Uredništvo »Nove Dobe« se nahaja v Zvezni tiskarni (v pritličju na levo). DNEVNE NOVICE. Naročnina na »Novo Dobo« znaša letno 24 K, polletno 12 K, četrtletno 6 K, mesečno 2 K. Vse cenjene naročnike prosimo, naj poši- Ijajo naročnino naprej, ker se jim sicer list ustavi. Zaenkrat naj se poiilja naročnina po nakaznicah. Kakor hitro dobimo položnice, jih bomo priložili. Dobava premoga. Deželna vlada za Slove- nijo je z odlokom z dne 24. januarja 1919 štev. 1050 opustila dosedanje nadzorništvo za dobavo premoga. Nadaljno oskrbovanje premoga za gla- varstva Brežice, Slovenjgradec, Konjice, Celje in za ekspozituro Mozirje prevzame glavarstvo v Celju, za glavarstva Maribor, Ljutomer in Ptuj pa glavarstvo Maribor. Vse tozadevne prošnje je v prihodnje predložiti omenjenima glavarstvoma v Celju ozir. Mariboru. Odslovitev notarjev. Iz krogov notarjev smo prejeli: Naredba dezeine vlade odreja odslovitev notarjev, katerih ne potrdi vkljub prošnji za novo poverilo, tako da bi odslovljenje veljalo z razgla- som sklepa v Uradnem listu. Zadnji Uradni list je izšel 14. tm. in prišel v Celje 17. tm. Kdaj bo torej ustavljeno uradovanje ne potrjenega notarja? Ali z dnevom, ki je na čelu Uradnega lista, ali z onim, ko list dojde odslovljenemu notarju v roke? Zavoljo vsestranske pravne varnosti bo pač treba odslovljenemu notarju v njegove roke naznaniti, kdaj ima končati uradovanje. Dogovor glede konfinirancev v Gradcu in v Ljubljani. Glasom poročila iz Ljubljane se je med nemško deželno vlado v Gradcu in našo deželno vlado v Ljubljani sklenil dogovor, da se v Graden izpuste vsi konfinirani Slovenci, v Lju- bljani pa konfinirani Nemci. Tisk dinarjev SHS. Iz Zagreba poroča, da se bodo v Zagrebu tiskali bankovei po 20 in 50 'dinarjev, v Parizu po 500 in 1000 dinarjev, ostali pa v Pragi. Pričakuje se, da bodo do aprila go- tovi in se bodo takrat zamenjali za sedaine krone. Bankovce kolkovali bodo, kakor sodijo poučeni finančni krogi, tudi v Nemški Avstriji. Nižja rudarska sola, prva te vrste v Jugo- slaviji, se ustanovi s 1. okt. 1919 v Ljubljani. Trafike. Deželna vlada v Ljubljani razglaša: Trafike na splošno še niso razpisane. Zato naj vojni slepci, invalidi in svojci padlih, ki mislijo prositi za trafike, ne vlagajo že sedaj svojih pro- šenj. Razpis posameznih trafik po celi Sloveniji bo objavljen v časopisih. Tedaj bodo razglašeni tudi vsi pogoji in navodila za sestavo prošenj. Takrat bo šele pravi čas za vlaganje prošenj. Bratislava (in ne, kakor je stalo pomotoma v zadnji »Novi Dobi«, Brati'slav) se imenuje od- slej Liradno mesto Požun. Celibat učiteljic se odpravi vsled sklepa dezeine vlade v Ljubljani. NaČrt zakona o državni zaščiti jugoslo- vanske dece izdeluje v Belgradu posebna kon- ferenca pod predsedstvom dr. Korošca. Ljudska sola za slepce se ustanovi naj- brže že letošnjo jesen v Ljubljani. V Trstu ustanove Lahi v kratkem svojo vseučilišče. Tako poroča laški list »Tribuna«. IZ JUGOSLOV. DEMOKRATSKE STRANKE. V Šmarju pri Jelšah se vrši v nedeljo 23. tm. ob 3. uri pop. pri Mabjanu javen shod JDS; govori dr. Kukovec. V Rogaški Slatini se vrši v nedeljo 23. tm. ob 8. uri dop. v soli javni shod JDS; govori. dr. V. Kukovec. V Loki pri Zusmu se vrši v nedeljo 23. tm. javni shod JDS ob 3. uri pop. pri Gajšeku. Shod JDS v Št. Vidu pri Grobelnem v nedeljo 16. tm. v šoli se je vršil ob lepi udeležbi zlasti ženskega spola pod predsedstvom g. nad- učitelja Stritarja. O političnih vprašanjih je raz- pravljal g. dr. Gvidon Sernec, o raznih gospodar- skih zadevah pa g. Janko Lesničariz Celja. Sprejele so se rezolucije proti laški okupaciji naše zemlje, za slovensko Koroško ter izjava udanosti kralju Petru. — Ustanovila se je krajevna organizacija JDS pod predsedstvom g. nadučitelja Stritarja. Stran 4. »NOVA D O B A« Štev. 15 Od Sv. Barbare v Halozah. V nedeljo, dne 16. tm. se je vršil v tukajšnji šoli shod JDS. Ude- ležilo se ga je tako ogromno število domačega občinstva, d« sta bila razred in hodnik nabito polna. Šolski vodja in posestnik Ciril Vobič je pozdravil navzoče in predlagal za predsednika shoda posesinika Fr. Jurgeca iz Paradiža. Govor- nik iz Ptuja, dr. Matej Senčar je v lepem govoru seznanil ljudstvo s povzročitelji svetovnega klanja, s sedanjim položajem ter z vsemi najvažnejšimi gospodarskimi vprašanji. Z velikim zanimanjem in odobravanjem je sledilo ljudstvo njegovim iz- vajanjem. Dr. Šalamun iz Ptuja je razvil program jugoslovanske demokratske stranke. Po rešitvj še nekaterih perečih gospodarskih vprašanj se je osnoval pripravljalni odbor kraj. organizacije JDS. Zibika. Pri nas so priprave za krajevno organizacijo JDS v polnem teku in se v kratkem izvoli odbor. Slovenci in Slovenke, priglasite se v velikem številu. Čim več nas bo, tim lažje bo naša naloga in politično delo. Vsi na delo! Zenski vestnik. Podružnica splošnega slovenskega žen- skega društva v Celju se je ustanovila 15. tm. Zborovanje je bilo lepo obiskano ter so različne govornice (gospa dr. Kalanova, dr. Sernečeva, Prekoršekova itd.) zanimivo razpravljale o žen- skem vprašanju. V odbor so izvoljene: kot pred- sednica Ela dr. Kalanova, podpredsednica dr. Sernečeva, blagajničarka gospa Stadlerjeva, tajnica Jožica Gregorinova, odbomice ga. dr. Dečkova, Frančiška Wiesberger, Dragica Mirnik, Jožica Gregorin, Mara Poglajen. DOPISI. Iz Ormoža, Vseh 33 občin ormoškega okraja je poslalo generalu Maistru v Maribom sledeči brzojav : »Vseh 33 občin ormoškega okraja Vam izreka najiskrenejšo zahvalo za Vaš in Vaše vojske možati nastop v obrambi naše grude nasproti stoletnemu zatiralcu naših očetov ter zahrbtnemu in grabežljivemu sovražniku naših prirojenih pravic; zagotavljamo Vas, da stojimo vsi trdno in zvesto za Vami in Vašimi ukrepi, upajoč, da ostanete neomajni in neizprosni brani- telj in zaščitnik naših pravic in naših mej.« — General Maister je nato poslal gerentu ormoške občine dr. Ferdo Lašiču brzojavno sledeči odgo- vor : »Vsem 33 občinam Vašega okraja se udano zahvaljujem za izraze zaupanja ; bodite prepričani, da, dokler smo složni in dokler trdno stojimo z združenimi močmi v obrambo naše zemlje in naših pravic, se nam ni treba bati, da bi kdo rriogel nas v uživanju naše mlade, velike svo- bodne Jugoslavije ovirati. Bog naj živi našo sve- to Jugoslavijo I« Železniški promet med Špiljem in Ljuto- merom je od 19. t. m. naprej zopet vzpostavljen. Iz Rogaške Slatine. Precej časa je že mi- nilo, odkar je bila tu od ljubljanske vlade komi- sija, da uredi kopališke razmere. Pa v deželni pi- sarni se še danes nemški uradniki šopirijo kot prej. Čujemo celo, da nameravajo ostati še skozi celo sezijo. Ali ni dovolj, da ostane ravnatelj dr. Mulli za upeljanje novih slovenskih uradnikov?! Do danes ni še niti eden Slovenec nastavljen. Smo pač počasnil Slov. Bistrica. — V našem mestu ki je sedaj res slovensko in bo tako tudl ostalo,bi radi uživali jugoslovanske dobrote razni nemškutarji, katerim se človek najraje izogne, da se ne jezi ob njihovem pogledu brez potrebe. Nemškutar ima pač debelo kožo, ki prenese prav vse, če mu iz tega gleda kaka korist. Le tako si moremo razlagati, da so si upali razni tujci kot trgovec Müller, odstavljeni bavčni upravitelj Fekonja, od kmetov preganjani mesar Stampfl ravno sedaj začeti med nami trgo- vati. Mi bomo pa Že našli sredstva, da bomo Vam in Vašemu pokrovitelju, sladko-obraznemu zdrav- niku dr. Murmayerju, ki še tudi noče odnesti svojih dolgih nog, življenje primerno osladili. Kdor ni v srcu Jugoslovan, ne bo med nami živel, najmanje pa na naš račun. S tern naj še marsikdo drugi iz ozračja Juhart-Watzek in komp. ki še ni povezal svoje cule, računi, da se ne bo prepozno streznil. Slov. Bistrica. »Čitalnica« pripravlja lepo narodno igro s petjem Anzengruberjevega »Krivo- prisežnika«. Ker pa je bil pri vsaki igri tako ve- lik naval, da prostori v Narodnem Domu niso zadoščali, se vrši igra dvakrat in sicer v soboto dne 8. sušca ob 7. uri zvečer za mesto in v ne- deljo dne 9. sušca ob 3 uri popoldan za okolico (torej ne 2 sušca)-Plesna Sola Čitalnice priredi dne 1. sušca t. I. plesni venček.-Minulo nedeljo so prišli v Slov. Bistrico srbski vojaki, katere je občinstvo z navdušenjem sprejelo in jim priredilo na kolo- dvoru prisrčne ovacije. Po mestu so plapolale slovanske trobojnice in pozdravljale srbske junake. Srbi so si pridobili v par dneh splošno spošlovanje v mestu, radi njihovega finega vedenja jih čislajo tudi oni, kateri so jih smatrali doslej vsled ščuvanja graških listov za strašilo. Čitalnica v Šmarju si je na svojem leto- šnjem občnem zboru izbrala sledeči odbor: pred- sednik dr. J. Rakež, podpredsednik A. Krolnik, tajnik M. KoroSec, blagajničarka gdčna. J Zu- pančič, odbornik li. Šumer, namestnika M. Lavrač in A. Kunej. Pričakovati je krepkega izobraževal- nega dela, posebno tudi iavnih predavanj in dra- matičnih predstvav. Št. Janž pri Zibiki. Sv. Štefanska ljudska knjižnica priredi v nedeljo dne 2. sušca t. I. za- bavni večer v prostorih gospe Tojnko (podomače Orehoškem) v Šentjanžu. Vspored: Ob 2. uri pop. volitev pripravljalnega odbora JDS; ob 3. uri in naprej godba, petje, šaljiva pošta, licitiranje ša- ljivega predmeta, prosta zabava itd. Vsi od blizu in daleč na zabavni večer, da se po vojni utruje- ni in duševno zmučeni zopet razvedrimo. Pride tudi puščavnik iz Babnegore. Iz Vojnika nam poročajo, da se z gotove strani pobirajo pri nevednih ljudeh podpisi za Mahorčiča. Kaj so ti ljudje tako hitro pozabili, da je Mahorčič kot član bivšega nemškega občin- skega odbora vojniškega sopodpisal protest proti jugoslovanski deklaraciji?! V Grižah je umrl 16. svečana t. 1. stara kmečka korenina Janez Mastnak. Bil je sin Martin Slomšekove sestre, torej pravi nečak našega slavnega škofa. iirastnik. Ravnatelj steklarne Wiltschnigzatira slovenskega delavca, zato ker je zvest državljan Jugoslavije. Ali se ne bo že tega moža pognalo tja, kamor spada?! — Hrastniški mesar Johann L. je prodal nemškemu uradniku 7 kg. mesa naenkrat slovenski stranki pa,ki je malo prej prosila mesa, ničesar. To se je zgodilo pred par dnevi. — Ne- mec K. prosi za prenos gostilniške koncesije (ki zdaj počiva), to pa samo radi tega, ker naši nem- škutarji zdaj nimajo lokala, kjer bi nemoteno lahko zabavljali čez Jugoslavijo. V onem delu ni potrebe nove gostilne in na to opozarjamo okr. glavarstvo. — Kdaj nas misli zapustiti občinski zdravnik dr. Jaklin?! Če ne bo kmalu izginil, bo treba napeti druge strune! V Škalah pri Velenju je bil ponoči od 18. na 19. tm. zavratno ustreljen rudarski paznik Albin Keše. Prepeljali so ga v bolnišnico v Celju, kjer je vsled rane v trebuh umrl. O storilcu Še ni sledu. V Podgorju pri Slovenjgradcu je umrl dne 14. tm. veleposestnik g. Ivan Rogina, star 24 let. Vrlemu narodnjaku blag spomin! OBRT, TRGOVINA IN NARODNO GOSPODARSTVO. Kaj je z zavarovanjem? (Dopis iz Prevalj.) Tako se povprašujejo prebivalci po Mežiški dolini. Poprej so hodili nemški agentje okrog nas ter hvalili svoje zavarovalne zavode. Marsikateri je zavaroval svoja poslopja ali življenje pri ne- slovanskih zavarovalnih zavodih. V zadnjem času ne pridejo ti agentje niti inkasirat zapadlih pre- mij, Cesar prej nikdar niso zamudili. V opraviče- nem dvomu je ta ali oni, kaj bode z zavarovalno svoto v slučaju kakega požara. Bodo li nemške zavarovalnice Jugoslovanom zlepa izplačevale za- varovaine svote, na kaki podlagi, in ali ne bode treba teh zahtev sodnim potom ugotavljati ? Znani so nam slučaji, ko so državljani Jugo- slavije vložili za svoje zahtevke proti dolžnikom v Nemški Avstriji tožbe pri sodiščih v Nemški Avstriji, a ta so se postavila na to stališče, da mora tožitelj poprej šele dokazati, če je državljan Nemške Avstrije, potem se bode o tožbi razprav- Ijalo Ni še to vprašanje konečno rešeno, a gotovo je, da to postopanje stane mnogo potov in pravd- ni'h stroškov ter je konečni uspeh že vnaprej ne- gotov. Najložje se je temu ogniti, ako se zavaruje pri slovenskih zavarovalnicah, ki imajo svoj sedež v Jugoslavs. Pristojnost sodišČa je v tern slučaju vsekakor dana v naši državi, škodo imajo oceniti domači cenilci in pri razsodišč h delujejo naši sod- niki, ki bodo gotovo za obe stranki pravičrieje in bolj nepristransko sodili kot tujerodci. A tudi iz političnega in skupno gospodarskega stališča je dolžnost naših državljanov, da sklepa)O zavarovanja le pri zavarovalnicah naše slovanske države. Do sedaj so si nemSke in italijanske za- varovalnice nakopičile milijone iz premij, ki jih je plačeval Slovenec. S tern denarjem so si tuje- rodci zidali krasne palace po neslovanskih mestih, dajali velikanske svote za Schulverein, Südmarko, Lega nazionale in druga nam sovražna društva, plačevali z našim denarjem nemško učiteljstvo, da je otroke slovenskih starišev v prvi mladosii vzgajalo v nemškem duhu, jih zaštmpljalo v njih nežnih čuvstvih ter tako odtujilo starišem in last- nemu narodu. V neslovenskih zavarovalnih zavodih je na- meSčenih na tisoče nemških in laških uradnikov, kjer bi lahko imeli kruh sinovi slovenskih stanšev, ako bi se vse zavarovalne premije stekale v slo- venske zavode. Sedaj, ko smo spojeni v svojo junoslovansko državo, bi sled.ija trpela tudi državno skodo, na pr. pri davkih, kajti nemški znvarovalni zavodi s sedežem v Nemški Avstriji, piačujejo dohodninski davek, davek od svoj.h palač in posestev, urad- niki svoj pridobninski davek itd. v državno bla- gajno nemske Avstrije. Ako te premije ostanejo v na§i državi, bodo vsi ti davki zavarovalnic s sed.ežem v Jugoslaviji vplačani v na^o državno blagajno. Vsi ti dohodki bodo v bodoce prišli nam vsem v prid, in take palace, ki so bile dosedaj zidane z našimi premijami v Nemški Avstriji, se bodo odslej dvigale na slovenskih tleh. Vseh ugodnosti in koristi, ki izvirajo za vsa- kega posameznika in za skupno državo vsled za- varovanj pri domačih zavarovalnicah, bi se vkrat- kih stavkih ne moglo označiti. Vsak naj se pouči pri zastopstvu slov.enske zavarovalnice v najbliž- iem okraju. Za koroški del Jugoslavije, zlasti za Mežiško dolino, dobi vsak potrebna pojasnila v občinski pisarni v Prevaljah ali v pisarni Nar. sveta v Pvevaljah. Cebelarji! Na občnem zboru »Slovenskega čebelarskega društva za Sp. Štajersko«, ki je bil letos 8. svečana v Celju, smo sklenili napeti vse sile, da povzdig- nemo zopet naše čebelarstvo, ki je vsled vojne silno ;trpelo. Podlaga druStva so podružnice. Treba je, da jih zbudimo v novi domovini k novemu, krepkejšemu življenju. Pozivljamo torej vse čebe- larje, da se takoj zberejo okrog svojih podružnic. Bivši blagajnik, ozir. načelnik ali tajnik, ali tarn, kjer je zmanjkalo vseh, katerikoli navdušen če- belar, naj zbere takoj čebelarje v stari podružnici. Naznani se nam pa nai tudi, kje bi bilo dobro ustanoviti novo podružnico. Napiše se naj natančni imenik (ime in, primek, kraj in pošta) vseh udov v treh izvodih. Enega naj obdrži dotični blagajnik ali tisti, ki je pobral udnino, dva pa naj pošlje z denarjem vred (denar po nakaznici, imenik pa v pismu) na naslov: g. Mirnik, predstojnik pošt- nega urada v Celju. Udnina je zdaj 8 K. Eno krono obdrži podružnica, sedem kron pa se naj pošlje za vsakega člana gosp. Mirniku. Teh sedem kron stane namreč list »Slovenski Čebelar«, ki ga bo dobival vsak Clan. Čebelarji, ne ustrašite se te vsote, saj veste, da je zdaj vse drago! Naše društvo ne bo imelo od tega niti vinarja! Dobi- ček bo imel le vsak društvenik sam, ker se bomo potrudili, da bomo storili za povzdigo Čebelarstva vse, kar bo v naših močeh. Ker mora upravništvo lista čimprej vedeti, koliko naročnikov bo, je stvar zelo nujna! — Glede zavarovanja bo poročal naš »ata« Jurančič v >Čebelarju«. Glede sladkorja, ki je bil na železnicah zaplenjen, bomo storili po- trebne korake, da se bo izročil ali vsaj denar vrnil. Vsi tisti, ki so pozvani od vodstva poslali denar za sladkor, pa ga niso prejeli, naj nam to z natančnimi podatki takoj naznanijo. Konečno naznanjamo, da bomo podpirali združitev vseh čebelarskih društev in čebelarjev v zedinjeni Jugo- slaviji. Čebelarji na noge! — Griže pri Celju, dne 15. svečana 1919. — Ludovik Černej, tačas pred- sednik »Slov. čebelar. društva za Spod. Štajersko«. Na noge, slovenski obrtnik! Veliki del uspehov narodnega napredka na slov. Štajerskem je brezdvomno pripisovati mar- ljivemu in vztrajnemu sodelovanju slov. obrtni- štva. Ono je, svesto si svojih dolžnosti, povsod uspešno pripomoglo v delu za gospodarski na- ¦ predek slov. ljudstva, v prepričanju, da le v skupnem delu vseh stanov naroda leži njegova moč in njegova rešitev. Zatirano po nepravičnosti prejšnje vlade, stiskano po konkurenci nemškega kapitala, bilo je domala nezmožno, da si ustvari pogoje za utrditev in pospešitev svoje lastne organizacije. Preobrat je prinesel tudi slov. obrtni- štvu — upajmo — zaželjeno odrešenje. V samo- pomoči in s složnim delom našla se bodo sred- stva, ki rešijo slov. obrtnika iz krempljev tujega kapitala, ki ga vzbudijo iz stanovske nezavednosti ter mu pripomorejo do ojačenja njegovih sil, k stabilizaciji obstanka, zboljšanju njegove bodoč- nosti, k ciljem novoustvarjene stanovske orjjen- tacije Naše obrtno zadružništvo je komaj vredno, da se ga resno imenuje. V svojo žalost si mora- mo priznati, da izmed pribUŽno 80, med temi večinoma kolektivnih zadrug, pripada le 15 naši zvezi slov. štajerske obrtne zadruge. Vse druge so žal še vedno članice graškega «Verbanda« all pa se sploh za svoj obstoj ne brigajo. NaŠa dolžnost je, da sedaj, ko pridemo k rednim raz- meram, vzbudimo naše zadruge k rednemu delo- vanju ter jih, v kolikor ne pdgovarjajo interesom posameznih strok, po potrebi preuredimo. Voči- gled bodočim težkočam v pridobivanju sirovin, vpraSanjih kredita in delavstva, v pospeševanju strokovnega znania itd. je jasno, da obstoječe koiektivne zadruge svojemu namenu ne bodo zadostovale ter da bode njih razkrojitev v stro- kovne skupine ena najvažnejših nalog naše orga- nizacije. Da je pri tern delu moč poejincev in posameznih zadrug za izpolnjevanje omenjenih nalog preslaba in da je treba zadrugam iskati medsebojnega spoznaiija in spojenja po vzgledu nasih gospodarskih in kmetijskih organizacij, je jasno. Predvsem je do'zno^t, da pristopijo vse ob- stoječe zadruge slov. šiajerski obrtni zvezi v Celju ter da se do nje obračajo s svojimi žehami Štev. 15 »NOVA D 0 B Ac Stran 5. po reorganizaciji ter vsemi obrtne interese zade- vajočimi zahtevarni. Zato je sedaj o priliki občnih zborov naj- primernejši čas, — in dolžnost merodajnih činite- ljev je, da se oprimejo dela ter da uveljavijo ¦brtništvo v narodno in gospodarsko življenje, do one stopinje, ki pripada njegovemu številu in njegovi davčni sili. Idimo torej na delo, odrešilno in koristo- nosno ! Vse za naš obstoj in narodov napredek ! Zdc. Podružnice slovenske kmetijske družbe. Dosedaj ima slovenska kmetijska družba na slo- venskem Štajerskem 60 podružnic z skoraj 6000 člani. Lepo število podružnic in lepo število čla- nov. Vendar pa ne morem biti zadovoljen, če pregledujem podružnice in najdem, da imamo med temi podružnicami 9 takih, katere imajo komaj do 30 članov in nadaljnih 11, katere ima- jo do 50 članov. In to ne morebiti v kakih rev- nih krajih, ampak v krajih, kjer prebivalstvo gospodarsko dobro stoji. Ne bom imenoval nobe- nih imen, ampak pozivam vse razumnike, kateri stanujete in delujete med kmetovalci : sodelujte pri edini strokovni organizaciji kmetovalcev, združujte jih, zbirajte člane, snujte nove podruž- nice, kjer je to potreba, in gotovo se bode'gornje število članov potrojilo. Če se dajo v nekaterih krajih doseČi tako lepi uspehi, se bodo dali tudi v drugih. Novi časi bodo tudi od nas zahtevali v marsikaterih panogah kmetovanja prenovljenja, in za to treba pouka in organizacije in to oboje najdemo v najlepši meri v slovenski kmetijski družbi. Zvišanje skočnin za državne žrebce. Vsled izredne draginje krmil in drugih potrebščin za žrebce je deželna vlada za Slovenijo (oddelek za kmetijstvo v Liubljani) zvišala skočnino za dr- žavne žrebce po Kranjskem, Štajerskem in Ko- roškem in sicer za žrebce težkih pasem na 30 K, za žrebce lahkih pasem pa na 25 K. Zvišanje velja za skočno dobo 1919 I. Nihče ni dolžan plačati višje skočnine, nego je določena. Odredba ne zadeva žrebcev, ki so zasebna last. 2000 vagonov ameriške pšenične moke, namenjene za Jugoslavijo, je došlo te dni v Trst. Večina moke je za Slovenijo. Riža je tudi nekaj prišlo. Iz Belgrada je obljubljena za Slovenijo večja množina kave, čaja, kakao in čokolade. Tudi sta na potu iz Amerike dva velika parnika, obložena s tobakom, tudi za Jugoslavijo. Kurz krone še pada. Iz Curiha se poroča, da je vsled vesti, da bo češkoslovaška država žigosala bankovce, kurz avstrijske krone zopet padel in sicer od 28 na 26'3 centezima. Znižanje obrestne mere na Hrvatskem. Gre- iriij zagrebških denarnih zavodov je sklenil znižati obrestno mero od 3 na 2 odstotka. Uredba poslov davčnih komislj. Prejeli smo od dezeine vlade v Ljubljani tozadevno ob- širen dopis, iz katerega zaradi malega prostora posnemamo giavne točke: 1. za vse območje finan- žnega deŽ. ravnateljstva v Ljubljani (tudi za štajer- sko in koroško ozemlje, ki pripada naši državi) se ustanovita dve novi komisiji. 2. V prvi instand preide priredba občne dohodnine in pridobnine začasno v roke davčnih oblastev. Davčne komisije I. se začasno razpuste in se razpišejo nove volitve čimprej, če le mogoče za 1.1920. Ravno ta for- melna olajšava pa naj bo za davčna oblastva opomin, da v materijalnem oziru še z večjo skrb- nostjo in vestnosljo izvedejo priredbo, in v to svrho kolikor mogoče vzdrže zvezo z onimi člani razpuščenih komisij, ki so se odlikovali po svoji objektivnosti, zanesljivosti in poznavanju krajevnih razmer. Z»kon (naredba 336 v Uradnem listu od 3. tm. nudi oblastvom možnosti dovolj, da si za- sigurajo sodelovanje takih oseb in jih zaslišijo kot izvedene zaupnike itd. v vseh dvomljivih, zlasti pa v slučajih, kjer je po zakonu predpisan ukrep cenilne komjsije. SH„ Kollko zivil se sme izvoziti iz kraljestva . b5; Politična oblastva (okr. glavarstva) smejo ^ ' IZ,VOZ sledečih množin preko mej Jugo- liann cHc dljakom in vseučiliščnikom, držav- aI Vü i7 * «ki študiraJo v inozemstvu, za živila do 20 kg teže za 1 osebo in 1 mesec ; 2. de lavcem, državljanom SHS, ki gredo za zaslužkom v inozemstvo, za živila do 20 kg za 1 osebo; 3;. 0,seba"' .ukl ffred? 2* krajši cas po službenih ah kupčijsk.h opravkih v inozemstvo, za živila do 5 kg teže za 1 osebo -, ako traja potovanje delj ko 14 dni, do 10 kg; 4. uradnikom in dru- gim osebam, ki se preselijo stalno v inozemstvo in ki so dobivali doslej živila pri obč. aproviza- ciji, za vsako osebo: mlinskih izdelkov 5 kg, krompirja 10 kg, fižola 3 kg, maščobe 2 kg, mesa 2 kg, drugih živil (sadja, zelenjadi) 10 kg; 5. osebam, ki imajo v tuzemstvu zemljiška pose- stva (samopreskrbovalci), ki pa žive v inozem- stvu ali ki se hočejo za stalno ali za daljšo dobo preseliti v inozemstvo, za vsakega člana rodbine: državno oskrbovanih in ..racijoniranih živil (mlin- skih izdelkov. fižola, krompirja, masti itd.) le količino, ki jo smejo po predpisih porabiti v dobi 2 mesecev; vseh drugih živil največ 10 kg. V vseh drugih primerih, ki tu niso navedeni, izdaja izvozna dovoljenja slej ko prej prehranjevalni urad v Ljubljani. — Izvozna dovoljenja za selitve- no blago (v to spadajo tudi drva in premog) dajejo tudi okr. glavarstva. — Izvoz prešičev in govedi se vobče ne dovoljuje. — Splošno še opozarjamo, da naše oblasti z ozirom na dejstvo, da nemška vlada dela velike težave prevozu slad- korja, petroleja itd. v našo državo, principijelno sploh samo v posebnega ozira vrednih in najnuj- nejčih slučajih dajejo dovoljenja za izvoz živil. Čebelarji Savinjske dolinel Predsedstvo »Čebelarske podružnice za Sav. dol.«, ki sem jo' ustanovil in vodil dolgo vrsto let, je prevzel za- časno dosedajni tajnik g. Srečko Pečar, nadučitelj v Št. Pavlu. Blagajnik ostane g. Andrej Pikl, čebe- larski mojster na Sp. Ložnici, pošta Žalec. Temu naj pošlje vsak, ki hoče biti ud podružnice, takoj udnino 8 K po nakaznici, na kateri naj zapiše svoj natančni naslov. G. Pikl bo poslal potem skupno svoto v Celje. Dragi čebelarji, zbudili smo čebe- larstvo v naši lepi dolini, ,rešimo ga sedaj iz voj- nega groba! Združimo se vsi! L. Černej. Podpore vojakom. ki so odpuščeni iz vo- jaške službe. Ob odhodu iz vojaške službe je marsikak vojak popolnoma brez sredstev, če je iz zasedenega ozemlja, tudi nima nikamor iti. Da se pomaga takim vojakom za prvo silo, dokler ne dobe primernega dela, se jim bodo ob odpustu iz vojaške službe izplačevali pri pristojnih vojaških oddelkih prispevki za preživljanje vsaj za en teden. Prevzemne cene za živino vseh vrst na slovenskem ozemlju se zvišajo za 1 K 50 v pri kilogramu žive teže. Povišek se izplačuje od 16. tm. naprej vsem, ki oddajo živino prostovoljno bodisi na poziv zaupnika ali brez poziva. Cena za nadrobno prodajo mesa ostanejo nespremenjene. Književnost. »Priroda«. Primili smo ovih dana 2. broj »Prirode« za mjesec februar. Ovaj list za populari- zaciju prirodnih nauka u našoj Jugoslaviji odlikuje se i u ovom broju vanredno zanimljivim sadržajem i uspjelim ilustracijama. Ističemo članak nedavno preminuloga prof. Heinza o provali Vezuva god., 1906., pa članak N Finka o nasljedju i knžanju kod životinja. Jos je tu niz manjih članaka iz fizike i drugih grana prirodnih nauka. Pretplata je »Prirodi» K 8.-- na čitavu godinu. A naručuje se kod ure- dništva »Prirode«, Zagreb, Demetrova ulica 1. »Slovenski trgovski vestnik«. Izšel je 2. zvezek zanimivega glasila slov. trgovcev z mno- govrstno vsebino Zadnja poročila Nemci na Koroškem napadajo. Liubljana, 21.sveč. (Lj. k. u.) Včeraj, 20. tm. so streljali Nemci pri Lutniku in Arlsdorfu. Metali so tudi ročne granate.^Nemška artiljerija je stre- Ijala na Kohldorf pri Št. Rupertu. Danes ob štirih zjutraj so zopet streljali pri Arlsdorfu. Madžare srbi hrbet. Ljubljana, 21. sveč. (Lj. k. u.) Včerai, 20. tm. ob pol U.uri dop. je okoli 60 Madžarov posku- šalo na brodu preko Mure v bližini Radinec priti na našo stran. Prevoz je bit zabranjen. Italijani proti Francozom. Berlin, 20. sveč. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor. urada poroča »Berliner Tageblatt«: »Corriere della Sera« piše, da Francozi s svojim docela neupra- vičenim odporom proti združenju Nemške Av- strije z Nemčijo popolnoma prezirajo Wilsonova načela. Po njih zahtevana osnova podonavske zveze pomeni hudo nevarnost za Italijo in bi jo takorekoč gnala v roke Nemčiji. i Stanje Olemenceaujevo ne vzbuja skrbi. Pariz, 20. sveč. (Lj. k. u.) Vse vesti sogla- šajo, da stanje min. predsednika Clemenceauja, na katerega je bil izvršen atentat, ne vzbuja skrbi. Pričakuie se, da nekäj dni ne bo sej. Nota Italije nemško-avstrijski vladi. Dunaj, 20. sveč. (Lj. kor. ur.) Lj. kor. ur.) V zvezi z entento bo ltalija poslala nemško-avstrijski vladi noto, ki zahteva, da mora glasom pogojev za premirje do prihodnjega torka oddati oblju- bljene lokomotive in vagone. Delo komisij na mirovni konferenci. Pariz, 20. sveč. (Lj. k. u) Čehoslovaški tis- kovni urad poroča: Pričakuje se, da bodo komi- sije končale delo po Wilsonovem povratku. Po- tem se bo ugotovil ves kornpleks vprašanj in zastopniki Nemške Avstrije, Ogrske, Bolgarske in Rusije bodo pozvani v Pariz 10 dni po Wilso- novem povratku. Glavno delo v komisijah vršita sedaj načelnika francoske in japonske delegacije. Churchill in House se bavita z načrtom zveze narodov, z vprašanjem predhodnega mini, s ko- lonijalnim vprašanjem, razmotrivata razmere na daljnem in bližujem vzhodu. Po podpisanem predhodnem miru se začno glavna pogajanja za mir. NaČrti zaveznikov za preprečenje revanšne vojne Nemčije. London, 20. sveč. (Lj. k. u.) Churchill je izjavil v nekem govoru: Preskrbljeno je, da Nemčiji ne bo mogoče začeti revanšne vojne. Da se prepreči nova vojna in zagotovi poplačilo na- rejene škode, je treba imeti ob Renu nekaj časa močno in dobro organizirano armado. Ta armada naj bi ne bila ozpostavljena na temelju prostovo- linega sistema, marveč na temelju občne služ- bene dolžnosti. Demonstracije brezposelnih v Budimpeštl. Budimpešta, 20. sveč. (Lj. k. u.) Brezsposelni so imeli danes v redutnem poslopju zborovanje, ki se ga je udležilo 3000—4000 oseb. Po zboro- vanju je večtisočglava množica pred uredništvom soc.-dem. lista »Nepszava« razgrajala in demon- strirala proti listu in soc.-dem. stranki. Redarji so razkropili množico. Nenadoma je nekdo ustrelil iz okna sosedne hiše. Začelo se je strašno stre- ljanje, metali so celo ročne granate. Mrtvasobaje 4 osebe, ranjenih 24, med temi 4 tako težko, da bodo komaj živele do jutri. Nekaj minut kasneje je prišel vojaški oddelek ter napravil red. Pola- goma se je vrnil mir. Ogrska deželna stranka ko- munistov trdi, da ni bila udeležena pri demon- stracijah. Zfluod zn oglflsevanje 1BLOCHNER, ZSGREB, 3urjBUSha ulica l\. 31. prevzema oglase za vse jugoslovanske in inozemske časopise kakor tudi koledarje. Ceniki na zahtevo brezplačno. Telefon 21-65 RAZNE VESTI. Ročne granate še vedno izdelujejo glasom poročila »Tagespošte« v Gradcu. Čemu?! Protialkoholni zvezi »Sveta Vojska« je de- želna vlada v Ljubljani dovolila letni kredit 7000 kron v pokritje režijskih stroškov. Odbor društva se preosnuje tako, da bodo zastopane v njem vse tri stranke. Velika želežniška nesreča. Pred nekaj dnevi se je pri Nabrežini odtrgalo od vlaka 7 vozov, napolnjenih z vojaštvom, ter oddrdralo proti Trstu, kjer je povprečno 12 m padca na kilometer. Z velikansko naglico — v 10 minutah — so vozovi pridrdrali v Trst, kjer so treščili na 3 tarn stoječe vozove. Prizor je bil grozen. Vozovi z vojaštvom — 450 mož — so se postavili vsi razbiti drug na drugega. VojaStvo je z malimi izjemami bilo pokopano pod ruševinam1. Oskrbo češKo-«lovaške države z živežem so prevzele Amer ka (prevzame 50% oskrbe), Angleška (25%) in Francoska (25%). Lllh/JI lljnllmlll4 izpelim, r!!SsW Ul lutr0 VSa v nieno stroko sP0(h]JoC'a šolska vodstva;za občinskc in župnijskc tirade, za ' HorPoracije, trgovce in obrtnike, zasebnike ltd. Računske zaključke za denarne zavode. niiEiim cESTii y Stran 6. »NOVA DO 13 A< Stev. 15 PodruMca Ljubljanske kreditne banke v Celiu Delniaka glavnica 15,000.000 kron. - CENTRALA V LJUBLJANI - Poslovalnica avstrijske razredne loteriie. Rczervni fondi nad 4,000.000 kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. Sprejema vloge na knjižice in tekoči r ačun proti ugodnemu Obresfovanju. Kupuje rn prodaje vse wrste vredtiGstnih papirjev, financira vsako vrsfftie dobave in dovogjuje aprovizacijske kredite. Št. 18 preds. * Razpis službe. Pri mestnem magistrate celjskem je začasno popolniti službo inestiiega zdravnika s prejemki X. činovnega razreda drž. uradnikov. Pravilno kolkovane ter z dokazili o študijah in o dosedanjem službovanju opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do dne 10. marca 1919 pri predsedništvu mestnega magistrata. Nedostatne in prepozno vložene prošnje se ne bodo vpo- števale. Mestni magistrat celjski, dne 21. svečana 1919. Štev. 18 preds. Razpis službe. Pri mestnern magistratu celjskem je začasno popolniti službo mesttiega oskrbnika s prejemki XI. čin. razreda drž. uradnikov. Pogoj je predvsem dokazilo o teoretični in praktični usposoblienosti v splošnem gospodarstvu in goz- darstvu. Pravilno kolkovane in z dokazili o študijah in dosedanjem službovanju opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do dne 10. marca 1919 pri predsedništvu mestnega magistrata. Nedo- statne in prepozno vložene prošnje se ne bodo vpoštevale. Mßstni magistrat celjski, dne 20. svečana 1919. Štev. 18 preds. Razpis služb. Mestni magistrat celjski razpisuje; Začasno mesto kanclista s prejemki XI. čin. razreda državnih uslužbencev. Pogoj je do- kazilo o usposobljenosti za vodstvo pisarne. Tri začasna mesta pisarniških pomočnikov (pomočnic). Strojepis in znanje stenografije dajeta prednost. Eno mesto pomožnega sluge. Štiri mesta začasnih mestnih mitnlčarjev. Plača po dogovoru. Ta mesta mitničarjev so iz- kljucno invalidom namenjena. Mesto začasnega vodnega mojstra. Plača po dogovoru. Pravilno kolkovane in z dokazili o šolanju in dosedanjem službovanju opremljene prošnje je vložiti pri predsedništvu mestnega magistrata najkasneje do 10. marca 1919. Na prepozno vložene ali neopremljene prošnje se ne bode oziralo. Mestni magistrat celjski, dne 20. svečana 1919. Razglas. Stetje konj v Celju. V soboto. dne 22. in v nedeljo, dne 23. fe- bruarja 1919 vršilo se bode štetje konj. Lastnike in posestnike konj se v izogib strogi kazni pozivlja, da v označenem neprestop- nem roku prijavijo svoje konje in druge kopitarje (osle, mule) pri komisiji na mestnem magistratu, ki bo poslovala dne 22. februarja od 8. ure dop. in do 6. ure pop. in dne 23. februarja od 8. do 12. ure dopoldne. Mestni magistrat celjski, dne 21. svečana 1919. Preds. štev. 18. Razpis sluibe. Pri mestnem magistratu celjskem je začasno popolniti: službo mestnega knjigovodje s prejemki XI. činovnega razreda državnih urad- nikov. , Pogoj je dokazilo o teoretični in praktični usposobljenosti v knjigovodstvu. Prednost imajo prosilci z izpitom državnega računoslovja. Pravilno kolkovane ter z dokazili o študijah in dosedanjem službovanju opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do 10. marca 1919 pri predsedništvu mestnega magistrata. Nedostatne in prepozno vložene prošnje se ne bodo vpoštevale. Mestni magistrat celjski, dne 20. svečana 1919. Štev. 18 preds. Razpis službe. Pri mestnem magistratu celjskem je začasno popolniti službo načelnika staubnega oddelha. Pogoj je dokazilo o dovršenih tehničnih študijah z dvemi državnimi izpiti stavbinske stroke. Pravilno kolkovane in z dokazilom o štu- dijah in dosedanjem službovanju opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do dne 10. marca 1919 pri predsedništvu mestnega magistrata. Nedostatne in prepozno vložene prošnje se ne bodo vpoštevale. Mestni magistrat celjski, dne 20. svečana 1919. Št. 18 preds. Razpis službe. Pri mestnem magistratu celjskem je začasno popolniti službo mestnega žiuinozdraunika s prijemki X. činovnega razreda drž. uradnikov. Pravilno kolkovane ter z dokazili o Studijah in o dosedanjem službovanju opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do dne 10. marca 1919 pri predsedništvu mestnega magistrata. Nedostatne in prepozno vložene prošnje se ne bodo vpo- števale. Mestni magistrat celjski, due 21. svečana 1919. Štev. 1622. Razglas. Ker nastajajo pri dobavi klavne živine vsaki dan težkoče in je pričelo v mestih in industrij- skih krajih resno primanjkovati mesa, je deželna vlada na predlog prehranjevalnega urada sklenila v svoji seji dne 12. svečana 1919, da se zvišajo na slovenskem ozemlju prevzemne cane vseh vrst živine za 1 l< 50 v pri kg žive teže. Fa povišek se sode izplačeval od 16. t. m. samo tistim posestnikom, ki oddajo živino pro- stovoljno, bodisi na poziv zaupnika ali brez poziva. Opozarja se pa izrečno, da ostanejo cene za nadrobno prodajo mesa neizpremenjene, kakor dosedaj, ker plača omenjeni povižek država. Kmetovalce in živinorejce se pozivlja, naj se sedaj radevoljnejše odzovejo svoji dolžnosti, da ne bo treba odrejati prisilnih oddaj. Ako bi kljub ternu prišlo do prisilnih oddaj, se bo živina plačevala le po maksimalnih cenah in odbitku 1Oü/o ter stroškov prisilne oddaje. Deželna vlada za Slovenijo oddelek za prehrano. Prva ipM« in kopir in drngili U izdelkov Loka pri Žusmu, Štajersko se priporoca za dobavo kopit in prosi za naročila ua gornji naslov POSOJILNICA U CELJU usTANov. L. 1880 HAR0DNI DOM RES F0ND 500000K SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. STANJE HRANILNIH VLOG NAD 16,000 000 KRON Štev. 15 »NOVA D 0 B A« Stran 7. Zimski površnik, salotiska obleka s telovrükom, par finih žcnskih čevljev št. 37, nove drsalke in svileni jopič naprodaj. Špitalska ulica 13, 1. nadstr. Privatna oseba v Celju ima 13/4 metra pristnega, še poprejšnjega »perllodna« in nove črnkaste hlače na prodaj. Kjc, pove upravniStvo. Stanovanjef svetlo, čedno, obstoječe iz 1-2 sob, ku- hinje, se išče s 15. marcem, najraje kje v Gaberju. Po- nudbe pod D. B., poštni predal 17, Celje. 19 letna gospodična dobro šolsko izobražena, zna tudi šivati, išče kot začetnica primerno lahko službo. Naslov v upravništvu. Prodajo se po ceni citrc. Naslov v upravništvu. Službc tščeta oženjen hišni oskibnik, uveden v vseh delili ter njegova 17'letna hčerka^ s 15. sušcem, oziroma še preje. Naslov : Jurij Supanc, Žalcc, poštno ležeče. Ppodata se 2 veliki omari iz trdega Irsa. Nova ulica St. 7. I. nadstr. desno. Samostojen mlinar sc takoj sprejme pri Josipu Kürbis, umetni in valčni mlin v Celju. Mlin so da tudi v najem ev. se proda. Mcstna učiteljica išče sobo s hrano ali vsaj zaju- terkom, če mogoče z električno razsvetljavo in uporabo glasovirja. Rodbini lahko preskrbi dnevno nekaj mleka. Ponudbe pod »Takoj« na upravništvo »Nove Dobe«. ČevijarskAga pomočnika za fino novo delo sprejme Adolf Bursik, Celje. Sprejme se takoj zanesljiv oženjen viničar na posestvo 3r4 ure od Celja. Plača po dogovoru. Vpraša se pri Kami Gregoriču v Celju, Rovska ulica 7, 1. nadstr. Malo poscstv se vzame v najem na Spod. Štajer. Naslov v upravništvu. Njivc v pušči se dajo za tri leta brezplačno v najem. Vpraša se na posestvu Gorica ali v trgovini R. Stermecki v Celju. Proda se malo posestvo v dobrem stanju, v bližini Celja, prav po ceni. Vpraša se: Jos. Bizjak, Gaberje pri Celju. Kupita se 2 mali posestvi, če mogoče z gostilničarsko obrtio v bližini Celja. PoiTudbe na naslov: Jos. Bizjak, Gaberje pri Celju. Soba mebl. ali prazna se v bližini okr. glav. za so- lidnega gosp. išče. Naslov v brivnici Rotovška ul. 19. Učenec, kateri ima veselje se izučiti vrtnarsiva, se takoj sprejme na Spodnji Hudinji št. 46. Obvestilo. Prodata se 2 voza, eden pokrit, drugi me- sarski voz in neka,j desk-. Poizve se pri gostilničarju v Narodnem domu. Ako rabite vrtna ali poljvka semena, pišite po cenovnik. Trgovina s semeni Sever & komp., Ljubljana. Karbidne svetilke s klobukom ali brez klobuka, najboljše vrste, kakor tudi karbid, priporoča tvrdka Konrad Potzner, kleparstvo, Celje, vrtna ul. 16. • Babica Marija Baumgartner, Celje, Gosp. ul. 25 se priporoča, na podlagi dolgoletne prakse. cenjenim damam v skrbno ravnanje in oskrtyovanje, na domu in iz hiSe. KINO GABERIE Sobota 22. februarja Zvezda velike opere Detektivska drama v 4 dejanjih. Sladka Nela Veseloigra v 3 dejanjih. Ncdelja 23., pondeljek 24. februarja Biser na tennem dim lRTokaz v štirih dejanjih. Torek 25., sreda 26. februarja Ponarejen denar _______j^ninalna drama v Stirih delih. FRAhTsTRLJPI CELJE Z?]°** st.ekla', Porcelana, svetilk ogledal, okvirjev In raznovrstnih sip Prevzetje sieklarskih del Graška cesta Graška cesta jKnjigarna, umetnine @ © @ in muzikalije Goricor & lie ML Celje. Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. maks Zabukošek modni atelije s*r%\\o Krolim cesta za gospode V. C11C šteu. 1 Dojaške in uradniške uniforme po meri u najkrajšem času. Kdop ima umetne zohe naj jih poSlje priporoceno specijalistu Frank, Gradec, Turnelplatz 5 (štajersko). Plača se 2 K do K 10'— za eden xob. Po sprejemu zob se pošlje takoi denar, poštni stroški bodo posebej povrnjeni. Prodajalka zmo2na slov. in nemSkega jezika, kakor tudi knjigovodstva in strojepisja, Želi službe. Cenjene ponudbe pod »Solidna 6868«, Maribor, giav. pošta. NnTlianiln Usojam si naznanitj, da sem lidZnanilOi se Jpovrnii Od vojaščine in zopet pričel sHHarsHo in pIcsKar^Ko obrt. Priporočam se za mnogobrojna naročila, katera izvršujem vestno in po zmernih cenah. Nlihael Dobravcf Celje ______^_ Gosposka ulica St. 2. VelBtrgovina in rozpošiljalna R. Sfermechi, Celje priporoča popolnoma sortirano zalogo manu- fakturnega blaga za ženske in možke obleke, razne konfekcije, čevlje, modne,u;a, kratke^a in Ralanterijske^a blaga. ter poslje na želio ^ vsakemu cenike in vzorce zastonj. FRANC KOLENC CELJE, NAR. DOM Vsakovrstna domača, kakor deteljna, lucerna, Mamut (Runkel) ter vse vrste zeliščna in cvetlična semena so v zalogi. Špecerijsko in kolonijalno blago, suhe in oljnate barve, barve za obleko in laki se dobivajo pri tvrdki ]. Dečko, Celje :: nasproti Narodnega donna :: Priporočam karbidne svetilke, karbid, vsakovrstne vžigalnike itd. Kladnik Marija trg. šivalnih strojev in koles Celje. Oraska cesta 83. m/|{g{ podgane, slenice in ITiLlSlf ščurki ter ves mrčes mora poginiti, Če se vporabljajo moja preizkušeno naj- boljša in povsod hvaljena sredstva. kakor: Za poljske miši 5 K, za podgane in miši 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice^ K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, uničevalec moljev 2 K, prašek proti mrčesom 2 in 4 K. tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K, mazilo za uši pri živini 2 K, prašek za uši v obleki in perilu 2 K, tinktura za bolhe pri pseh K 1 50, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. -•- PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. Junker, Zagreb 37, (Peirinjska ulica 3. Steklenice za vkuhanje sadja (500—600 po 5 I) se prodajo zelo ugodno pri družbi za promet s petrolejem v Celju, Krožna c. 4. P. n. Dovoljujem si Vam vljudno naznaniti, da setn v Celju, v lastni hiši, Samostanska ulica 4 (nekdanja me- sarija Vollgruber) v moji že obstoječi trgovini mešanega blaga in dež. pridelkov s .1. februarjem 1919 upeljal tudi use urste usnja in suro- uega usnja kakor pod- platou in zgornjega usnja ter prodajam tudi vse drugc čevljarske potrebščine. Istotako kupujem tudi po najvišjih cenah vse vrste surove goveje, telečje, jančje, zajčje, jazbečje, li- sičje in kože srn itd. Moje dolgoletne izkužnje v trgovini ter strokovno znanje mojega za to določenega poslovodje gosp. Jos. Streicher, kateri je skozi 12 let uslužben v trgovini z usnjem, je poroštvo za soliduo in vestno delovanje. Moje podjetje Vam najtopleje priporočam ter be- ležim z odličnim spoštovanjem Fr». J. v. Bacho posestnik trgovine z mešanim blagom Samo- stanska ul. 4, gosiilne Rotovška ulica štev. 6. Trgovski promet in agentura. Mo tii Hrtnc tedaj se lahko krma tudi z drugimi sredstvi nadomesti. Da krmo živina, kokoši. pure, goske lažje prebavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvori- tev jajc in mleka boljša. se primeša krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zado- stuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mesecev. Mastin je dobil največje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospo- darjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekarnar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 15 kron, poštnine prosto na: Le- karno Trnkoczy v Lj ub I j an i, Kranjsko, katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. Hredif na in stov- liflrfni llnin Ceije i Rotoošho bena zadrnsa lillallll UUlll alien šfev.13 sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po J od sto, daje osebni in staybeni kiedit pod ugodniini pogoji. Karol Vanlč» CelJe ilofovška ulica šl.15 Zaloga tu-in inozemskega manufakturnega blaga Stran 8. »N OVA DOB A« Stev. 15 RESTAVRACIJA NARODNl^DOM Znižanje cen. Slavnemu obcinstvu. Celja in okolice naznanjam, da bom znižal s 1. marcem cene pri jedilih in sicer: celo kosilo .... 4 krone pečenka svlnjska alit«lečjasprlkuho 5 kron golaš.......3 krone klsla Juha .... 2 kronl Abonirani imajo prednosf. Za obilen poset se priporoča Franc Pavlinc HRASTNIK Vsem mojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem oddal syojo 50 let staro trgovino sod 1869 1919) svojemu sorodniku gosp. Rudolf Simonišek u. Pri tej priložnosti se zahvaljujem za obisk in druge mi izkazane prijaznosti gosp. tovarniškim posestnikom kemične tovarnc, tovarne za steklo in rudokopa, vsem kmetom in posestni- kom, vsem tovarnkškim delavcem in rudarjem, ki so bili in so moji prijatelji, ter prosim, da tudi mojega naslednika pridno obiskujejo, ker tudi on se bo potrudil, da bo vsakdo dobro postrežen. — Moje novo domovje bo sedaj v Celju. Vendar pa se bodcm še naprej pečal na mojem posestvu v Slatini s sadjerejo in če bo kdo rabil sadeže in cepiče, bo veljal zopet oklic: »Kmetje na noge, cepiči za različno sadje se zopet brezplačno delijo!« Z odličnim spoštovanjem in srčnim pozdravom Josip Vouk Trgovskega učenca iz dob re, poštene hiše sprejme Jos. Vouk-a nasl. Rudolf Simonišek, Hrastnik. MMESIIUQI BALKAN priporoča dobro kuhinjo in izvrstna vina ter ima dnevno pivo v sodčkih. Na razpolago jeklubova soba. Kosilo za abonirane. Kupujte semena le pri tvrdki Ivan Ravnihar - Celje V zalogi so vsa deteljna, domača in lucerna, travna, pesna sladkorna in prava Mamut semena, kakor tudi zeliščna in cvetlična, vsa preiskana od kme- tijske družbe v Ljubljani. ODTOB Rocucnn Stara jugoslouanska trgo- B uina mesanega blaga 8 Qlauni trg LCli Jt Qlauni trg Trgovina s špecerijskim blagom in dež. pridelki Ant. Kolenc^^L^: Ant. Ermenc, Celje Graška cesta 22 Karl Mars urar Gosposka ulica štev. 6 sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Staubeno in galonterijsho hleparsha abrf A. Josta nam. Franjo Qolzan Celje, Graska c. 8 (nasproti ,,bclcga vola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Po- strežba točna in solidna. — Sprejme se učenec. HaVarna in gostiltta Gozdno restavracija (poprcj Waldhaus) bo zopet odprta od 2. svečana 1.1. naprej. Krasen izlet v zimi in poletju; priporoča svoja vedno na razpolago stoječa topla in mrzla jcdila poleg dobre vinske kapljicc, kakor tudi neupojne pijače. Za obilen obisk se prfporoä6 VcHojlaVa Florjančič, gostilničarHa. Gostilna „BRAN I BOR" priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča A. Robek. Borol liöilP.cr, Ceije priporoča špccerijsho blogo ter vsahovrstne barvE zo oblehe, s haterimi si lahlio usahda barva vsflkourstno blfl- go sam. ČEVLJARSKA DELAVNICA Rudolf Zontit Bolnlška (Špitalska) ulica Štev 2. (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. Najstsvejša in edina slow, pekarna v Celju Franc E. Vošnaka*! v lastni hiši Graška cesta st. 14 se priporoča cenj. občinstvu. Prodaja se tudi keks in sladkorcki. VtnKo KuHoVcc staVbno podjctj« in trgovina z Ic5om EaVašteV. 22 «ri Celju Sedlarska in tapetarska delavnica jVan 5trclcc %%IJ%^ Samostanska ul. 16. RESTAVRACIJA NARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. Lastna mesarija. Restavrater FrailC PaVÜnC. G0STIL1 ,pri colniW sem prevzel ter si dovoljujem cenj. obcinstvu vljudno naznanjati, da imam vedno na razpolago gorka in mrzla jedila ter toČim samo pristno kap- ljiCo, bizeljski lastni pridelek. Proseč za obileti obisk se priporoča IVAN UREK. Prodani po nixki ceiii mehka w drva na dom postavljena. Dalje procl;iin lepo nov» srednje težko vpii";o, . i. B. Sodir, Bukovžlak pri Celju. Ženiina ponudba. W T«*^ #1 »* "i lr v Celju. 26 let star, želi resncga Uritlllllll znanja z 16—24 let staro gospo- dično, ki hi imela 20—30 tisoč premoženja in veselje do trgovino ali kmetije. Imam fiksno službo in nekaj tisoč premoženja, ter se oxiram samo na resne ponudbe, doposlane s sliko in natančnimi podatki na upravništv« »Nove Dobc«, pod »Srečtia prihodnjost 26«. Absolvent trg. tečaja, zmožen slov. in nemškega jezika, knji- govodstva, strojepisja in tudi trgovsko izobražen, želim primerne službe. Grem tudi na deželo. Cenj. ponudbe pod »Dobra moč 68«, Maribor, glavna pošta. Qostilna Plevčak Gaberje priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo ter najboljša, pristno domačB vina. llaznanilo. Slav, obcinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostllne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanu"