ZADVOR
Devetnajstega septembra se je v Zadvoru sestal ,,stari" svet krajevne skupnosti Zadvor. Dnevni red je bil dokaj pester, temu primerna tudi debata. Ob-ravnavali so prekoračenje cene za rekonstrukcijo ceste Zadvor-Podmolnik in sklenili, da bodo 55.046 dinarjev plačali iz sred-stev obveznega 10-odstotnega pologa banki, ostalo pa bo treba poiskati drugod. Ko je bila že debata o tej cesti, so člani sveta veliko govorili tudi o nadaljevanju del. Tudi v nasled-njem letu naj bi namreč z re-• konstrukcijo ceste etapno nada-ljevali in jo - če bo moč zbrati toliko sredstev - ,,potegnili" do prvih hiš v Podmolniku. Pro-gram financiranja naslednje eta-pe je treba napraviti čimprej, pa seveda iskati tudi sredstva za to.
Že pred leti je bila naročena idejna študija za podaljšek kra-jevne ceste Zagradišče—Litijska cesta. Gre za okoli 700 metrov makadamskega cestišča, ki bi naselje Zagradišče povezalo z Litijsko cesto. Tako bi omogo-čili tudi avtobusni promet iz smeri Besnica prek Zagradišča in Češnjic v Sostro. Zdaj to ni mogoče, ker ima Zagradišče cestno zvezo le prek Sadinje vasi, do Litijske ceste pa je le 700 metrov, a ni moč od tod do nje. Sredstva za izdelavo glavnega projekta so bila zago-tovljena že lani, letos pa je treba naročiti glavni projekt -tako so sklenili na seji.
Nadalje so na seji obravnavali problem pokopališča v So-strem. To je bilo zgrajeno leta 1931 in bi bil zagotovljen pro-stor občanov krajevne skupno-sti Zadvor še za naslednjih 10 let. Zdaj pa je komunalno pod-jetje ŽALE začelo odrejati po-kop mrličev tudi iz sosednjih krajevnih skupnosti, ker je po-kopališče v Polju prenapol-njeno. Tako pa bo kmalu zapol-njeno tudi sostrško pokopa-lišče. Svet KS ni bil proti poko-pavanju drugih občanov na tem pokopališču, sklenil pa je, da je treba sprožiti problem razširitve in zagotovitve prostora za na-slednja desetletja. Še najhuje pri tem pa je, da občani KS Zadvor svojih umrlih svojcev pred po-kopom ne morejo imeti v mrli-ški vežici, ker te na pokopališču sploh ni! To bi se dalo urediti v kapeli, ki zdaj služi le cerkve-nim namenom, mrliči pa mo-rajo ležati po domovih. Pro-blem vrnitve pokopališkega ob-jekta cerkvi so predlagali po-novno sprožiti, vključno tudi z ustavnim sporom.
Naslednja točka dnevnega reda je bil že skoraj žgoč pro-blem trgovske mreže. Medtem, ko so ugotavljali napredek v Sostrem, se v Dobrunjah še ved-
no ni nič premaknilo. Glavna ovira je zdaj v tem, da s postop-kom za odkup hiše ne moremo nadaljevati, ker ni na voljo geo-metra, da bi izdelal delilni načrt.
Nadalje je nad člani sveta visel problem obnove dvorane v zadružnem domu. Za zdaj je za-gotovljenih 112.000 dinarjevza obnovo, to je pa mnogo pre-maio. Izvolili so 12-članski upravni odbor zadružnega doma, ki naj bi pod vodstvom Staneta Kebra takoj napravil program obnove, dobil predra-čune ter začel z najnujnejšo ob-novo dvorane. Pogled vanjo je resnično boleč, saj je že taka, da bolj sliči na zanemarjeno klet kot na dvorano za kultur-no-prosvetne namene. Če bo moč v okviru obstoječih sred-stev kaj narediti, bi kazalo naj-prej prebeliti stene in strop in prepleskati okna ter vrata; v drugi fazi pa bi morali zmenjati dotrajana svetlobna telesa, kajti ta samo še mežikajo. Potrebno pa je obnoviti tudi odrske deske, zamenjati zastore, pre-pleskati in obnoviti sanitarije in gledališke prostore. Lepo bi bilo, če bi se družbenopolitične organizacije, KS in društva se-stala in se natanko pogovorila, kaj bo treba obnoviti. V poštev pride tudi udamiško delo.
Pri tem bi lahko veliko po-magala naša mladina, ki se tako rekoč nima kam dati. Tudi na zadnji seji turističnega društva so razpravljali, kako bi se z udarniškim delom vključili v pomoč za obnovo dvorane. Če se bomo pametno pogovorili in pripravili tudi udarniško delo, potem sem prepričan, da bo v naslednjem letu dvorana lepša, kot je zdaj.
Člani sveta so se zavzeli tudi za to, da je treba vso skrb po svetiti nadaljnjim volitvam orga-nom krajevne skupnosti. Za zdaj obstajajo predlogi, ki jih bo potrebno uresničiti tako, da bo krajevna skupnost in njeno delo zaživelo po novem statutu in splošnih družbenih koncepci-jah, ki so zastavljene s sprejet-jem zvezne in republiške ustave. ALOJZ KASTELIC