Šf. 33. Poštnina plačana v gotovini. V UijM*anf, dite junra 1923. Tzhaia vsako sredo. Leto ir. I kmetijske stranke za Slovenijo", Naročnina: celoletno . .................Din 20-— poluletno ..................Din 10-- cetrtletno ..................Din 5»— Posamezna Številka..............Din !•— Kmet pomagal si sam, in svoje stališče v državi uravna! sš sam! Inserati; mali oglasi do 9 petit vrst............ & Dia 1:30 večji inserati od 10 petit vrst naprej . , , , i . . * Din 2— notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta . . . . ž Din 3J— Uredništvo in upravnistvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiži „EKonoma"a fvan Pucelj: K peloiaju. Po celi državi vlada danes neobičajno zanimanje, kako se bo razvil in ustalil politični položaj, kakor So ga ustvarile volitve z dne 18. marca. Blokaši ko tudi radikalci uveravajo svoje mase, da so zmagali ali da je zmaga vsaj na potu. Na mnogoštevilnih shodih trosijo eni ko drugi svojim volilcem peska v oči, da je sporazum dosežen, odnosno, da je vidovdanska ustava rešena. Oboji zatrjujejo svojim vernim ono, kar so obetali pred Volitvami. Preč. g. Janez Kalan je z naivno odkritosrčnostjo in po neprevidnosti »Slovenčevega« uredništva izblebetal, kako so ga obstopali v Ma-cedoniji slov. vojaki, pa tudi častniki, ter ga spraševali: »Ali bo kaj z avtonomijo, ali bomo že enkrat rešeni tega suženjstva v Macedoniji?« Po občnih zborih Kmečke Zveze pa sprašujejo naivni klerikalni volilci, če smejo že v stran pometati plačilne naloge za osebno dohodnino. Takšni pojavi so posledica "klerikalne agitacije, ki je umela — ne po svojih najboljših — predstavnikih Vzbuditi v nezavednih masah dojem avtonomije na tak način, kakor pri-fcata predstoječa dva primera. In ker pričakuje ljudstvo vsled take agitacije tudi tako avtonomijo ali federacijo ali samostojno Bosno pod fesom, ie razumljivo zanimanje tudi najširših krogov za razvoj političnega položaja. Iz dnevnega Časopisja pa si je težko ustvariti le količkaj približno jasno sliko, ker se vse to časopisje Trudi za žive in mrtve prikazati položaj tako, kakor si ga žele, a ne ka-koršen je. Prav dobro mi je znano, da so zlasti pri »Slovencu« silno nervozni, če bi morali poročati iz Beograda nekaj, kar ne spada v od njih izdelan načrt sporazuma. V takem slučaju so pripravljeni tudi na temeljite popravke že dobljenih poročil. Naj se mi ne zameri o tej priliki, (ce dam duška svojemu začudenju nad izpremenjeno pisavo klerikalnega časopisja po volitvah. Skoro dve leti je imel »Slov. Gospodar«, ta dika klerikalne žurnalistične dostojnosti stalni naslov »Pašič-Pucljeva vlada«, kar je značilo višek korupcije, izprijenosti, podkupovanja, pljačkanja itd. Radikalci so bili takrat cincarska porodica, izžemovalci ljudstva, krvosesi in Pašič — ovaj Pašič — starec, glup Jn zabit, nezmožen misliti in spregovoriti pol stavka, trgovec, ki se samo bogati na račun ubogih davkoplačevalcev iz klerikalne stranke. Zdaj pa sem moral čitati v »Slovencu« samem, da se je ta mož — ovaj — čisto pomladil in prenovil, da Je čil in čvrst, pravi ptič Feniks. In da je za sporazum... Kakšen sporazum? V čem? S kom? Konkretno? Nič! Za sporazum so radikalci, pa je in mi smo zmagali. Živijo Pašič!!! In fantje obstopajo v Macedoniji gospoda Kalana z vprašanji, kdaj da bodo rešeni Macedonije in klerikalni volilci čakajo komande, da pomečejo plačilne naloge davčnih uradov na smetišča. Pa sem z gospodi, ki so danes toliko oboževani od mojih prečastitih slov. nasprotnikov sedel in delal skupaj dolgih enoindvajset mesecev in si zato — ah s pravico ali ne — domišljam, da tudi to gospodo malo poznam. In ker si torej domišljam, da to »cincarsko porodico« — naj mi »Slovenec« odstopi to lepo titulo, saj je očividno ne bo več rabil, če se mu računi ne unese j o — sem se močno začudil, da je kar tako čez noč postala mehka in jo je Korošec igraje dobil za svojo avtonomijo. Spominjam se ob tej priliki neke seje ministrskega sveta izpred dveh let, na kateri se je tretiralo vprašanje števila prebivalstva v posamezni oblasti. Do takrat so se bili zedinili na število 700.000. Pretresal se je ta predlog, da se to število poveča. Posegel sem v debato in odkrito priznam; brez kakšnega posebnega namena glede Slovenije sem predlagal, da bodi število oblasti zaokroženo najmanj na 1 milijon duš in .prav dobro se spominjam, da sem argumentiral samo s tem, da je število 700 tisoč tako skrivnostno kot nekakšen «cuperkvas«, neprirodno in more že radi te lastnosti same vzbujati pri prebivalstvu sum, odpor in nejevoljo, kar bi pri zaokroženi številki ne bil slučaj, ker se jo običajno rabi. Takratnega pogleda g. Pašiča ne bom pozabil nikoli. Izjavil je, da rajši pusti vse skupaj in gre. Nejevolje radi tega mojega nastopa še par dni ni mogel prikriti. Po dolgem prerekanju pa je še le drugi dan pristal na to, da se je število prebivalstva pojedine oblasti zvišalo na 800.000 duš. Danes pa, da je ta isti — ovaj — Pašič kar za sporazum, za najširši sporazum s Korošcem, Radičem, Spahom in morda še z dr. Kraftom... Ni mi šlo v glavo, da bi se bil tako pomladil in prelevil, da bi kar čez noč postal tako »čil« kakor želi »Slovenec« in sem ga danes na seji nenavadno pazljivo poslušal, ko je govoril o sporazumu. S cinizmom, kakor mu ga je zameril nemara sam g. Ljuba Jovano-vič, je pravil o »sporazumu«. Po običajnem »motanju«, da je radikalna stranka načeloma vedno z vsakim razgovarjala in iskala stikov, da je tradicija njena, da je za politiko spo- razumevanja in da za to tudi on ni mogel odkloniti odposlancev zagrebškega bloka, ko so ga prosili za razgovor. Prišli da so torej k njemu in izjavili, da žele sporazum. In on njim, da ga tudi želi. Pa so mu rekli, da mora za nekaj odnehati od svojega stališča, na kar jih je vprašal, naj mu konkretizirajo kaj je tisto, ker da je star človek in ne more mnogo premini ati — to je govoril s tistim lokavim smehom — ter da jim je znano, da je on strogo na stališču vidov-danske ustave. No odšli so jako zadovoljni, konkretizirali pa svojih zahtev niso in tako stoji danes ta sporazum. Po izjavi gospoda Pašiča, med katero so gospodje Korošec, Hohnjec in Spaho nemirno mencali, je govoril o stvari g. Ljuba Jovanovič, da bi zabrisal utis Pašičevega govora pri najnovejših zaveznikih, toda povedati ni hotel ničesar razven teorije, da je razgovarjanje potrebno in da je le potom razgovorov mogoče priti do sporazuma. Položaj je torej sledeč: Blokaši in Pašičevci se bodo razgovarjali. Za to milost bosta Korošec In Spaho podpirala radikale, ki bodo sami vladali po cincarsko-porodično, homogeno, brez nadzorstva, brača sama med seboj, kakor je to od nekdaj ideal pravega radikala. Od časa do časa dobita Spaho aH Korošec še .po kakšno drobtino ih Bosno ponosno ali Slovenijo, kakšen strankin koritarček bo »unapredjen«, da se bo režim pokazal vsestransko pravičnega. Ne bo pa nič iz federacije in nič iz avtonomije, glede Macedonije ostane pri starem, glede dohodnine tudi; sploh vse ostane tako, kakor je to za Slovence uredil gosp. dr. Korošec leta 1918., ki je bil njihov reprezentant in ki je zapisoval kot pri oddaii slovenskega gruntca. Spremeni se le to, kar pripravljajo v tistih poslopjih za finančnim ministrstvom: namreč nove takse, povišanje starih, povišanje trošarine, utesnitev proste žganje-kuhe, nove davke sploh... Slovenski volilci pa bodo zadovoljni, ker so tako sami hoteli. Ena sama stvar bo nekoliko neprijetna. Doslej smo bili vsega krivi Samostojneži, kakor sem tudi obe leti samo jaz povzročal sušo. Zdaj bo tega konec. Kaj bosta počela »Domoljub« in »Slov. OosDodar«? Toda bodi kakor koli: danes bodimo zadovoljni in kričimo: »Živijo sporazum! Živijo ovaj!«_ Kfe ie denar! Med vojno, ko se je vse kmetsko ljudstvo pritoževalo čez oderuštvo v vnovčevalnicl živine, je nekdo vprašal pokojnega Lampeta, če bodo vendar enkrat že zvišali ceno živini. Lampe je odgovoril: »Ne moremo še sedaj. Usta- novili bomo zavarovalnico za živino. Ta pa stane veliko denarja. Zato nabiramo sedaj iz dobička od živinske kupčije poseben fond, s katerim bomo ustanovili živinske zavarovalnice. Do danes imamo v ta namen nabranih že 2 in pol milijona kron. Do konca vojne pa bo fond sigurno narastel na 5 milijonov.« Vojna je minila, toda živinske zava- rovalnice ni, fonda za ustanovitev , zavarovalnice pa tudi — ni! Vprašamo zato g. prelata Kalana, ki je po preobratu prevzel poverjeništvo za kmetijstvo, kaj mu je znanega o tem denarju? . Kje je ta denar? V kakšne namene se je porabil ta denar? Napcreden blok. Z zadoščenjem konstatiramo napredek v slovenskem javnem življenju. Ko smo pred volitvami navedli dejstva, ki že iz tehničnega stališča, z ozirom na volivni red, izključujejo napreden blok, nismo na svoja izvajanja dobili nobenega stvarnega odgovora. Ko pa smo pred kratkim iz idejnega stališča označili napreden blok kot slaboten, ker je negativen, pa smo doživeli dva odgovora, ki sta oba resna in stvarna in ki, kar je glavno, odgovarjata na bistvo naših Izvajanj. Prvi odgovor je izšel v »Taboru«, drugi v »Slovenskem Narodu«. Smatramo za svojo dolžnost, da odgovorimo na oba, ne samo ker to zaslužita, temveč tudi zategadelj, da ovržemo ono prazno bajko kakor da bi bili mi tisti bahavi kmetje, ki se sploh razgovarjati nočejo. Nasprotno, mi smo za vsako stvarno debato na razpolago in smo gotovo vedno zadnji, ki bi se resnim razgovorom izognili. To pa iz tega enostavnega razloga, ker smo trdno uverjeni, da je naša kmetska misel tako močna, da vzdrži prav vsako debato in da je tudi v vsaki debati pozitivna. Vsled pomanjkanja prostora, ko moramo kot tednik odgovarjati dvema dnevnikoma, bomo seveda kratki in ne moremo niti svoje ideologije, svojega mišljenja, razložiti tako, da bi bil naš odgovor docela jasen tudi tistim, ki kmetske misli niti ne poznajo, kaj še, da bi se v njo poglobili. In na žalost narodu, je takih tudi v slovenski inteligenci le premnogo. Samo zaradi tega je tudi mogoče, da mislijo mnogi, da nam je kmetska misel le prazna volivna fraza. Ne, gospodje! Na:.. js kmetska misel — vse! Poznamo samo en cilj, to je v kmetski Jugoslaviji bodi kmetska vlada! In ta cilj hočemo in ga tudi bomo uveljavili in zato nočemo za nobeno ceno diskreditirati kmetske misli. Diskreditirali pa bi jo, če bi zaradi trenutnih uspehov delali nezdrave kompromise. V polni meri se zavedamo, da preživljamo najtežjo dobo, ki sploh more zadeti kako stranko. Vsak korak v stran od začrtane poti bi povzročil le diskreditiranje kmetske misli in s tem njen poraz. Naša historična naloga je, da s čistostjo ideje, s čistostjo dela pokažemo vsem Slovencem, da ni misli nad kmetsko mislijo in zato te misli nikdar in nikoli ne moremo, ne smemo in nočemo omadeževati vsled hipnih, ne trajnih ir ne odločilnih uspehov. In zaradi tega je naše vprašanje, ki je obenem odgovor, čisto enoštav no, pa tudi jasno. Ali se zavedajo tisti, ki predlagajo napreden blok, da moremo biti mi za blok le tedaj, če je ta podnet k ustvaritvi kmetske vlade? In ah se zavedajo, kaj pomeni kmetska vlada? Resno in z vsem povdarkom opozarjamo. Kaka bo kmetska vlada, ki je neodvrnljiva, ni samo odvisno od nas, temveč tudi od naših nasprotnikov. Če se meščanske stranke ne bodo mogle sprijazniti z mislijo, da njim ne gre vlada, ker so v manjšini, v silni manišini, potem bodo povzročili proti sebi tak odpor, da more po* stati kmetska vlada tudi diktatura. Če pa bo naša inteligenca razumela, da je kmetsko gibanje tako globoko, da so vse besede o vele-agrarizmu le prazna fraza in ravno tako tudi o državotvornosti, narodni misli in slično, če ne zadevajo vsaj večine naroda in če bo inteligenca razumela, da pomeni že iz demokratičnih ozirov kmetska vlada napredek naroda in bo inteligenca zaradi tega kmetsko vlado tudi podpirala, potem bomo Slovenci dosegli ono najtežje, da bo namreč kmetska vlada zbrala vse sile naroda. Po svoji maloštevilnosti bi morali ta problem organizacije rešiti tako idealno. Če ga pa bomo tudi vsled uvidevnosti inteligence, je drugo vprašanje. Zagotavljamo samo eno. Slovenski kmet noče danes nobene dikta-ture, temveč samo kmetsko vlado! Samo na inteligenci je, kakšno pot bo ubral v bodoče! / To je naš načelni odgovor. ' Iz taktičnega stališča pa dodaje-mo še eno. Čutimo se idejno premočnim, da bi bili priprega drugim. Nismo pa tudi v ostalem tako slabi, da bi rabili priprege drugih. Smo pa vedno za to, da se splošni škodljivci zatrejo. Toda na njih mesto nobenih drugih! In še eno! Smo absolutno za dr« žavo, ker smo doživeli, da trpi ne-svoboden kmet dvakrat. Prvič zato, ker je nesvoboden, drugič zato, ker je kmet. Nikakor pa nočemo, da bi v svobodni državi troel kmet tudi le Boigarska kmetijska narodna zveza. m. •? (Nadaljevanje.) Z. Načela stranke. 13. Bolgarska kmetijska narodna Zveza je proti partizanstvu (strankarskem vladanju) in izkoriščanju naroda. Zato se bori zveza za odpravo ode-ruštva, za omejitev izrabljanja s strani advokatov, podkupljenih uradnikov, pisačev prošenj ter je sploh proti vsem, ki na eni strani odirajo narod, na drugi pa podpirajo lenuhe in parazite. 14. BKNZ je za vse bedne in zapuščene ljudi. Skrb za invalide, starce, sirote je dolžnost zveze. BKNZ pa ni-kakor noče pomagati samo bednikom, temveč hoče odpraviti vse vzroke, ki povzročajo revščino med ljudstvom. 15. BKNZ je za osebno lastn*no. Zveza je prepričana, da je zasebna lastnina najsilnejši podnet h gospodarskemu napredku naroda. Tisti, ki je z lastnim delom, z lastno pridnostjo prišel do bogastva, tistemu naj bo tudi zajamčeno, da more nemoteno uživati plod svojega dela. Nikakor pa ne sme iti zasebna lastnina tako daleč, da bi pomenila socijalno krivičnost. Samo to, kar rabi človek za razumno življenje, samo čez to je vsak neomejen gospodar. Nedemokratično pa je, da bi nekateri razpolagali z večjimi materijelnimi dobrinami, kakor pa jih za razumno življenje rabijo, drugi pa da ne bi imeli niti tega, kar za gob življenje neobhodno potrebujejo. Ti, ki imajo preveč, jemljejo dejansko možnost življenja onim, ki imajo premalo. Zato smatra BKNZ za svojo največjo nalogo, da bodo vse kulturne in gospodarske pridobitve naroda enakomerno razdeljene med vsemi, da bo to, kar se označuje kot narodno premoženje, v resnici last naroda. Kakor vidimo, zastopajo v važnem vprašanju zasebne lastnine bolgarski kmetje zlato srednjo pot. Zasebna lastnina naj velja, toda ne sme biti v škodo celoti! 16. BKNZ je za srednjega in malega posestnika. Zveza je uverjena, da sta srednji in mali posestnik najboljša opora za razvoj naroda. Zato bo storila vse, da utrdi malega in srednjega kmeta. 17. BKNZ je za zadružništvo in sicer v vseh njegovih oblikah. Zadruga je najugodnejša oblika gospodarskega življenja, ki veže tri organizacijska načela v eno skupino. Zasebno lastnino, ki sloni na osebnih koristih, splošno gospodarsko korist, ki temelji na čustvu skupnsoti in dobrodelnost, ki kaže cilj združenja, pomagati bližnjemu. Predvsem pa je treba, da se čim najbolj razvije vaško zadružništvo, ki more utrditi položaj srednjega in malega kmeta. To zadružništvo mora nuditi kmetovalcu cena posojila, cen nakup njegovih potrebščin ter ugodno prodajo njegovih izdelkov. Z zadružništvom se mora osamosvojiti vas od mesta. 18. BKNZ je za direktno nadzorstvo nad vsem ve!!k!m bogastvom. Bogastva, pridobljena na nečist način, se naj zabranijo. Vsa velika bogastva pa izvirajo iz kalnih izvirov, kar se je zlasti pokazalo med in po vojni. Stara pesem je, da tisti, ki pošteno dela, ne postane milijonar, temveč samo tisti, ki si pridobi premoženje po raznih stranskih potih. V času, ko je narod trpel in ginil v vojni, je vse mnogo brezvestnežev gulilo in odiralo narod ter si kopičilo milijone. Zato je sveta dolžnost države, da seže po tem prekomernem bogastvu milijonar;ev. 19. BKNZ je za določitev maksimalne višine bogastva, s katerim smejo razpolagati zasebniki. Smatra revščino za vzrok, ki dovaja Človeka v slabo življenje. Veliko bogastvo po-vzročuje postopanje in v tem moralno propadanje posameznika. Preveliko bogastvo ni zato samo zlo za celoto, temveč tudi za bogataša samega. V zmislu socialnih zahtev se naj določi velikost posestev, s katerimi smejo poedinci razpolagati, v hektarjih in dalje se naj določita višina industrijskega kapitala, ki ga sme imeti posameznik. Na ta način bo osiguran življenskl obstoj vsakemu posamezniku. 20. BKNZ je za monopoiiziranjo vseh onih iždelkov in trgovin, ki imajo tendenco, da postanejo monopol posameznikov. Seveda pa monopolizira-nje ne sme iti tako daleč, da bi zaviralo razvoj. Po možnosti se naj -mono-polizira ves izvoz, kar je nedogledtte važnosti zlasti za kmetovalca, ki bi bil tako mahoma oproščen vsčh iz-vczničarskih špekulantov. Kako ie to važno, ve zlasti jugosiovenski kmet* ki mora danes prepuščati prekupčevalcem najlepši del svojega truda. 21. BKNZ je proti vsaki nepravičnosti do katerekoli narodnosti na Bolgarskem. Je proti temu, da bi se vzele politične pravice Židom, Turkom, Grkom, Armencem ali ciganom. Z veza je tudi proti vsakemu prikrajševanju narodnostnih praviš manjšinam. Nasprotno hoče Zveza, da se država bri- enkrat in najmanje, da bi trpel zato, ker je kmet! Zato je neobhodno potrebno, da se kmetsko ljudstvo gospodarsko in politično osamosvoji. Le kmetje, združeni in složni morejo rešiti našo zavoženo državo in prepoditi z nje meglo in zmedo. Le naši poljedelci v zvezi s srbskimi in hrvatskimi kmeti morejo doseči resnično edinstveno državo, v kateri bo zavladalo blagostanje in bratska ljubezen. Danes trpi kmet več ko enkrat, pa čeprav smo v svobodni državi. Tcda mi se zavedamo, da je kmec tako močan, da pride rudi z evolucijo, z naravnim tokom stvari do moči in zato prenašamo tudi sedanjo ureditev države, pa čeprav ni naš ideal, kakor smo to že opetovano poudarjali. — Odgovorili nismo direktno, toda mislimo, da globlje. Želeli bi, da smo naleteli na razumevanje! Dne 16. maja je imela klerikalna Zadružna zveza v hotelu »Union« svoj občni zbor. Udeležba na občnem zboru je bila zelo slaba in je bilo s predsedstvom vred samo 45 udeležencev. , , , „ , Na občnem zboru so se obravnavale zelo zanimive stvari, ki so spravile klerikalne zadružne generale v prav slabo voljo. Eno teh zanimivih stvari sporočamo danes. Neka klerikalna zadruga se je pritožila, da je Zadružna zveza že davno prenehala služiti zadružnim interesom in da služi danes samo privatni kapitalistični špekulaciji. Ta zadruga je naprosila pri klerikalni Zadružni zvezi za 2 milijona kron kredita. Načelstvo Zadružne zveze pa je to prošnjo odbilo, češ, da nima denarja. Dan kasneje pa je prišla neka družba, ki je ustanovljena na strogo kapitalistični podlagi ter prosila za kredit v znesku 2 milijonov kron. Ta družba je zaprošen denar takoj dobila. Za posojilo zadrugi je jamčilo 17 premožnih posestnikov, za kapitalistično družbo pa samo družba kot taka. Vseeno je dobila denar družba in ne zadruga. Zakaj? Zato, ker ie poslevodeči podpredsednik »Zadružne Zveze« prof. Remec obenem eden glavnih udeležencev pri kapitalistični družbi, ki je denar dobila. Tako skrbe torej klerikalci za narodov blagor! Iz tega pa se tudi vidi zakaj da mora zadnji kmetski vinar v klerikalne zavode, samo zato namreč, da se obogate klerikalni generali. Pozor zadrugarji! Ne delate zato, da bi se od Vašega dela obogatili klerikalni generali. Zato nalagajte svoj denar le v zavode, ki res služijo zadružni misli, ne pa zasebnim kapitalističnim podjetjem. „Zadru2na zveza." Čakali smo dolgo z objavo tega dejstva, ker smo pričakovali, da bosta »Slovenec« in »Domoljub« odkrila korupcijo v »Zadružni zvezi« in napravila red, ker že kričita oba lista tako proti korupciji. Kakor pa se vidi iz opisanega, se bavita oba klerikalna »poštenjakoviča« s korupcijskimi aferami le tam, kjer jih ni, kjer pa se more ' škodovati svojemu bližnjemu, dočim pa nočeta videti, če »izrablja kdo svoje mesto v lastne kupčije, v katerih sicer ni prave goljufije«, da govorimo z »Domoljubom«, kakor to uči slučaj Remec. V tem slučaju si pač misli »Domoljub?, da smo vsi grešniki in da bo že Bog grehe odpusti]. Ni denarja! Pri klerikalni »Zadružni zvezi« so odpovedale članice eno tretjino svojih vlog. Vseh odpovedanih vlog pa »Zadružna zveza« ni mogla izplačati, ker nima denarja. In tako morajo članice čakati na svoj denar, kmetovalci pa ne dobe denarja iz kmetskih klerikalnih posojilnic in morajo iti po denar v banke, kjer plačujejo ogromne obresti. Kje je denar? Takole gospodari »Zadružna zveza« z njej ji zaupanim denarjem. Pri trgovsko špekulacij ski »Gospodarski zvezi« je naloženih 106 milijonov kron, pri klerikalni Zadružni banki pa 40 milijonov. Ker je Gospodarska zveza v silnih denarnih stiskah, ne more Zadružna zveza iz nje iztisniti niti pare in zato ne dobe kmetske posojilnice svojega denarja. — Na vsej klerikalni črti poka in posledice klerikalne zmage z dne 18. marca se že kažejo. Izpreglej kmetsko ljudstvo, kajti drugače boš ti plačalo ceho za klerikalno gospodarstvo in sicer velikansko ceho! Zanimivo 9l$!ov@n£evo" poroianie. »Slovenec« z dne 29. maja prinaša na prvi strani poročilo pod naslovom »Obširen delovni program vlade« in z nekakšnim podnaslovom »Od vladinega zadržanja zavisi postopanje opozicije.« Poročilo je datirano v Beogradu in je značilno po lažnivem zavijanju gospodov poslancev, ki so prisiljeni kriti svoje neugodno stanje s tem, da bi radi drugim podtaknili, za kar bodo oni odgovorni Zakon o ustrojstvu vojske odpravi poročevalec iz jugoslovanskega'kluba z lakonično opazko, da bo »gotovo proti mnogim točkam huda opozicija, posebno proti tistim, ki niso v skladu z duhom današnjega časa«, a pri uradniškem zakonu stilizira klerikalni junak tako, kakor da je to zasluga žalostne delegacije, ki jo je to pot zbral okrog sebe gospodi n Korošec. Pri davčnem zakonu pa je zašel »Slovenčev« korespondent že popolnoma v slog »Slov. Gospodarja« in »Domoljuba« v dnevih pired volitvami in laže takole: »Kljub močni opoziciji s strani kmetskih poslancev (med temi seveda ni klerikalcev! Op. ur.) radikal, kluba, nadaljuje finančni minister z izdelavo finančnega zakona. Tudi tu je kot podlaga (tu ga za vse narodne manjšine prav tako, ko za bolgarski narod. To poglavje je ; posebno važno zategadelj, ker kaže, da so bolgarski kmetje vzprejeli kmetsko misel v vsej svoji čistosti Pripomniti treba, da se ravno med nami v tem ozira dosti greši. Zato poudarjamo še enkrat Kmetski misli so plemenski spori nasprotni S tem, da je Radič jncsvfl plemenski šovinizem do skrajno-jSti, da mu je vojni dobičkar-nekmet bližji, bo srbski kmet, s tem je najbolj gre-Stt proti kmetski misli. Upamo pa, da bo Svšjeoje še poučilo hrvaškega kmeta, da je glavno solidarnost kmetovalcev .vseh dežel in da so plemenska gesla [samo Kmanice, na katere love meščanske stranke kmetske glasove. Cilj pravega kmetovalca je kmetska vlada, ki bo z dekan za vse kmete, tudi re-•pla flfse plemenske spore. 32. BKNZ je za popolno svobodo vseh ver. Država se nima vmešavati V versko življenje ljudstva. Zato tudi akna 'država1 braniti ene vere proti dragi iV tej točki se torej bolgarski kmetje nekoliko razlikujejo od nas. Toda y Slavni točki smo vseeno edind, namreč v tej, da so verski boji prav ko plemenski, le v škodo kmeta. 23. BKNZ je za volitev vseh uradnikov. Bolgarski kmetje so torej v tem oziru čisto na ameriškem stališču. Naše zahteve v tej točki še niso končno veljavno določene. To bi bile glavne točke iz programa BKNZ. Kakor more iz njih spoznati vsak, so te točke skoraj popolnoma enake našim. To pa je tudi najlepši dokaz, da pojmujemo mi kmetsko misel prav, ker brez vsake zveze z Bolgari, smo sami od sebe prišli prav do tistih zaključkov ko oni In to tudi ne more biti drugače. Resnica je vedno ena^ prav ista v Sloveniji, ko na Bolgarskem. Ker se naši nazori krijejo z bolgarskimi, zato je v tem dokaz, da smo našli resnico. Resnica pa tudi vedno zmaga in kakor je zmagala na Bolgarskem, tako bo zmagala tudi pri nas. Nič za to, če smo sedaj podlegli, tudi Bolgari so morali doživeti dosti porazov. Po Gol-goti pride šefe .vstajenje! v^i ti.': (Dalje prihodnjič.) SlM podčrtava »Slovenčev« poštenjak) vzet predlog, ki je bil izdelan od demokratov in samostojnih, ki so s tem predlogom pripravljali hrvatskemu in slov. ] kmetu nova bremena. Podrobnosti tega zakona doslej še niso znane. Nekdo, ki sodeluje pri teh zakonih je izjavil, da se bo mnogo spremenilo, ker se ne morejo obdržati drakonske naredbe, ki so prišle v zakon na predlog demokratov in samostojnih. Stališče jugoslovanskega kluba v tem vprašanju je znano kljub natolcevanju s strani demokratske stranke. Vse dosedanje delo kluba je šlo za tem, da se ne obdavčijo nanovo kmetje, uradniki in obrtniki' (kako nebeško! Treba samo še pristaviti: klerikalni volilci! Op. ur.) in je njegova zasluga, da se to še ni izvršilo, kakor so zamislili demokrati in samostojni. Treba je uvesti pravičen davčni sistem, da vsakdo plača davke po svojih premoženjskih razmerah in sicer po celi državi enako, a ne kot doslej, da se je v Sloveniji in na Hrvatskem plačevalo nerazmerno več davkov kot v Srbiji, kateri sistem so v zvezi z radikali uvedli demokrati in samostojni, ki so vedno govorili o bogastvu hrvatskega in slov. naroda, nikdar pa niso povedali dejanskega stanja.« — Kdor to klobaso prečita, se takoj spomni duhovitih člankov prof. Vese-njaka v štajerskih kler. listih o naši davčni politiki Kolikor besed, toliko laži, natolcevanja in jezuitskega zavijanja! — Najprvo izjavljam: Nikdar nismo samostojni, ne kot klub ne kot pojedinci dajali kakih predlogov, ki so ali tvorijo podlago davčnemu zakonu, nihče nas ni nikoli vprašal za mišljenje v tej stvari, nikoli nihče predložil, da kaj topogledno usvojimo. Bivši finančni minister svojega načrta davčnega zakona ni nikoli predložil ministrskemu svetu na odobrenje in ga je finančnemu odboru poslal, kakor se je izrazil: na mišljenje. Samostojni smo le zahtevali pri vstopu v vlado, da se davčni zakoni iz-jednačijo, da bo obdavčenje enotno, pravično, po celi državi enakomerno razdeljeno in odgovarjalo premoženjskim razmeram pojedinih slojev, kar do sedaj ni slučaj, a ne — kakor pravi »Slovenec« po krivdi »Samostojnih« nego po krivdi SLS in njenega Korošca, ki je »Slovenijo« izročil Beogradu s starani davčnimi zakoni in sistemi vred. Zahtevali smo vsakokrat pri vstopu v vlado le to, kar si danes »Slovenec« lasti kot svojo iznajdbo. Zlasti kmete in obrtnike smo branili, kar je dokaz poslovni davek, trošarina na vino, itd. Uradnike kot davkoplačevalce pa je res iznašel šele klerik. demagog. Pri odstavku »Nekdo, ki sodeluje..« se mi nehote vsiljuje misel, da si je poročevalec to šveflarijo prosto izmislil, ker je nemogoče, da bi gosp. Vodopivec — in samo ta bi mogel priti v poštev — mogel trditi, »da je nekaj prišlo v ta zakon na predlog Samostojnih. Sploh pa pozivam poleg poročevalca »Slovenca« vse, ki kaj vedo, da take trditve tudi dokažejo. Za bogove je trditev: »Jugoslov. kluba zasluga je, da se to še ni zgodilo« (novo obdavčenje). Vendar jih držimo za besedo, kaj bi se tako ceno bahali. Gospodje! Če ste bili tako močni že dosedaj, da ste po lastnih izjavah zadrževali samo vi in vi sami nova obdavčenja, koliko lažji vam bo ta posel poslej, ko ste tako sijajno zmagali in v moči porasli. Vztrajajte, gospodje, na pobaha-nem stališču, uporabite v to svoj mogočni vpliv in slov. in hrvaški kmetje bomo že lahko mirno spali, ne bodo nas pljačkali »beograjski cincarji«, ko imamo v jugoslovanskem klubu tako mogočnega zaščitnika. Se eno mi povzroča začudenje. Običajno solidne stranke popuste ik> volitvah tisto ogabno predvolivno taktiko, ki ji pomaga z obrekovanjem, zavijanjem, grdenjem, blatenjem in lažjo, pa se služijo z boljšim tonom. In to zlasti, če so tako vsesplošno zmagali, da jim tega več ni potreba. Ali pa mislite, gospodje, da se brez laži ne vzdržite pri moči? Beograd, 30. maja 1923. Ivan Pucelj. Pismo vojaka. Nek vojak piše iz Dževdželija svojim starišem približno takole: »Kaj ste storili pri zadnjih volitvah? Volili ste vsi klerikalce in s tem nam vojakom zadali hude težave. Verjeli ste klerikalnim sleparjem in rajše oddali svoj glas njim, kakor pa ljudem, ki so se za nas brigali, da smo vsaj živeli. Ali so Vam ljubše klerikalne lažnjive obljube, ko pa Vaš sin? Prosim, Vas, pojdite k poslancu Puclju in ga prosite, da stori še za me kak korak!« Ko je mati vojaka prečitala pismo, je s solzami v očeh prosila svojega moža, da stopi k tov. Puclju, da se on zavzame za sina. Mož ji je odgovoril: »Ti si me prisilila, da sem volil klerikalce, dasi jim nisem nikdar zaupal. Zato pojdi ti sedaj k Puclju in stori, kar je potrebno!« Vsem, ki enako trpe sporočamo sledeče: Mi pomagamo vsakomur, tudi našim nasprotnikom, v kolikor nam je to Ie mogoče. Vedite pa, da ima naša stranka samo enega poslanca in ta ima čez glavo dela. Pristašev naše stranke je bilo pri zadnjih volitvah 11.000; dolžnost poslanca naše stranke je, da ustreže željam teh 11.000 mož najprvo in če mu ostane še kak prost čas, potem tudi drugim. Ce bi imeli dva poslanca, bi lahko storili še enkrat toliko. Klerikalci imajo sedaj 21 poslancev in vso moč. Zahtevajte od njih, da izpolnijo obljube, ki so pred volitvami kar deževale po njihovih shodih. Oni lahko vse store, ker ste jim izročili vso moč, če so le možje na svojem mestu, da se brigajo za vas. Toda klerikalnim gospodom se sedaj dobro godi, za vas pa, ki ste jim 'Oddali glasove, se pa ne brigajo. Volili ste profesorje, doktorje in druge take gospode. Razume se, da se ti brigajo samo, da bo dobro gospodi, za kmeta pa nimajo niti časa in niti volje, da bi kaj storili. Dokler kmet sam sebe ne bo spoštoval, se mu bo vedno tako godilo, zato Vas tudi ob tej priliki poživljamo: Vse, kar živi na kmetih v kmetsko stranko in v kmetske organizacije, potem bo država urejena tako, kakor to sami želite! Samo v tem je rešitev za kmeta! Pokrajinske vesti* (Hijene!) O dobrotniku kmetskega ljudstva, kar je bil pokojni Gustav Pire, piše »Domoljub« sledeče: Pokojnik je bil radi svojih kupčij, ki so bile navzkriž s carinskimi postavami in ki so prišle na dan, zadnje čase čez mero potrt. — Bil je velik kmetijski strokovnjak in delavec, ter je silno veliko pripomogel k povzdigi slovenskega kmetijstva. Osebno je bil pokojnik zelo častiželjne narave, svoje visoko mesto je izrabljal za lastne kupčije, v katerih sicer ni bilo prave goljufije, a se vendar službena mesta ne smejo nikdar izrabljati v take osebne svrhe. V političnem oziru je moža vodila osebna častihlepnost Vse to so bile lastnosti, ki so sicer vrlega kmetijskega delavca pogubile. Ali je pokojnik namenoma skočil v jezero, ali se mu je zbledlo, kar je verjetnejše, se ne more dognati. Pokoj njegovi duši!« — Ta podla, nad vse nizkotna oskrum-ba spomina kmetskega dobrotnika je izšla v glasilu »Kmetske zveze« in pod okriljem lažnjivega poslanca Sušnika! In nobenega duhovnika ne oblije rdečica sramu, ko priporoča »Domoljuba«, ki ne obrekuje samo živih temveč kle-veče tudi spomin mrtvih! Poštenost slovenska, kje si, da dopuščaš tako oskrumbo mrtvih! (Pokrajinski zbor »Jugosiovenske Matice«) je bil v nedeljo, dne 3. junija v Celju. Dobro obiskan zbor je pokazal nad vse uspešno delovanje »Jugosiovenske Matice«, ki je sedaj edino društvo, v katerem delujejo složno zastopniki vse strank za blagor naroda. Upajmo, da prodre duh složnega dela vendar enkrat tudi v druga društva. Po soglasno odobrenih poročilih predsednika dr. Ravniharja in glavnega tajnika K. Mahkote je bil izvoljen z malimi izjemami stari odbor. Tovariši in tovari-šice! Kmetskemu ljudstvu v tujini velja v prvi vrsti delo »Jugosiovenske Matice«. Častna dolžnost vas vseh je, da zato podpirate »Jugosloveosko Matico« in da ste njeni člani. (Pogreb judenburških žrtev in Ivana Endlicherja) se je izvršil veličastno in v znaku narodnega ujedinjenja. Ob odprtem grobu se je poslovil v imenu naroda od žrtev pisatelj Vladimir Levstik. Njegov govor je bil mojstrsko dovršen, diven po obliki, vzoren po vsebini. Vsak Slovenec mora prečitati ta govor, vsak pa je tudi dolžan, da se potrudi, da izpolne zakletvo, ki jo je v imenu vsega naroda izgovoril Levstik na grobu naših mučenikov. Najvišje, kar je bilo sploh podano tekom vse dobe našega osvobojenja je bil Levstikov govor, zato storite vse,.-da bo to najvišje trdno zasidrano v vaših srcih. Vstajenje naroda se je tedaj pričelo. (Obsojeni obrekovaici.) Pri okrajnem sodišču v Ljutomeru so bili kaznovani: Janez Budja, posestnikov sin v Banovici na 100 Din globe; Anton Prelog v Veržeju, Franc Janšovec, posestnik ravnotam in Janez Koroša tudi od tam, vsak na 150 Din globe, ker so dne 7. marca 1923, ko je imel tov. Mr-molja v Veržeju volilni shod, očitali tov. Pucelju in poslancem SKS afero z voli oz. da so bili naši poslanci podkupljeni, da so glasovali za ustavo. Ta sodba je postala pravomočna in bodo morali nasprotniki povrniti tudi pravdne stroške. Naj se zahvalijo zapeljanci klerikalcem za stroške! (Dejstvo, ki pove vse!) Tako uspešno zastopa dr. Korošec interese slovenskega kmeta, da je »Domoljub« utajil »Slovenčevo« poročilo in da poroča svojim bralcem samo o dveh intervencijah dr. Korošca. Klerikalni volilci izvedo torej v »Kmetijskem listu« več o delu dr. Korošca ko pa v »Domoljubu«. Kdor je količkaj prevdaren mož, za tega bo zadostovalo že samo dejstvo, da zastopa Korošec kmete tako »dobro«, da mora »Domoljub« njegovo delo utajiti! (Avtonomija je že na pohodu.) Obrat v ljubljanski tobačni tovarni bodo zmanjšali in 200 delavcev odpustili. Mogočni Korošec, kje je tvoja intervencija! Avtonomija, kje si! (»Liberalno - samostojni centralizem viada«) piše venomer »Domoljub«. Ampak presneti figamožje morajo biti vsi klerikalni poslanci, da jih en sam Pucelj kar odrine in da — vlada, pa čeprav je v opoziciji Klerikalci so menda obenem z avtonomijo pokopali še — možgane! (Organizaciji »Orjune« v Mariboru) in Ptuju sta razpuščeni. Vsled tega vlada seveda med klerikalci in Nemci silno veselje. Nam se pa zdi, da je to veselje zelo preuranjeno, kajti nacijo. nalističnim organizacijam, če so bili njih1 voditelji idealisti, vladni pritisk še nikdar ni škodoval. Samo na Orjuni je lorej, da podere klerikalno veselje. (Dobra je ta!) Samoradikalna vlada bo predložila nov davčni zakon, ki pomeni za vse prebivalstvo novo in težko breme. To samoradikalno vlado pa podpirajo klerikalci. Veste pa, kdo je po brihtnem mnenju »Slovenca« kriv, če bodo s tem davčnim zakonom naloženi novi davki? — I, kdo! Nihče drug ko samostojni. To pa na ta enostaven način, da se »Slovenec« zlaže, da so samostojni ta zakon izdelali. Res pa je v stvari le to, da so naši poslanci prodrli z načelno zahtevo izenačenja davkov, da pa je izpeljal potem finančni minister to izenačenje na način, da se bog usmili. Sicer pa treba pripomniti še eno! Če bi bilo tudi res, da so izdelali načrt novega davčnega zakona demokrati in samostojni, je pa potem dolžnost klerikalcev in radikalov, da ga izpremene. Ker ga pa ne bodo izpremenili, saj je dr. Korošec že dejal, da so ..novi davki potrebni, — pa hočejo klerikalci stvar naslikati tako, ko da so ga že prešnje vlade tako zavo-zile, da se zakona sploh izpremeniti ne more. Uboga SLS, Če ima tako zaplan. kane pristaše, ki bi to neumnost verjeli! (Slava 16. artilerij. polka v Ljubljani.) Ljubljanski topničarji so praznovali dne 5. junija svojo prvo polkovno slavo in sicer dne 5. junija, na oni slavni spominski dan, ko so baterije polka ob priliki koroške ofenzive prvič stopile na Gosposvetsko polje. Slava polka je potekla v najlepšem redu, žal samo, da jo je motilo deževno vreme. Našim vrlim topničarjem k njih slavi naše naj-iskrenejše čestitke. (Prostovoljno gasilno društvo v Horjulu pri Vrhniki) praznuje dne 19. avgusta 40 letnico ustanovitve s primerno slavnostjo. Vzpored slavnosti se pravočasno objavi. Okoliška društva se blagovolijo ozirati na naše slavije. (Iz Horjula.) Ko se bo zgodovina spominjala slavnih mož našega naroda, je treba, da se spomni med prvimi tudi našega atka iz Horjula, saj so njegove zasluge za Slovenijo naravnost ogromne. Tu je treba v prvi vrsti omeniti velike zasluge atka za železnico Polhovgradec — Horjul, ki bo na at-kov6 prizadevanje gotovo kmalu tekla, če ne bo seveda dež. Imenitne so dalje zasluge atka pri cestah. Tako trdne so sedaj ceste, da drže tudi do kolen visoko blato. Ob solnčni dnevih pa lep in fin prah vsakomur jasno označuje Pot, po katerih se slabo hodi Pa atek imajo še druge zasluge. Kmalu potem, ko so si nadeli na glavo venec zm»g» to zamenjali čevljarski stolček s poslanskim mandatom, so priredili pri nas ve-levažen shod, na katerem so obljubljali tako sladke reči, da nam še danes tečejo sline po ustih, samo če se spomnimo na te obljube. Jasno je, da bodo te obljube tudi izpolnjene, saj so jih rekli atek, ki nikdar ne rečejo nobene besede preveč in ki vedno govore resnico. Pa kakor rečeno, govor atka je bil imeniten in čim dalje so govorili, tem bolj so bili navdušeni. Na koncu sa bili že čisto v.svetem ognju in dvignili so palico in slovesno zakričali: »Liberalci so nečistniki!« Nepopisno navdušenje je tedaj objelo vse. — Sploh' imajo atek vedno važne, naravnost zgodovinsko pomembne govore. Tako so dejali atek na nekem shodu, bilo je to kmalu po vojni, da je politika tako grda, da se je atek niti z rokavicami na bi hoteli dotakniti. Prav so imeli atek, samo škoda, da so imeli smolo in da so potem kar štrbunknili v politiko. Uboga Nežika, koliko mora čistiti! — Poleg govorniških talentov pa odlikujejo atka še drage sposobnosti. Silno so vneti za pomnožitev slovenskega rodu in priznati treba, da ne le z besedo, temveč tudi z dejanjem in ne samo v dovoljenem, temveč tudi v prepovedanem času! Jojmene, kaki nečistniki so liberalci! (Podružnica »Jugosiovenske Matice« v Moravčah) priredi v nedeljo, dne 10. junija veliko vrtno prireditev, pri kateri sodelujejo najboljše moči vseh strank. Zlasti opozarjamo vse na zelo bogat srečolov. Tovariši, tovariši-ce, v nedeljo v Moravče, na veselico Jugosiovenske Matice! (Občni zbor novomeške podružnice Kmetijske družbe) za leto 1922 se je ob lepi udeležbi vršil v nedeljo, dne 27. majnika v prostorih kmetijske šole na Grmu. Kmetijska podružnica novomeška je ena najdelavnejših na Dolenjskem, kar je razvidno že iz tega, da ima svojo drevesnico, svojo trtnico in skladišče gospodarskih potrebščin, katerih je oddala v letu nič manj kot i% vagonov svojim udom. Celokupni denarni promet je znašal skoraj 4 milijone kron. Udov šteje ta podružnica nad 340 in je Izvolila na občnem zbora 8 delegatov, zavednih pristašev kmetske misli. Načelnik se je v lepih besedah' spominjal velikih zaslug ranjkega, vele-zaslužnega predsednika Slov. kmetijske družbe, tov. Gustava Pirca in je občni zbor soglasno sklenil izraziti njegovi družini svoje globoko sožalje. (Slavnost 35 letnice novomeškega sokolskega društva) bo dna 10, junija 1923 združena z okrožnim in I. narašč. zletom novomeške župe. Vzpored: Ob E. uri tekma naraščaja, po tekmi so skušnje za popoldanski nastop, ob 12. uri obho& po mestu in Kandiji. Popoldne ob 3. uri je javna telovadba na Loki ob Krki, pri kateri nastopijo tudi vojaki - Sokoli iz Karlovca. Po telovadbi prosta zabava. Sodeluje vojaška godba 37. pp. iz Karlovca. Br. društva ob progi Št. Janž — Novo mesto, naj se pripeljejo vsa korporativno z vlakom, ki odhaja iz Št. Janža ob 5.57 uri in Trebnjega ob 7.30 in društva ob progi Kar-lovac — Novo mesto, telovadci z vlakom, ki odhaja iz Karlovca ob 3.41 uri, ostali člani pa z vlakom, ki odhaja iz Karlovca ob 8.30 url. Naraščaj, ki tekmuje, pride zvečer. Društva, ki reilek-tirajo.na prenočišče, naj javijo število članov za prenočišče najkasneje do dne 4. junija. Na poznejše prijave za prenočišča in prehrano se društvo ne bo moglo ozirati! (S Čateža pod Zaplazom.) V nedeljo, dne 10. junija bo na Zaplazu pri Čatežu na Dolenjskem velik sestanek in shod vseh onih, ki so se srečno vrnili iz vojne in ujetništva. Ob 10. uri bo na Zaplazu sv. maša. Sodelovala bo godba iz Ljubljane. Udeležba obeta biti zelo dobra, ker je zanimanje za sestanek veliko. (Iz Topolšice.) V »Slovenskem Gospodarju«, temu »škandalblatu« esel-esarjev, se nek dopisnik jezi nad Za-vodnjičani in Skriljčani, ker so volili za kmetijsko stranko. Da bi ohladil svojo jezo, se je pod okriljem poslan-čeve imunitete spravil nad župana Hrovata, kateremu očita krivičriost. Iz jeze porojen očitek »Gospodarja« in zasoljen vrhu tega z njegovo patentirano lažnjivostjo je dosegel ravno nasprotno, kar' je nameraval. Veseli nas pa, da imajo naši klerikalci dober tek in da bi radi vse pobasali, če bi mogli. Je vendarle dobro, da so še »Kmetijci« na svetu, ker drugače bi pospravili klerikalci vse! (Topovlje pri Braslovčah.) Tukaj je umrl po dolgi mučni bolezni posestnik Franc Kronovšek p. d. Rožnik, star 64 let. Svetila mu večna luč! Rodbini naše sožaljel (Št Janž na Dr. polju.) »Slovenski Gospodar« z dne 30. maja t. 1. me psu- je, da sem »Ober junec«. To je psovka in po krščanskih in cerkvenih naukih je to smrtni greh. Smrtnega greha pa je deležen tudi tisti, ki greh odobrava. Tako so me učili različni duhovniki in mislim, da tudi Vidva, gg. župnik in kaplan, tako učita in tudi verujeta. »Slovenski Gospodar« je katoliški list, ki me je na gornji način opsoval ali ošinfal. Vi, gospod župnik Sagaj in g. kaplan ta list faranom priporočata. Vidva torej pisavo tega lažnjivega lista odobravata in tudi gornje zmerjanje. Kot katoliška duhovnika sta zato so-kriva tega smrtnega greha. Ravno ista številka »Gospodarja« tudi ogabno laže o meni. Pravi, da sem jaz ustanovil Orjuno v Št. Janžu in da sem njen član. Izjavljam, da je »Slov. Gospodar« v tem oziru grdo lagal in ž njimi vred dopisnik in čeprav bi bili Vi, g. župnik ali g. kaplan, dopisnik dotičnega dopisa. Jaz namreč nisem bil ustanovitelj in tudi ne član Orjune v Št. Janžu. Če bi pa hotel pristopiti, pa ne bi vprašal za dovoljenje ne »Slov. Gospodarja« in tudi ne Vas g. župnik ali pa g. kaplan, ker sta v življenju še premalo izkušena in se morata pravemu trdemu življenju šele priučiti. Grda laž je dalje, da sem govoril, da bomo klerikalce z revolverji pobili. »SI. Gospodar«, gg. župnik in kaplan iz Št. .Janža, ako mi dokažete, da sem jaz ustanovil »Orjuno« v Št. Janžu ali pa bil njen član in da sem govoril, da bomo klerikalce z revolverji pobili, sem pripravljen plačati za občinsko blagajno v Št. Janžu 1000 Din. 'Ako mi pa »SI. Gospodar« in njega do-jpfenik ter razširjatelji lažnjivlh vesti ne dokažejo, pa jih imenujem najgnusnej-še lažnjivce. Št. Janž, • dne 1. junija 1923. — Dobnik Štefan, 1. r. (Vladna deklaracija.) Po dolgem odlašanju je vlada končno vendarle podala svojo izjavo, ki je tako mojstrsko nejasna, da ni zadovoljila nikogar, skoraj vse pa razočarala. Prvi del vladne izjave govori o zunanjem položaju in povdarja težkoče, ki jih mora drža-Va prenašati, ker premagane države nočejo izpolnjevati svojih obveznosti. Tu bi vlada prav lahko našla priznalno besedo za korektno obnašanje Bolgarske. Vladna izjava poudarja nato, da je treba urediti državo po narodovi' želji. Malo težko bo to šlo, če pa tvori vlado stranka, ki ima samo eno tretjino poslancev za saboj. Nato podaja vladna deklaracija program, ki ga misli izvesti vlada. Najprej bi se imel skleniti uradniški zakon, nato zakon o redukciji uradništva in o ustrojstvu vojske. Nato bi se rešili še finančni zakon, o novih davkih, proračun, o kmetijskem kreditu itd. v vsem okoli 15 zakonov, če bo namreč sedanja vlada tako dolgo na krmilu. Če bodo seveda naši klerikalci še naprej tako opozicionalni, da bodo dajali vladi denar, potem je gotovo, da dobimo še letos nove in zelo visoke davke! To bo poslovilna pesem klerikalne avtonomije! (Skupščina.) Končno so se izvolili tudi razni odseki. V vseh odsekih je predsedništvo in tajništvo popolnoma v rokah radikalov. Tako dobivajo vsled milosti Radiča in naših klerikalcev naj-zagrizenejši centralisti vedno večjo moč. V resnici! Čudna so pota klerikalne politične modrosti. — Sedaj se nadaljuje v skupščini debata o vladni izjavi. Debata je na las podobna oni ob priliki debate o poročilu verifikacijske-ga odbora. Nova skupščina pridno govori, nujni zakoni pa ostanejo nerešeni. In naši klerikalci, ki so toliko obljubljali, pomagajo, da skupščina nič ne dela. Naj bi se že vendar enkrat odločili in prenehali s tem brezmejnim cincanjem. Ali v vlado in sprejetje zakonov, ali pa res v opozicijo in v nove volitve. Ne pa tako ko sedaj, ko Korošec ves dan samo knofe šteje, če hoče iti v vlado ali ne. Drobne vesti. Nečak Leona XIII., grof Peccl je umrl. Smrt ga je dohitela ko je dovršil komaj polovico svoje velike biografije o Leonu XIII. Na Kitajskem nameravajo odpraviti republiko. Monarhiste vodi Cang-Co-Lin, ki ima baje 120.000 vojakov na razpolago. Sedanji kitajski cesar Pi-Yu živi v Pekingu in ima 16 let. Pred kratkim se je oženil z deklico izredne lepote, toda preprostih sta-rišev. Poliska vlada le podala ostavko, ki je bila sprejeta. Pod predsedstvom Witosa, načelnika poljske kmetijske stranke je bila stvorjena nova vlada, ki sestoji iz samih Poljakov. V prejšnji vladi so bile zastopane tudi narodne manjšine. Grško-turški spor je poravnan s tem, da so odstopili Grki Turkom Karagač z železnico. S tem so težko prizadeti interesi Bolgarske, kateri je tako še bolj otežkočen dohod k morju. Bolgarska je zato protestirala. Sovjeti so izpustili zaplenjene angleške ribiške ladje, vsled katerih je nastal spor med Anglijo in Rusijo. V Moskvi je bilo ustreljenih 15 menj-ševikov, ker da so bili angleški vohuni. (Silen dvig dinarja.) V zadnjem času je vrednost našega denarja zelo narasla. Kakor vse kaže, bo ta proces trajal še naprej. Porast dinarja se je pričel na njujorški borzi, vsled česar je najbolj jasno postavljena na laž »Slo-venčeva« trditev, da je narasla veljava našega denarja vsled bližnjega sporazuma med Srbi in Hrvati. Na golobe na strehi ne dajo ameriški finančniki ničesar. V splošnem se navaja kot vzrok narastka dinarja to dejstvo, da se niso pri nas kljub težki denarni krizi tiskali novi bankovci. Tujina vidi v tem, da je naše gospodarstvo na zdravi podlagi. Gotovo je dalje, da imajo pri dvigu dinarja svojo »zaslugo« tudi izvozničarji, ki hočejo z dvigom dinarja povzročiti padec žitnih cen. Najbolj razveseljivo je pri sedanjem dvigu dinarja to, da ni vlada na umeten način povzročila naraščanja veljave našega denarja, temveč da ga je celo pridrževala. Napaka Plavšiča nam je tako prihranjena. Kako velikansk je dvig dinarja se vidi iz tega, da je veljal koncem februarja en ameriški dolar še 420 kron, dočim velja sedaj samo od 314 do 318 kron. — Istočasno, ko je naš dinar rastel, je rastel tudi bolgarski lev. V istem hiipu pa, ko je »Slovenec« to konštatiral, pa je že tudi bolgarski lev pal. »Slovenčeve« prorokbe so torej na gospodarskem polju od muh. — Zelo je padla laška lira. Dinar gor, lira dol je bil znak preteklega tedna. V začetku tedna je veljala laška lira še skoraj 20 kron, koncem februarja celo 21 kron, sedaj pa že samo 15.24 kron. — Vrednost drugih denarev je sledeča: angleški funt 1520 (začetkom tedna 1768 kron), češka krona 9.60, francoski frank do 21.80, švicarski frank 59.40 (začetkom tedna 68), 100 avstrijskih kron 44 vin. in 100 nemških mark 42 vin. (Sadno drevje in gosenice.) Po drevju in grmovju je letos polno gosenic, ki razjedajo listje. Letina za sadje bo letos napram lanski neznatna. Gospodarji sadnih vrtov, ki pomladi in jeseni niso čistili gosenic in zalege, bodo utrpeli občutno škodo. Tudi zelju in repi preti letos nevarnost, da ju bodo objedale gosenli e, če se jih ne bo obiralo in uničevalo! — Poživljamo zato vsa šolska vodstva, da navajajo šolsko mladino k pokončavanju gosenic. (Tedenski žitni trg.) Razni špekulanti so razširili vest, ko da je nova letina vsled toče ogrožena. Vse take vesti so popolnoma izmišljene, temveč se nasprotno potrjuje, da so povsodi izgledi na letino zelo dobri. Vsled po-rastka dinarja so cene našemu žitu nad svetovno pariteto. Zato je bila žitna kupčija pretekli teden zelo slaba. Čepe so bile v splošnem sledeče: Pšenica od 430 do 435; koruza od 255 do 265 in oves od 285 do 290 dinarjev za stot. (Lesni trg.) V zadnjem času vlada glede izvoza lesa zastoj. Narastek dinarja bo sicer izvozu lesa škodoval, toda imel bo tudi to prijetno posledico, da se bodo produkcijski stroški za les zmanjšali, vsled česar se v lesni stroki popravo dinarja pozdravlja. V splošnem so izgledi za izvoz lesa v Švico in v Francijo zelo ugodni. Enako se dobro prodaja les za kurjavo. Potrebno bi bilo samo, da bi bilo za prevoz lesa dosti vagonov in da bi se izvršil že sedaj, predno se prične izvoz in prevoz žita. (Vinski trg.) Kriza na vinskem trgu traja še naprej in postaja vedno mizer-nejša, čimbolj se bližamo trgatvi. Nujno potrebno je, da bi se znatno znižale železniške pristojbine za prevoz vina, da bi se moglo naše vino izvažati v tujino. (Trgovina z jajci.) Prvorazredna eksportna jajca so se prodajala v splošnem po 5 kron kos. Na zunanjih trgih je položaj neizpremenjen. Vsled narastka dinarja bodo izvozničarji naj-brže morali znižati ceno jajcem. Izvoz jajc iz Jugoslavije na Angleško je znaten. V celoti je bilo izvoženo na Angleškem od februarja do maja 452382 zabojev jajc v vrednosti 3,742.553 funtov. Od te količine je bilo jajc iz Jugoslavije 20166 zabojev, v skupni vrednosti 154.504 funtov, ali preko 200 milijonov kron. Slavenska banka d. d. Zagreb ekspozitura Jesenice pričela je s poslovanjem dne 11. maja t. L Odgovori somišljenikom in prijateliem. Turški Pavliha. ' Nasradin-hodia zaliva čebulo. . Nasradin-hodža je sadil čebulo, a pre-•••« Ustanovljeno leta 1 mmmi TOVARNA UMETNEGA ČKRiUA IN ELEKTRARNA. OBUŽ8A sta 2. LA|Š&0 gksiovenjja v. 9 1 0 ll lloilio Cenejša kakor ! Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je taka streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho i z Kamenit a» Zahtevajte brezplačno ponudbe in oMske! fRosija-[ Fonsier zavarovalna in pozavarovalna družba v Osnovni kapital Din 5,000.000. j Ravnateljstvo podružnice za Slovenijo: v LJubljani, Sodna ul. 2/1. f Dražba izvršuje zavarovanja vseh vrst: 1 Zavarovanje proti požara. 2. Zavarovan e proti posledicam telesom nezgod. 3. Zavarovanje proti ifcodi in tod 4. Zavarovanje proti viomo in tatvini 5. Zavarovanje vseh transportov. 6. Zavarovanje jamstvene dolžnosti. 7. Vse vrste zavarovanj Življenja pod nainsiniiej- M pogoji. 8. Zavarovanje stekla. Glavna zastopstva se nahajajo v vseh večjih krajih. ,___ __ •••••••••••••••••••••••••9®®©o0®®«e®®©®®®®®s©®®®®0®®®®®®®#*^ Urednik: Ivan Pucelj, Natisnila »Zvezna tiskalna* * i-taMfc"«*----