A ■'',- CI n. :vi lov uspe lju, izhaja vsaki t, datirali z dnevom Siodoje nedelje. jiočnina vetja za Av- celo leto ["iron, za pol leta [krone, za Četrt leta Jroni; na Ogrskem inozemstvu: Za leto 9 kron, za i 4 krone 50 vin. oinino je plačati Posamezne šte- se prodajajo po 20 v. rioi5tvo in uprav-Ivo se nahajata v kjo, gledaližko po-[slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila ure< ništvo ni o; govorno. Cena oznani (inseratov) je za V. strani K 160— za v. strani K 80— za Vi strani K 40— za v. strani K 20— za % strani K 10— IA »/.. strani K 5— za v« strani K 2.— Pri večkratnem oznanilo se cena primerno zniža. Štev. ir. V Ptuju, v nedeljo dne 28. aprila 1918. XIX. letnik. an-az- inj :ne epi uspehi Nemcev na zapadu. — Na drugih frontah bojne priprave. I Ako se sliši, da so Nemci na Francoskem 21. marca, to je od začetka nemške ofen- » že več kakor 125.000 vjetih napravili in kakor 1500 kanonov zaplenili, si lahko pravimo en mali pojem o zmagovitem udar- v srce sovražnika. Zastonj so vsi protina- jadi nasprotnika, od vseh strani vozijo ojače- Ija, bi diši z železnico, bodisi z avtomobili i mečejo brez načrta in cilja svoje rezerve ^agovalcu nasproti, brez da. bi ka^ druzega egli kakor vedno le krvave izgube, poraz p,orazom. v" tem obstoji prav za prav načrt zrna- Sovitega vojskovodje H i n d e n b u r g a, je še ■tedaj nejasno. Dozdeva se sicer, da se obrača {lavni udarec proti Calaisu in Boulo- ii in če pomislimo, da je v istej smeri ria nemška zagozda globoko v sovražne žici j e in da imajo Nemci samo še 50 kilo- jv do Calaisa, zadobiva naša dozdeva niraj več na verjetnosti. Neprenehoma trajajoči ljuti boji stavijo leveda na oba bojujoča se dela najtežje za-iiteve. Medtem ko nemški vojak ponosen na pmagovite svoje uspehe, vse ovire in težkoče - hrabrostjo prenaša, delajo ti boji na lAnglež^ neenak težek utis. Neki Anglež popisuje stanje vojaka v He e/em : Mnogo naših mož je od tedne tra-feoeih bojev tako utrujenih, da se še komaj [na nogah drže. In vendar kljubujejo vsem lljutm napadom sovražnika. Dostikrat se bo-kakor speči in ko nastopi odmor boja, se kar na prostem polju v jarke in od grmičje in padejo v tako močno spanje, se jih komaj vzbudi. Nekateri stojijo z ekoliko dnevi odmora že od 21. marca ne-lelioma v boju. Avstralci so večinoma že ojne trudni. Oni so v obče Že mnenja, da aglija ne bode nikdar zmagala. Posebno so adi tega razjarjeni, ker so Angleži vso, v nogili mesecih in pod neizmernimi žrtvami pridobljeno ozemlje ob Šotami v nekaj dnevih zopet izgubili, za katero so prej le iz-kiučno Avstralce žrtvovali. Italijan poskuša zopet z nekaterimi brezuspešnimi napadi. V celej Italiji se pri-Baku je z gotovim vznemirjenjem skorajšnjo avstrijsko ofenzivo. Listi javljajo, da je le ^amo vreme dosedanjih dni oviralo Avstrijce pred takojšnjim napadom. Že pred tremi me-eci'so pričeli z ojačenji čet in materijala na elej fronti. — Strahopeten izdajalec pričakuje s strahom in trepetom sodbo zaslužene Bi kazni. Holandski ministerski predsednik izrazil se je v parlamentu, da bi bil trenutek, i v katerem bi se obedve vojujoči se stranki skozi posredovanje neke nevtralne države za dosego miru sporazumne izrekle. Holandska vlada je v ta namen baje korake pospešila. Mi pa smo mnenja, da brigantska ententa za te sklepe še nima razuma; s pomočjo Hindenburga se jo na ta način že dovede do tega cilja. Da se Finsko izčisti od tolp nasilnih boljševikov, je Nemčija, kakor smo že javljali, dala 12.000 mož na Finskem izkrcati. Ti so se po ljutem boju z „Rudečo gardo" trdnjave Helaingfoxs polastili, kjer jih je prebivalstvo z ,'. tu navdušenjem • pozdravljalo. V Kavkazu so Turki po ljutih bojih trdnjavo B a t u m na črnem morju zasedli. Tako smo torej na vseh bojiščih zmagovalci in upamo, da se po izzoritvi teh vpeljanih uspešnih bojev vendar enkrat doseže zaželjeni časten mir, ki ga nujno potrebujemo za gospodarski razvitek, katerega hočejo na vse kripljo prepreči ti nesramni veleizda-jalci v notranjem naše monarhije, ki delujejo na to, da bi slavno starozgodovinsko Avstrijo razkosali in razbili, da si ustanove združeni s kraljemorilskimi Srbi lastno svojo Jugoslovansko" državo. (! !) Najgrši zlobneži v tem oziru so oni svetohlinski duhovniški razuzdanci, kojim politična, antidina-stična propaganda je prvi in glavni smoter in kojim vera je deveta briga in le orožje za zločinske načrte v rokah, kateri se ne boje nastopiti kot javni razgrajači in se ne boje tudi poditi ruske vojne vjetnike s poleni in gorjačami proti avstrijskim patrijotom, ki neumorno delujejo, za ohranitev Avstrije in za blagor naše krasne domovine in ki so doprinesli brez vsacega upora s tresočimi ustnicami in mokrim očesom neizmerne žrtve in darovali blago in kri svojih očetov, sinov in bratov na oltarju domovine. Za cesarja in dom smo razpostavili svoje odkrito junaško srce, a sedaj pa bi si naj dali od gotovih zločincev te z najdragocenejšimi žrtvami plačane sadove meni nič tebi nič kar čez noč iztrgati ? Nikoli in nikdar in če se gre za zadnjo punčico očesa! Združimo se torej vsi brez izjeme, in složni, trdno sklenjeni nastopimo, da v danem trenutku ob dvanajsti uri udarimo in izvojujemo politično zmago za obstoj naše monarhije, da se ne izkažemo močne samo na zunaj, marveč da tudi na znotraj znamo izkazati moč našega kulturel-nega napredka, da v bodočnosti ostanemo na mestu, katero nam pristoja in da za vedno ugonobimo kal veleizdajalsko-duhovniškega smrdečega hlapu ... Naj se zlomi ali vpogne — bodočnost mora biti naša! Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 18. aprila. Uradno se danes razglaša: Med jezerom Garda in Piavo živahen artiljerijski boj in vrlo letalno delovanje. V Albaniji izvojeval je oficirski praporščak A r r i g h i svojo 24. zračno zmago. Šef generalštaba. Zmagoviti nemški boji pri Yparn-u in ob Lysi. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin. 18. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Sovražnik prepustil nam je včeraj velike dele svojega, v mesece trajajočem boju z neizmernimi žrtvami pridobljenega flandrijskega ozemlja. Armada generala Siksta von Arnim je vzela, kora-.sajo.čo p so sovražnika ostro zasledujoč, P o e 1 k a p e 11 e, L a n g e m a r k inZonnebeko in je vrgla sovražnika za Steenbach nazaj. Južno jezera Blanckaert aadržal je sovražni protinapad naše napredovanje. — Severno L y s e pridobili smo pod močnim ognjenim varstvom na ozemlju in smo izčistili nekaj gnezd strojnih pušk. Boji zadnjih dni prinesli so več kakor 2500 vjetih, nekaj kanonov in mnogoštevilno Strojnih pušk. — Na bojni fronti obojestransko S o m m e povišal se je časoma oživeči ognjeni boj pri M o r e u i 1 • u in Montdi-d i e r - u na moči. — Na vzhodnem bregu M a as e imela so manjša podjetja pri O m e-su in Matronville poln uspeh in so prinesla vjete. Severno od Flirey (med Maaso in Mosel) izjalovil se je močni francoski sunek pod krvavimi izgubami. Prvi generalkvartirniojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K\-B. Dunaj, 19. aprila. Uradno se danes razglaša: Med A d i ž o (Etsch) in Piavo je bo-jevno delovanje trajno živahno. Na visoki planoti Sedmih občin odbilo se je več italijanskih sunkov. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 19. aprila. Iz velikega glavnega stana se poroča: Na flandrijskem razstreljenem polju razvili so se večkratni manjši boji naših poizvedovalnih oddelkov z belgijskimi in angleškimi stražami. — Močni napadi, ki jih je sovražnik od severa in severo zapada proti Wytschaete izvršil, bili so odbiti. Že pri svojem pripravljenju napadov trpel je sovražnik v našem uničujočem ognju najtežje izgube. — Med B e u i 11 e u 1 in L a Bas see močno bojevno delovanje ar til j erij. Severo-zapadno od B e t h u n e vdrla je naša — 2 — infanterija proti sovražnim črtam severno L a-6 a s s ti e - k a n a 1 a in je zaplenila nekaj topov. Pri Festubertu in G i v e n c h y se je menjajoče bojevalo. Napravili smo več kakor 600 vjetih. — Pred nekaterimi dnevi povišajoči se ognjeni delavnosti sledili so včeraj globoko sklenjeni francoski napadi proti Morisel in Moreuil. — Na obeh bregovih reke A v r e skozi S e n e c a-gozd in obojestranski ceste A i 11 y-M o r e u i 1 na-skakovali so gosti naskočni valovi večkrat brezuspešno. V bridkem boju bil je sovražnik pod najtežjimi izgubami vržen. Močni artilerijski ogenj trajal je tudi v tem bojnem oddelku skozi noč. Vzhod. V Tauriji zasedli smo Čaplinko in Melitopol. Makedonska fronta. Podjetja na-skočnih čet v kolenu Čeme pripeljala so nekaj vjetih Italijanov in Srbov. Prvi generalkvartirrnojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 20. aprila. Uradno se danes razglaša: Na italijanskem bojišču omejilo je slabo vreme bojevno delovanje. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 20. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojiščih ostalo J8 delovanje infanterije na poizvedovanja omejeno. — Močni ognjeni boj pri W y t-schaete in Bailleul. Med S c a r p o in S o m m o oživelo je artiljerijsko delovanje proti večeru ; na A v r e, severo-zapadno od Moreuila, ostalo je čez dan povišano. — V Vogezah, južno zapadno od Markircha, prinesel je uspešen sunek v sovražne jarke, vjete. Na drugih frontah nobeni pomembni dogodki. Prvi generalkvartirmojstei Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 21. aprila. Uradno se danes razglaša: Na južno-zapadni fronti oživel je na mnogih mestih artiljerijski boj in poizvedovalna delavnost nanovo. — Hauptmann Brumowsky izvojeval je v zračnem boju svojo 29. zmago. Šef generalštaba. Krvave izgube Amerikancev. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 21. aprila. ("W.-B.> Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadne skupine princa Rupprechta in nemškega prestolonaslednika. Obojestransko poizvedovanje na bojiščih vodilo je do lju-tih infanterijskih bojev. Pri La Basse e, Lensu in Albertu živahen ognjeni boj. Tudi med A vre in Oise bila je artiljerij-ska delavnost večkrat živahna. Armadne skupine v. Gallwitza in vojvode Al brechta. Med M a a s in Mosel prijeli so spodnjesaksonski bataljoni Amerikance v svojih postojankah pri Seicheprey-u. Naskočili so kraj in so vdrli do 2 kilometra globoko v sovražne črte. Slabejši protisunki sovražnika so bili odbiti, močnejši napadalni poskusi zadržani. V noči se je naše naskočne čete po razrušenju sovražnih naprav v svoje izhodne črte nazaj potegnilo. Krvavo izgube Amerikancev so izredno težke. 183 Amerikancev, med temi 5 oficirjev, se je vjelo, 25 strojnih pušk zaplenilo. — Severo-zapadno od M o r v i 11 e (vzhodno od Pont a Mousson) napravili smo v boju v prednjem polju s Francozi vjete. — Eitmojsterbaron v. Richtbofen izvojeval je kot poveljnik izkušenega lovskega letalnega brodovja 11 svojo 79. in 80., lajt-nant Buckler svojo 31. zračno zmago. Vzhodno bojišče. Ukrajina. Po zlombi sovražnega upora pri P i e r e-k o p-u in Kart Kaša k-u so si naše čete pot v K r i m odprle. Makedonska fronta. Živahno delovanje sovražnika zapadno od D o i r a n-je-zera in v ravnini S t r u m e. Prvi generalk vartirrnojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 22. aprila. Uradno se danes razglaša: Boj artiljerije na tirolski južni fronti in v Sedmih občinah traja naprej. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 22. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojišču krajevna infanterijska podjetja. Poskusi sovražnika vriniti čez La Bassee-Kanal severozapad-no od Bethune izjalovili so se v našem ognju. Severno od Alberta vjeli smo 88 Angležev, med temi 2 oficirja ter zaplenili 22 metalcev min in nekaj strojnih pušk. Artiljerijski boj oživel je le v nekaterih oddelkih. — Na ostali fronti ostalo je bojevno delovanje v zmernih mejah. — Južno-zapadno od Alt-k i r c h a napravili smo pri nekem poizvedovalnem sunku vjete. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirrnojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 23. aprila. Uradno se danes razglaša: Nobeni posebni dogodki. Šet generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 23. aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojiščih ostalo je bojevno delovanje na časoma oživeče ar-tiljerijske boje in krajevna infanterijska podjetja omejeno. Angleška infanterija bila je posebno med Len som in A 1 b e r t-om zelo delavna. Poizvedovalni oddelki, ki so sunili na mnogoštevilnih točkah proti našim črtam, bili so povsod zavrnjeni. Zastonj je poskušal sovražnik z močnimi silami dne 21. aprila ob gozdu od A v o 1 u y izgubljeno ozemlje zopet vzeti in obojostransko ceste Bouzincour t-A v a 1 u y železnico severno od Alberta zopet pridobiti. V večkratnem izgubonosnem navalu izgubil je vjete. — Na ostali fronti nič pomembnega. V zadnjih dveh dnevih se je 30 sovražnih letal sestrelilo. Lajtnant Buckler dosegel je svojo 32., lajtnant Menkoff svojo 25. zračno zmago. Makedonska fronta. Med jezeroma O c h r i d a in Prespa, kanor severo-zapadno od Monastirja artiljerijski in minski boji. Nemški oddelki vdrli so zapadno od Makove v francoske postojanke. Bolgarske čete zavrnile so južno od D o i-r a n-jezera angleške delne napade. Nekaj Francozov in Angležev se je vjelo. Prvi generalkvartirrnojster i Ludendorff. 3,450.000 vjetih. K.-B. Berlin, 20. aprila. (W.-B.) Do 1. marca 1918 napravili sta osrednji državi 3,450.000 vjetih. Osrednji državi zadobili sta s tem celo delavsko armado, ki jima na važnem polju gospodarstva dela dragocene usluge in nadomesti velik del pod orožje poklicanih domačinov. Z trajanjem vojne še ta delavska armada narašča. Zmagovita zapadna bitka Nemčije napravila je v enem mesecu čez 125.000 mož na vjetih. Skupne izgube v mesecu marcu. K.-B. Dunaj, 23. aprila. V me marcu seje skupno 689.000 brutto-re1 s t e r-t o n za naše sovražnike koristni ladjinega prostora uničilo. Našim nikomnarazpolago stoječi trgovinski ladjinp štor se je torej od začetka vojne za 16,469.01 | brutto-register-ton zmanjšal. Osmo nemško vojno posojilo. Na osmo nemško vojno posojilo so podpi | 14.550 milijonov mark, in to v četrtem letu vojni j Vsak, bodi si še tako zagrizen naspn j Nemčije se mora pokloniti pred domovi i čutom, ki ga izkazuje prebivalstvo z j slavne naše zaveznice ob vsaki priliki. Tj : složna materijelna in moralična požrtvoj : nost celega naroda mora dovesti do po; i zmage. To vojno posojilo je dosoglo i vseh dosedanjih posojil, katera so d( ; Prvo 4.460, drugo 9.060, tretjo 12.160, ; 10.77, peto 10.69, šesto 13.120 in 12.500 milijonov mark. Vojna na morju. Dragocen osebni parnik potopljen. W.-B. Berlin, 14. aprila. V jutra t] marca potopil je eden naših podmorskih nov neki posebno dragocen angleški 0i_ parnik z najmanje 18.000 brutto-registertoi mi. Na mestu potopljenja našlo se je pozo' dele porušenega parnika in prazne čolne. Šef admiralnega štaba mornarice. Dragocen plen podmorskega čolna. W.-B. Berlin, 18. aprila. V zatvorna okolišu pri Azoren je bilo od enega nai podmorskih čolnov v zadnjem tednu pet nikov in dve jadernici potopljenih. Obe bili oboroženi. Kanone (enega od 9 cnij enega od 7'16 cm) se je zaplenilo. Za1 sovražnike določen tovor bil je posebno gocen. Obstoječ je bil iz palmnega olja, palfr] nih jeder, orehov, pavole, gumija, voska, železa] in jekla. Podmorski čoln prinesel je 27.01 ton gumija in 5 ton vozka za nemško vojni rabo v domovino seboj. Šef admiralnega štaba mornarice. Potopljeno. K.-B. Berlin, 20. aprila. V zatvornei okolišu v Srednjem morju potopili so nai podmorski čolni 6 parnikov in 5 j a di nic z skupno 26.000 brutto-register-tonami] Šef admiralnega štaba mornarice. Zopet 28.000 ton potopljenih. K.-B. B e r 1 i n, 20. aprila. (W.-B.) Zop<| 28.000 brutto-rogister-ton potopljenih. }fi( podmorski čoln pod izkušenim vodstvom j| pitanlajtnanta R o s e je v neumornem raj dvomesečnem zasledovanju pri vsako lavnost oviraj očem vremenu iz močnega stvenega spremstva tri parnike z skupni 21.000 brutto-register-tonami izstrelil, med] temi angleški parnik „Port Campbell'! (6230 brutto - register - ton) in tank-parnik] „Cardiffac" (11.140 brutto-register-ton). Šef admiralnega štaba mornarice. 15.000 ton potopljenih. K.-B. Berlin 21. aprila. V vzhodnem! delu Kanala, na črti, kjer se neprenehoma! vojni materijal prevaža, obstreljeval je eden! naših podmorskih čolnov poveljnik oberlajt- j nant Warzecha, bogato obloženi angl ki parnik „H y g h 1 a n d - B r i g a d e" (56 brutto-register-ton) in izstrelil en drug najmanje 5000 brutto-register-ton težki parnik j izven velikega, močno zavarovanega spre stva. Skupno število ton znaša po novo do Slih poročilih zopet 15.000 brutto-register-ton Šef admiralnega štaba mornarice. a — (Hrvatsko) Pojasnila ŠŠlfliS in prospekt gratis. »»»two Dobra oskrba zasigurjena! iss Generalni tajnik M a y r od poljedolske-[draštva v Salzburgu piše sledeče: „Živinsko stanje v Avstriji se je po [dnih poročilih v času od 31. oktobra 1910 |81. oktobra 1917 za 26% znižal o. Avla je torej v tem času eno četrtino svo-stanja na govedi izgubila. V ravno istem nazadovala je živina v Nemčiji za samo /o in na Bavarskem povišal se je celo stan ide za 37%, kakor v mirovnem času. To pa izvira brezdvomno iz tega, ker je kstvija imela več pokrajin od sovražnika za časa zasedenih, katerih površina je ne-comerno večja od onih Nemčije. Pri nas raj cela Galicija, Bukovina in precejšnji Tirolske, Koroške in Primorske, na Nem-lera pa ie Vzhodna Prusija in ozek del El-icije;zatopa šteje Nemčija mnogo več pre-ivakev in ima za vzdržati tudi mnogo več-aneado. Kriva na tem, k najresnejšim gospodar-prikaznim vojne spadajočim okolščinam sta dva trenutka. Najprej je resnica, ki mora od vseh, ki se v Galiciji, Bukovini itd. umikanja ude-Sili, potrjena bit}, da smo mi sistematično bpramenje krajev, ožuganih od sovražnika, Iredkokedaj izvršili. Samoumevno ne spada ta izpraznitev samo na mrtvo imetje, kakor [iito, moka, krompir itd., pa tudi živina, ki |» pomika na lastnih nogah, se lahko nazaj li in žene. To se je v največ slučajih pri fnas opustilo, in razven tega je padlo radi hitrih razpostavljanj čet, katere je večkrat Bhteval strategični po'ozaj naše armade, idi veliko število klalne živine sovražnikove roke. Taki pripetljaji, iač spadajo k večkrat menjajočim se polo-jem vojne. Nobenemu ne pade v glavo, la bi genialnemu armademu vodstvu v tem kaj oponašal, da se je pri skoz in skoz ireračuujenih dispozicijah tu pa tam na ži-io pozabilo, vsled česar je obči stan iste ie! Drugi trenutek, ki je našej živini tako ido škodoval, je neizmerna p o t r a t a, ka-iia ho je zmiraj počenjala. Začetna kvota vsacega vojaka je bila, po izrazih mno-ih vojakov samih, previsoka in to posebno iste mesnej hrani ne tako vajene čete iz ielnih okrajev, kateri večkrat niso bili ložni te prevelike porcije povžiti. Ko pa so na to navadili, bil je odmerek polagoma firaj manjši. Nasprotno dejanje bi bilo molče dosti bolj primerno, da bi se ne bilo v ietku tako potratilo. Mesna poraba civil-;a prebivalstva ni do najzadnjega časa v bila odmerjena. Ne moremo se torej ču-iti, da je po statističnih izkazih salzburške-i deželnega prometnega mesta za živino v tu 1917 v mestu Salzburg na osebo in na in 1 kg mesa pripadlo (!!) in v dru-krajih je bil konzum mesa tudi zelo zna-K temu neizmernemu konzumu mesa »ripomore brezdvomno tudi promet tujcev. [Tujcev se ni štelo, njih mesni konzum pripi-jsoval pa se je domačemu prebivalstvu; pa brez prometa tujcev bila je poraba na lesu zelo visoka. Sedanje racij oniranje, ki so ga [vpeljali najmanje za tri leta prepozno, ob-itoji tukaj v Salzburgu iz 50 dkg na osebo teden. S tem ne more nobeden človek iz-lajati, ker je pri BO dkg dobra polovica kosti. V Nemčiji izključila je mesna karta že jdavno poljubni povžitek na mesu in tudi naj-jši ni mogel na dan več dobiti, kakor znaša odmerjena kvota, če se slučajno ni po- služil drugih virov, kar je v Nemčiji pri dobri organizaciji skoraj izključeno. Ta ureditev povžitka mesa je obdržala živinsko stanje Nemčije. Mi smo'v največ slučajih in rečeh Nemčijo posnemali in večkrat tudi v takih slučajih, v katerih bi v različnosti življenskih razmer tega ne bi smeh. V tej tako važnej zadevi korakali pa smo po lastnih potih, to se pravi, pustili smo reči v nemar in jim dali prost tok ! Posledice tega niso izostali. Ži-yinsko stanje je do 31. oktobra 1917 za eno dobro četrtino nazadovalo in pada in gre neprenehoma in hitro nazaj. Če nastopimo z polovičnim živinskim stanjem v mir, potem mora vojna zelo kmalu končati; če pa se to ne zgodi, potem lahko z gotovostjo računi-mo na popolno izčrpanje živine. To bi imelo za, splošnost zelo težke posledice, ki se kratko sklepajo iz tega, da bo-demo tudi v miru skozi dolgi čas trpeli p o-manjkanje na mesu, mleku, surovem maslu in siru, ter da bodo žetve kvantitativno radi pomanjkanja hlevskega gnoja neprenehoma nazadovale, tako, da bi tudi prehrana z rastlinskimi produkti na tež-koče zadela. * * Kakor na Salzburškem, tako in še hujše stojimo v drugih pokrajinah na robu gospodarskega prepada, ki ga je zakrivila, vlada skozi nezmožnost v gospodarskej organizaciji. Na vodilna mesta postavilo se je in postavlja še 3e danes vedno ljudi, ki nimajo o gospodarstvu niti pičice pojma. Umevno je torej dejstvo, da se je skozi nevednost in nezmožnost vlade dovedlo ves naš gospodarski položaj do tako gorostasnega prepada, ki preži, da nas v enem hipu pogoltne. Tako daleč smo torej že prišli v tej nesrečni vojni. In pri vsem tem pa moraš molčati in dalje vztrajati, ter mirno gledati in se ponižno vdati naredbam in predpisom merodajnih, v tej stroki popolnoma neizvežbanih krogov, ki bodo še nazadnje drva na tebi cepili . . . [ K zmagovitim bojem na j i j zapadu. Prinašamo v pogled majhno slikico o : zmagovitih uspehih nemške ofenzive proti Francozom in Angležem na zapadu. Stara f/f/rfer* firmenfieres unc/ i/or Yper/J- fronta pred ofenzivo zaznamovana je z ■■■■ črto, novo fronto pa nam kaže ona debela črta na sliki. i Tedenski pregled. i..........................................................■' Štajerske vesti. „Slovenski Gospodar" in za njim gotovo tudi drugi jednako vredni lističi je zagnal v eni zadnjih svojih številk velikanski krik nad okrajnim načelnikom gosp. Ornigom, češ da je ta največji sovražnik, mučitelj sužnjev v ces. kr. uniformi. Cela stvar jo sledeča: Pred kratkim je nakupil gospod okrajni načelnik Ornig večji del nekdanjega graščinskega posestva Ebensfeld pri Ptuju. To je šlo gotovim jugoslovanskim hujskačen, ki hočejo vso šentjanžko faro spraviti pod veleizdajal-ski klobuk srbofilske tolpe, hudo v nos. In zato so pričeli z zastrupljenimi pušicami streljati na veleuglednega gosp. Orniga, kateremu se seveda niti treba ni, obrisati si svojih čevljev v te vrste hujskačev. Tako je gospod Ornig na primer prodal nekaj svojega lesa na lici mesta in sicer vojaškemu erarju. Vojaški erar je poslal tja svoje vojake, jih prehranjeval po svojih določilih in pusiii delati po svojih naročilih. Prav mogoče je, da pri današnjemu pomanjkanju vojaki niso dobili dovolj hrane. Istotako je gotovo, da njih delo ni bilo tako prijetno, kakor na primer lenar-jenje po šolski klopi. Ali vse to ne zadene gospoda Orniga prav nič. Nasprotno je treba še naglašati, da je gosp. Ornig čeprav ga kakor rečeno cela zadeva prav nič brigala ni, iz lastnega nagiba vojakom nekaj priboljška na hrani doposlal, to pa že mnogo preje, nego je dotični vohun svoj jugoslovanski nos v vojaški pisker vtikavai. Dopisun »Gospodarja" je torej navadni lump in tat tuje časti in morda se bode posrečilo, da se ga za njegova dolga ušesa pred kazensko sodnijo privleče. „Gospodar" pa naj le laže naprej V Št. Janžki fari poznajo tega starega lažnika že dolgo. Časi bodo prišli, ko se bode vsak pošten človek s studom obrnil od te lažnjive cunje. Podla Jugoslovanska" predrznost. Ces.inkr. erar kupil je v Št. Janžu na dravskem polju od župana in okrajnega načelnika gospoda Orniga les, katerega je pustil tudi z vojaštvom na lastno režijo izsekati in odvažati. Sicer so baje morali te drva vojaki sami in brez živine na težkih vozovih iz gozda spravljati, kar res ni lahko delo posebno pri tej malo izdatnej današnej hrani in za katero je odgovorno edinole vojaško poveljništvo. — To priliko izrabila je neka jezuitovska Jugoslovanska" šema — saj jo sicer dobro poznamo — v to, da je vrlega župana in vejezasluženega okrajnega načelnika gospoda Orniga v „Slov. Gospodarju", listu zbranih lažij in obrekovanj na podli, lažnjivi in nesramni način napadla in mu oporekala, da so vojaki morali v njegov lastni dobiček delati, kakor najhujša živina in poleg tega tudi toliko gladu in muk prestati. Ti prokleta klerikalna laž ! Ta dobro poznan jugoslovanski brez-značajnež naj le o veleizdajstvu raje molči, ker drugače bodemo res mi brezvestno in nečastno veleizdajalsko njegovo preteklost malo v svet spravili in še mu pri priliki razven tega prav „patrijotično" useša navili. Gosp. Ornig nam torej pošilja pismo, v katerem vso odgovornost izsekanja in odvoza lesa kategorično zavrača in katero se v sledečem glasi: „Ptuj, dne 22. aprila. Kakor vsi drugi posestniki, Hintze, Herberstein in drugi, sem tudi jaz radi pomanjkanja voz svoj les v Št. Janžu ces. in kr. erarju v deblu prodal. Vpliv načina za izsek a nje in odvažanje prodanega lesa se mi ni pripustil in zato nimam na načinu izsekanja in odvoza tudi nobene odgovornosti. J. Ornig. Gonja proti armadi v upor vojakov. V omenjenem „Gospodarjevemu članku ne čitamo skoraj nikjer besede vojak ali kaj enacega. Pač pa mrgoli članek izrazov, ki so skoz in skoz veleizdajalski in imajo očitno namen, širiti zaničevanje proti cesarski suknji med vojaštvom samim. Taki izrazi so na primer: „suženj v vojaški suknji", „sužnji v ces. kr. uniformi", „sužnji v cesarski obleki" itd. Mi se le vprašamo : Ali je mariborska ces. kr. cenzura zaspala, ko je cenzurirala te vnebo-vpijoče ščuvalne psovke ? Ali oblast res ne razume, da se s tako nesramno protiavstrij-sko pisavo zastruplja dušo nevednega ljudstva ; mladeniči, ki so preje s patrijotičnim navdušenjem pohiteli pod orožje, odhajajo zdaj žalostni in obupani, ker gredo v „su- — 4 — ženjstvo". In tega niso krivi veleizdajalski dopisuni teh listov, marveč kriva je tudi me-rodajna oblast, ki spi kakor ubita, ki ne vidi in ne sliši... Iz Št. Janža na Dravskem polju se nam piše : „Ljubi »Štajerc" ! Prosim te, da »Slo-venskega Gospodarja" malo pokrtačiš, namreč mariborskega Jažnika, ki je pisal en članek v zadnjem listu, 15. aprila. Rožnja pri Št. Janži na dravskem polju, ki strašno rohni po »Jugoslaviji" ter grozi tistim, ki bi se zanjo ne podpisali, da boio ustreljeni, to je res, rekel sem, da kateri to gonjo pelje, ni druzega vreden, kakor da se ga ustreli. Tisti. ki hočejo našo lepo Avstrijo razrušiti, gledajo le na svoje žepe in dr. Korošec misli, da bode on kralj čez „Jugoslavijo" in pišek BrenčiC pa minister. To sem pa že rekel, da tisti. kateri dobivajo milijone, lahko agitirajo za »Jugoslavijo", ker ljudstvo je neumno in ne ve, kaj dela, saj drugi ni doma, ko same babe in otroci. Ko bi pa naši slovenski poslanci za državo toliko storili, kakor sem storil jaz med vojnim časom, potem bi bila Avstrija srečna. Delujem za blagor občine in potem še me zagriženci obrekujejo in kričijo živijo Srbija, živijo »Jugoslavija" ; pri meni pa je taisti nič na svetu, kateri samo v srbski in »jugoslovanski" rog trobi. Ako bi dr. Korošec nemški ne znal, bi ne bi kaplan bil, še manj pa poslanec. Tako so vsi naši poslanci srbski poslanci, ker za Srbijo bolj delujejo nego za našo lepo Štajersko deželo. Kakor nam tudi pesem pravi: „Oj ti ljuba štajerska dežela, — kak si luštna in vesela; — tukaj sem se jaz rodil — in sam Bog ve, kje bom smrt storil. — Pa jaz mislim, da med Srbi — in med »Jugoslavs ni; — Dal pa Bog, da enkrat jaz — dam življenje za . Štajerske kras. — Lažnik mariborski piše o oseannajstletnih fantih, kaj morajo trpeti: mislim, da moja fanta, imam tudi dva 17 letna, ki sta že 9 mesecev v fronti in eden je Že leta 1910 pri Grodeku junaške smrti padel in mislim, da moja fanta tudi nista psa, a jaz sem bil tudi v službi kot že stari tepec in sem moral težko delati, a sem še zmiraj tukaj. Kje pa ima dr. Korošec svoje fante pri vojakih, ki bi se bojevali za milo Avstrijo in pišek Brenčič; to ste tiste pijavke, ki iz ubogih ljudi kri sesate in državi denar tratite, samo da mašniki dobijo zmiraj večjo plačo, ti kmet pa delaj kakor neumna živina, samo da vam dobro gre. Prihodnjič več! Tragična smrt novopoi ocene. V Gollingu 11. t. m. poročeni učiteljski par z imenom Scheibl hotel se je 13. t. m. na obisk k svojcem v Berndorf peljati. V hitrosti se je mlada gospa tako nesrečno iz stopnice zdrsnila, da je padla pod že se premikajoči vlak in je bila na dva dela prerezana. Mož je padel pri tem pogledu v omedlevico. Predrzen cestni rop v Mariboru. Iz Maribora se nam poroča: Neki kmet je večerjal v neki gostilni v Kasern-ulici; en vojak in civilist sta opazila pri tem njegovo precej napolnjeno denarnico. Ko je gostilno zapustil, šla sta za njim in civilist ga je vprašal, če ne bi hotel svoje suknje z njegovo zamenjati, nakar še naj plača 40 kron. Ko je kmet pritrdil, sta mu rekla naj svojo suknjo sleče, da lahko poskusi drugo. Kmet je suknjo slekel, sleparja pa sta mu jo iztrgala iz rok in zbežala. Obkradeni kmet je v prvem trenutku ostal kakor okamenel, potem pa je začel glasno kričati. V ukradeni suknji nahajalo se je čez 4000 kron denarja. Še v isti noči posrečilo se je vojaka vjeti. Imenuje se F r a s s in pripada rekonvales-cenunem oddelku. Našlo se je pri njem denarnico z 4800 kronami. Času primerna tatvina. Iz Celja se nam poroča: Pred nekaterimi dnevi slišala je po-sestnica Jamnišek v Ostrošni po noči med 1. in 2. uro na okno trkati, medtem ko je nekdo zaklical: »Odprite, vojaška patrulja je tukaj !" Jamnišek pa ni odprla. Ali kmalu na to je stopila vojaška patrulja v sobo; vlomila je hišne vrata. Pred njeno posteljo je stal neki feldvebel z revolverjem v eni in svetiljko v drugi roki. Dva cugsfi- rerja sta pa stala za njim. Feldvebel je rekel, da so prišli iskat dezerterja imenom O g r i n c. Jamnišek je mislila, da ima v resnici vojaško patruljo pred seboj in je spremila feldvebla na podstrešje. Onadva pa sta ostala spodaj. Medtem ko je feldvebel nekaj časa na podstrešju preiskaval, zaklical jo eden spodaj ostalih: »Tukaj beži nekdo skozi vrt!" Feldvebel se je podal urno dol in vsi trije so zbežali skozi vrt in se niso več vrnili. Ko je drugi dan Jamnišek svojo omaro preiskala, je opazila, da ji je izginilo 1400 kron, katere je imela v neki škatlji med perilom shranjene. Nekaj dni pred tem je bil v resnici vojak z imenom »Ogrinc" nekoliko časa pri njej in jo prosil, naj mu perilo pere. To je storil sicer zato, da se o njenih rečeh bolj natanko informira. Orožniškemu straž-mojstru se je po poizvedbah posrečilo, tatove dognati. Ti so dezerter infanterist Stefan Petrovič od 87. regimenta in dezerterja infanterista Jakob V o g r i n c in Rudolf Vozel j. Do sedaj se jih še ni moglo aretirati. Nevarni vlomilci. Maribor, 22. aprila. Ko se je zasebnica Marija Heumayer včeraj popoldan ob pol 3. uri iz sprehoda vrnila, našla je svoje stanovanje v Bismarck-ulici štev. 18 popolnoma zaklenjeno. Komaj pa je odprla vrata, skočila sta iz stanovanja dva moža, ki sta jo ob tla vrgla in pobegnila. Med begom še sta en zavoj ukradenih reči proč vrgla. V stanovanju je bilo vse premetano in ukradene so bile dragocenine, denar in druge reči v vrednosti kakih 5000 kron, med temi en navratnik iz belih peri (vrednost 1000 kron), 1 par brilantnih uhanov (vrednost 500 K), zlata damska ura, zlati napestnik (vrednost 300 kron) in ena vojno-zavarovalna obligacija čez 2000 kron. Kljub klicem gospe Heumayer po pomoči ni bilo dovolj ljudi, ki bi vlomilca zasledovali. Pol ure pozneje posrečilo se je pa nadstraž-niku Hugo Karner enega teh vlomilcev zasačiti. Ta je Jeta 1895 na Dunaju rojeni in v Hopron na Ogrsko pristojni Juri Schreier, strojnik. Pri njemu našel se je še del ukradenih reči. Drugi vlomilec je še na begu in se baje zove Johan Scheiumer iz Dunaja. Obadva prišla sta dne 19. t. m. iz Gradca in sta imela pri sebi vozni listek Gradec-Krumpendorf. Gre se torej za vlomilce, ki potujejo, izvršujoč vlome, od mesta do mesta. V eni gostilni, kjer sta prenočila, prodala sta tudi dve svileni bluzi. Strela udarila je dne 1. t. m. ob 4. uri popoldne v posestnico Nežo Strumberger pri Sv. Vidu pri Ptuju. Nesrečnica ostala je na mestu mrtva. Ta slučaj je tudi tembolj tragičen, ker je lansko leto ponesrečil tudi njen mož in je sedaj ostala samo 12 letna deklica hrez staršev, a. posestvo brez gospodarja. Baron Burlan. Kakor smo že v zadnji številki poročali, imenoval je cesar za namestnika odstopivšega ministra grofa Czernina sedaj barona Štefana B u r i a n von R a j e c z kot ministra cesarske in kraljeve hiše ter zunanjih zadev, katerega sliko danes prinašamo. Koroške vesti. V šali — ustreljen. Klagenfurt,) aprila. Včeraj igrali so se na dvorišča) kershofenceste 29 nadučiteljeva sina Ai in Herbert Klein, ter neki petnaji deček Ferdinand K r a m m e r. Nakrat je] tegnil Krammer iz žepa revolver in jej klical: »Mir, ali — !" proti Herbertu V tem trenutku je padel strel in Klein zgrudil, v vrat zadet, na tla. Prepeljali i v bolnišnico, kjer je kmalu po dohodu Ko je Kramer videl to nesrečo, je zbeži Železniška nesreča. Iz Celovca piše : 17. t. m. je tvorni vlak južne želi štev. 493 pri postaji Spital na Dravi skočil, nakar sta se obe' lokomotivi in vagonov čez visoko pobočje prekucnili in| polnoma porušili. Pet oseb je ostalo mi od en je bil zelo težko in eden lahko rai Težko ranjeni je tičal tako medrazvalii da so mu morali eno nogo, odžagati, | iz tega položaja rešijo. Prinesli so Beljak v bolnišnico, kjer je nesrečnež svojih ran izdihnil. Nepravo ogibališSe slaba razsvetljava sta baje vzrok nesrečf Razno. Odbcr, ki priredi avdijenco presvitlega cesarja, je pod vodstvfj okrajnega načelnika Orniga enem neumerno na to deloval,! se okraju tudi v gospodarskem ru kolikor mogoče pomaga. 1'os; Čilo se nam je tudi, da smo dob iz Odrskega pod največjimi teža« mi 50 vagonov k.rmiln4 slame. Le ta si b de po primeri ni ceni razdelila med nuše kmetA-l valce. Naznanila se sprejema v pij sami „Štajercau v Ptuju. Splošna rekvizicija. K.-B. poroča: Pre: ba s kruhom in moko je vsled okolščine, dil so množine, ki so jih dobili potom nakupafl notranjosti države, močno padle in so trn rumunske zaloge skoraj izčrpane, je posti tako težavna, da je bilo do dohoda dovoa iz Ukrajine, s katerimi moremo računati, koncem maja, treba izdati odredbe, ki b omogočile, da se množine žita, ki so potrebi ne za splošno preskrbo, pokrijejo z doma produkcijo. V državnem zakoniku je izšla I redba celokupnega ministorstva, ki pooblaščal vlado, da rekvirira za preskrbo prebivalstva | neobhodno potrebno množino žita in pri poljedelcih tudi iz zalog, ki so jim bile j po doslej veljavnih predpisih paščene. Kerj bodo vsled te odredbe vzete zaloge, ki so bile določene za lastno potrebo, je umevno, \ da se poljedelce z višjimi prevzemnimi ce-1 nami deloma odškoduje. Pšenico in rž bodo I plačevali po 15 kron za 100 kg dražje kot j doslej, ječmen po 13 kron in koruzo po 12 j kron dražje. Moka se vsled tega ne bode po-j dražila. »Vojak ga je dal, vojak ga je vzel." h Kremsiera se nam poroča: Pred tukajšnjia železniškim predalcem stiskala se je pred kratkim množica popotnikov, da bi prišel j vsak do svojega voznega listka, med temi tudi neka mlada žena' z dojenčkom v naroi ju. Žena je hotela baje hitreje k predale priti in je prosila vojaka, ki se je peljal rav> no na dopust, naj bode tako ljubeznjiv in; drži otroka, dokler se ne vrne z listekon Vojak je vzel otroka in je čakal potrpežlji na mater. Pa prostor se je bil od ljudstva i skoraj izpraznil, brez da bi se mati prika zala. Potem še le je bilo vojaku jasno, je mati otroka zapustila. Podal se je okrajno glavarstvo, kjer pa ni imel uspeha Ker je dojenček zelo kričal, se je vojak od čil, da ga previje. Pri tem je našel notri en listek s sledečim stavkom: »Vojak ga je da vojak ga je vzel." Vojaku se je otrok usmilil in vzel ga je seboj na svoj dom. Ljubez L iz 0< lil bolj rej vs; zat 60 pr te ta v o jna io v nen en, — 6 — hi: lice ;ira pe<| DO- ih; m. ni, s?a v ed in beznjivosti ogrskega soseda. Poroča se Odenburga: Da se Se vtihotapljenje olj izdatno prepreči, se od 1. maja vsakega popotnika na mestu, na ka- zapusti vlak z vso svojo prtljago na- preišče. Mejo bode stražila iz tega torej žendarmerija sama. Za telesno ,vo žensk dodele se orožnikom gospe. >a na glavo Richthofena. Angleško ar- vodstvo je izpostavilo na glavo slovi- Inemškega letalca barona von R i c h t- jin, ki je v svoji požrtvovalni hrabrosti že 80 zračno zmago nad sovražnimi 5000 pfund šterlingov (120.000 kron). wfen je s svojim bratom izvojeval že čez Iračnih zmag. ra**, okr. Ptuj; Breitenfeld, okr. Feldbach ; blarn**, okr. Grobming; Vordernberg, okr. Ljubno ; Miirzzuschlag ; Loče**, okr. Laško ; Modriach**, okr. Voitsberg; Sv. Peter**, okr. Oberwolz; Rogatec (svinjski sejem). Dne 4. maja; Stiibinggraben**, okr. Frohnleiten; Wundschuh**, okr. Gradec okolica; Sveti Florijan ob Lasnici**, okr. Deutsch-landsberg; Birkfeld** ; Unterrohr, okr. Hart-berg ; Wildbach, okr. Vorau ; Sv. Florijan pri Zgornjem Doliču*, okr. Slovenj Gradec; Rottenmann** ; Svečina*, okr. Maribor ; Slovenska Bistrica**; Kirchberg ob Rabi, okr. Feldbach; Riegersburg**, okr. Feldbach; Sv. Jurij ob juž. žel.**, okr. Celje ; Gornji grad**: Videm*, okr. Brežice; Pinggau, okr. Friedberg; Ljubno; Schodei **, okr. Murau; Brežice, (svinjski sejem). Dne 6. maja: Stainz**; Fischbach, okr. Birkfeld ; Eggersdorf, okr. Gleisdorf ; Ormož; Nemška Bistrica, okr. Frohnleiten; Brežice**; Cmurek** ; Sv. Peter ob O.** ; okr. Cmurek ; Furstenfeld**; Arvež**. Od žene s sekiro umorjen. Rogatec, 22. aprila. Slaščičarski pomočnik Viljem Pinta-rič pristojen na Hrvatsko, živel je s svojo ženo Alojzijo in svojo taščo, vdovo Marijo Kupec v Rogatcu, v vednem prepiru. Tudi vojaščina ga ni spremenila. Pred nekaterimi dnevi prišel je na dopust: zakonska razprtja so iz nova začela. V torek, 18. aprila žugal je Pintarič, najbrže pijan, svoji ženi, tašči in štiriletnemu sinu z bajonetom. Družina je zbežala. On se je vsedel nato pred hišo na klop in je zaspal. Ta trenutek je izrabila njegova žena in mu je zadala s sekiro tri tako močne udarce po glavi, da je takoj umrl. Kmalu nato so orožniki morilko sodni-ji v Rogatec izročili. mn——— i m imi 11 n m i ii i n h—i———— Aclituaig! In der slowenischen Presse wie auch in miindlicher Agitation der sudslawischen Gruppe wird das Geriicht verbreitet, dafi die Massendeputation der Biirgermeister und Ge-meindevorstande zu Sr. Majestat dem Kaiser nicht bewilligt und infolgedessen nicht statt-finden wird. "Wir wollen unseren erhabenen Monarchen nicht in das politische Getriebe Ziehen. Trotzdem aber miissen wir eklaren, das jenes Geriicht vollkommen erfunden ist Die Deputation wurde von Sr. Majestat in aller Gnade bewilligt. Den Zeitpunkt werden wir den Vertretern rechtzeitig schriftlich mittteilen. * * * Pozor! V slovenskem časopisju, kakor tudi v ustmeni agitaciji jugoslovanske skupine se razširja govorica, da se velika deputacija županov in občinskih predstojnikov k Njeg. Vel. cesarju ni dovolila in da se ne bode vršila. Mi nočemo prevzvišenega vladarja v politično gibanje vleči. Vkljub temu pa moramo izjaviti, da je ta govorica popolnoma izmišljena. Deputacija je bila od Njeg. Veličanstva v vsej milosti dovoljena. Dan bodemo zastopnikom pravočasno pismeno sporočili. Iz Sv. Lovrenca v Siov. Goricah se nam piSe: Naši tukajšnji srbski rogovileži in bo-ljeSeviki napadajo na vedno bolj nesramen in podli način naše naprednomisleče in mirne ljudi in to zgolj iz vzroka, ker so le nemško-prijazni avstrijski patrijoti. Ker jih pa dobro poznamo in tudi vemo, kakoršen je njihov zlobni veleizdajalski cilj, jih opomnimo, naj se v prid splošnosti raje poboljšajo in svoje politične nazore spremenijo, drugače se jim zna, pripetiti, da bodo enega dne za svojo plačilo pošteno iz nosa krvaveli, kajti roka pravice zna tudi dobro vihrati. To jim bodi za danes v opomin in poboljšanje. — Kanonik dr. Lampe proti knezoskofu dr. Jeglič. Iz Ljubljane se nam poroča : Kakor javlja „Slovenski Narod" iz zanesljivega vira, je vložil kanonik ljubljanskega doma in deželni odborni prisednik dr. Eugen Lampe proti knezoskofu dr. Eugenu J e g 1 i č na pa-pežkem poslaništvu na Dunaju tožbo da škof Jeglič deluje proti interesom vere in cerkve. Škofa se zlasti zato obdolžuje, ker se je postavil na Celo .jugoslovanske" deklaracijske gonje — gonja, ki zasleduje veleizdajski smoter. Papežko poslaništvo je baje tožbo na znanje vzelo in poverilo knezonadškofa goriškega dr. Sedej z preiskavo informativnega prestopka proti dr. Jegliču. Kot neposredni povod tega čina kanonika dr. Lampe se pripisuje prizorju, ki se je pred kratkim odigral med knezoškofom in njegovim kanonikom, v katerem je baje škof kanonika dr. Lampe na odpadljivi način kritikoval. — 6 — Istočasno naj bi po izpovedbi vjetnikov neki oddelek 4 k o m p a n i j mornarjev (Royal Marines) pristaniški molo od Zee-b r u g g e z udarcem zasedel in vse na tem nahajajoče se zgradbe, kakor tudi v pristanu ležeče ladje uničil. Le okoli štirideset jih je na molo stopilo. Ti pa so padli deloma mrtvi, deloma živi v naše roke. Na ozkem visokem zidovju mole seje od obeh strani z najhujšo ljutostjo borilo. Od napada vdeležečih se angleških pomorskih vojnih sil so bile malo križarke „lphigenia", Jntrepid", „Sirus" in dve drugi slične zgradbe, katerih imeni ste neznani, ravno pred obaljo potopljene. .Nadalje se je tri razruševalce in večje število torpednih motornih čolnov skozi naš artiljerijski ogenj potopilo. Razven neke, s torpednim strelom povzročene poškodbe mola, ostale so naše pristaniške naprave in obalske baterije popolnoma nedotaknjene. Od naših pomorskih sil zadobil je en torpedni člon poškodbo najlažje vrste. Naše izgube na ljudeh so majhne. 30.662 brutto-register-ton. K.-B. Berlin, 23. aprila. Eden naših podmorskih čolnov (poveljnik kapitanlajtnant Ko 1 b e) je v preteklih tednih v zatvornem okolišu Azoren in pri Kanarskih otokih 11 parnikov, 4 jadernice in 2 ribiška parnika z skupno 30.662 brutto-registertona-nami potopil. Šef admiralnega štaba mornarice. E2 I Zadnji telegrami. i..........................................................-■ Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 24. aprila. Uradno se | danes razglaša: Na italijanski fronti nobeno večje bojev- j no delovanje. Šef generalštaba. ; Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. B e r 1 i n, 24. aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojnih poljih ob L v s i in na S o m m i ostalo je bojevno delovanje na krajevna podjetja omejeno. Severovzhodno od Bailleul-a naskočili smo viso-čino od Blengelhockinsmo vjeliFrancoze. Zapadno od B a i 11 e u 1-a odbili smo angleške napade. Močni sunki sovražnika so se seve-rozapadno od Bethune v naših pred stražnih črtah izjalovili. - Boji v prednjem polju na mnogih mestih ostale fronte prinesli so nam vjete. Ritmojster baron v. Richthofen se od 'zasledovanja sovražnika nad bojnim poljem ob Sommi ni več vrnil: po angleških poročilih je padel. Vzhod. Finska. Pod poveljem generala grofa von der Goltz stoječe čete zavzele so železnične važne točke Nyvinge in Ruchimački in so severno od Lahti i-ja napravile zvezoz finsko armado. — Ukrajina. V Krim-u so čete generala Kosch Sinferepol dosegle. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Ponesrečen angleški udarec na flandrijsko morsko obal. K.-B. Berlin, 24. aprila. Uradno se razglaša: V noči od 22. na 23. aprila izjalovilo se je veliko in z brezobzirnimi si-'lami peljano podjetje angleških pomorskih bojnih sil proti našim flandnjskim opirališčam. Po ljutein obstreljevanju od morja vrnile so pod varstvom goste umetne megle male križarke, spremljane od mnogoštevilnih razruševalcev in motornih čolnov pri Ostendi in Zeebrugge ne-neposredno do obali, z namenom, da uničijo tamošnje zatvornice in pristaniške naprave. Loterijske številke. Gradec, 10. aprila 1918: 54, 51, 5, 10J Dunaj, 20. aprila 1918: 74, 56, 51, 21, Trst, 17. aprila 1918 : 26, 40, 2, 44, Line, 13. aprila 1918: 12, 56, 72, 22, Zn.inn eksporttia lima Max Bolinel, Dima]', IV. M» retenstrasse 27/51 uvedla je novi, jako praktični ročni mlin, s katerim se zamore žilo grobo ali lino na moko zmleti.] je vsaki hiši toplo priporočati. j Največji letalni junak t. j *..-........................................................i Baron von Richthofen padel. K.-B. B e r 1 i n, 23. aprila. (W.-B.) Dne 21. aprila so ritmojster Manfred baron von Richthofen od nekega lovskega polota na Sommi ni več vrnil. Po strinjajočih se izjavah njegovih spieiufljevalcev in raznih opazovalcev od zemlje, sunil je Richthofen v zasledovanju sovražnega letala v majhni višini, nakar ga je, kakor se .domneva pokvarjenje motorja k izkrcanju za sovražnimi črtami prisililo. Ker se pa je vršilo izkrcanje gladko, je bilo upanje, da je Richthofen nepoškodovan vjet. Poročilo Reuterja od 25. t. m. pa ne pušča nobenega d v o-m a, da je ritmojster von Richthofen svojo smrt našel. Ker Richthofen kot zasledovalec od svojega nasprotnika ni mogel biti zadet, postal je gotovo žrtev nekemu slučajnemu dobro merjenemu strelu od zemlje. Po angleških poročilih bil je Richthofen na nekem cerkvenem dvoru blizu svojega prostora, kjer je padel, dne 22. aprila z vojaško častjo pokopan. Junaška smrt izbornega nemškega letalca von Richthofen. K.-B. Berlin, 23. aprila. Uradno ee ' razglaša: Povodom junaške smrti ritmojstra | barona v. Richthofen izdal je poveljni ge-■ neral sledečo žalnico v zakoniku zračnih le-[ talnih sil: Našemu ritmojstru baronu von j Richthofen. Ritmojster Manfred baron I v. Richthofen se od zasledovanja svojega nasprotnika ni več vrnil. On je padel. Armada je ž njim neumornega in spoštovanega po-magalca, lovski letalci pa so svojega neutrud-ljivega in ljubljenega vodja izgubili. On ostane junak nemškega naroda, za katerega se je boril, za katerega je umrl. Njegova smrt je bridka rana za svoje zračno brodovje in za skupne zračne sile. Volja, skozi katero je zmagal, s katero je vodil in katero je vžgal, bode rano zacelila. Poveljni general zračnih sil v. Hoeppner. Od gostilne vjtzler do gostilne Spatzek v Mariboru bilo je 24.000 kron ukradenih -<■« Tistemu, ki kaj zanesljivega po tem poizve in zamore denar najti, se podari 1000 kron. Naznani se lahko na policiji v Mariboru ali upravništvu „Štajerca". 193 ge o Za odpravo peg se raznovrstna sredstva rabi, ta sredstva temeljijo na istem principu, da se pe sredstvom blede napravi. Ta način je napačen. Akj] hoče pege odpraviti, potem ne zadostuje izbledenje, iste pri odmoru v rabi dotičnega sredstva se zopet javijo. Mora se jih torej popolnoma uničiti. Umetni prava peg, llekov in miteserjev je le mogoča s zvano Santo-kremo. Obraz se vsak dan s to ki namaže in potem s Santo praškom izmije. Pe S to senzacijonelno kremo v kratkem času p noma odpravi in pokaže lepi, belo-rdeči teinU krema je po navodilu univ. proiesorja dr. Hager n;' ljena. Postavno varovana je tudi danes edino garan učinkujoče sredstvo ter popolnoma neškodljiva. Emi zadostuje popolnoma. Cena 5 K. Po pošti 95 h Vsaki kremi se priloži navodilo ter vrečica praška] stonj. Diskretna razprodaja. Se dobi po pošiljatvi v pisemskih znamkah, po poštni nakaznici ali po, zetju J. Kukla, Prag, Perlgasse 31. »■■■»».■»..•.»»••■»am Zanesljivi razfioševalec časopisom = sprejme se takoj v knjigarni W. Blanke v Ptuju. Franz Scli6n!!8b » Gewehrfabrlkant und Besitzer, Ferlach, Karnten. 91 Direktni nakupni vir z.i n««.-I«>nio lovsko puiPte Reparaliue prenaredbe, strokovnjaS^o, zlasti nove cevi z ncJosežeao sigurnostjo strela in nova kopita najcomje. Jtuatrovsni c»;nik bre*. stroškov. Pozor vinogradniki! Imam lep skop za trsje vezat. Ga zamenjam za drve ali vino. Naslovna uprav-ništvo „Štajerca." jgs po vsaki vpoilani) tografiji se dobil K 18-— po povzeljj Naročila prosi Ernst, Gradec, Klostt vviesgasse 25, terre. Dobro ohranjaj močna zofa pripravna tudi spanje, se zame) Nadgeotneter v Ptuju, Anast Gruustrasse nadstror Licitacija konj! V mesecu maju 1918 se vrSe licii konj, ki so potrebni odpočitka, v nasled redu: Pri vnovčevalnici konj v Ljubljani 4. in 16. ob 9. uri; v Cormonsu dne 2. j ob 9. uri; V stabilni konjski bolnisni Mariboru dne 25. ob 9. uri; v Šoštanju 12. in 26. ob 9. uri; v Eadgoni dne 7] 28. ob 9. uri; v Kranju dne 13. ob 9. K licitaciji se dopuste le tski ponud ki se izkažejo s kupno legitimacijo, potrjj od politične oblasti, da so poljodeloi. či katerem se lahko kupcu licitiranega k če ta pogine ali ga je bilo treba pokonj nakaže drugi nadomestni konj, se poi od 14 dni na tri tedne. Nasprotno mora pec, kateremu se je nakazal kak nadom konj, tega tekom treh mesecev po od tudi v resnici prevzeti. Ta rok oeče od oni dne, ko se dostavi dotičnemu kupcu pismj obvestilo, da se mu dovoli prevzeti nadomestnega konja. Po preteku treh me: zapade pravica do nadomestnega konja. Za 8 — Muhlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri »»trgovina 70 Dobri aparati za briti in lase striči I-a britev iz srebrnega jekla K iV&O. 4--—, o---, zaniklana K :-'•'—, 5*—, znamka .Poriniti" s 6 Uinjami K tli- . 20-—. rezervne Minje 1 tucat K_6—. 1-a stroji za la&a utrifli K 11-—, [S'—. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Ra/.pošiliatcv po povzetju aH naprej-plačilu po c. in kr. dvormm lifp-rantu Hanns Konrad, eksportna in razpošiljalna hiša BrQx St. 1741 , Češko). 51 ti' ma presenetljiv uspeh pri po-konČavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov retlilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeijar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. 500 kron .^ . , Vam p! afeo moj iz-(robnik korenin Ria-lia!-MBI Vaša kurji ooBSa, hraOavioe in t-do '<■■*<< no odprati v S dneh I bolečin. Cena ene posodice z garanci skira pismom S. 275, 3 posodice K 5'50, 6 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Keroeoy, Knso'iau (Kassa)I. poštni predal 12/614 (Ogrsko). kupi trgovina Briider Siawitsch, Ptuj. kraste, srbenje, garje in koine bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaZe, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6'—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h.— Doji se oboje pri naprej-pošiljalvi svote ali povzetju na naslov: Apotheke M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VII—20., R6zsa utca 21. 472 jiiafea kapelj aestaega Čas ta kopanj*-, oi> (W»»»t«*k M .... za podgane K 6-80, za miši K 4i vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v I noči, ne zapusti duha in se postav Past za ščurke ,.R a p i d", tisoče i in Rusov v eni noči, po K 6-90. Najuspešnejši muh „N ova" K 4-20 komad. Povsod najboljši i Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, j štnine 90 v. Exporthaus Tintner, Wien, III., Netil' gasse Nr. 26/P. j ..TSUUfci* it H * ';-??rr"