k£.p]je  kaplje  kaplje  kaplje  kaplje !!!!!!n!'!!!!!!!!!ll!!l!!!!n!!!!!n.!!!!!!l!!!nn!!!:!!'!!!!!!l!!  ,
C hedonizmu in mlečnosti
...Ore za tisto zcaj ^egleno zčaj spet čisto prozorno zavest, ki jo ima človek, ko pride v stik s kulturnimi krogi v slovenski republiki, da ste se tukajšnji Ijučje posvetili novemu hedonizmu, ki vas drži ujete v egoističnem krogu osebnega jaza ali družine, jemlje pa vam sposobnost, da bi se spoprijeli z usodo skUi.r.osti.->aj vem, cloba je takšna in se .ni samo tukaj tehnicizem tako liipt.-trofično rtzrastel; venc^ar menim, da je pri ^uajhnem narodu, ki bi se morai zavedati svojih zemljepisnih danosti, takšna pot lahko poguba. Irav nič pri tem ne pozabljam na ekonomske in politične silnice, ki se uveljavljajo v povojni Evropi, a prepričan sem, da niti ekouomske skrbi niti vera v bratsko sožitje med narodi . ne bi smela opravičevati ali celo popolne brezbrižnosti za usodo amputiranih pokrajin. i>a, videti je, kakor da ste potisnili misel na nas na eno svoje zavesti, kakor naredimo z grifirn dejanjem, s katerim ne maramo ixiieti nobene spominske zveze. To bo treba korenito spremeniti predvsem zavoljo naše mladine, zakaj vaša mlacina mora živeti z nami, mi moramo živeti v njenem razumskem in srčnem svetu.
Za zaključek mi dovolite še dve besedi o sebi. Večkrat se ob mojih knjigah, in ob zadnji tudi, omenja moja "osebna prizadetost". Rad bi zato ob ti priložnosti poudaril, da je ta moja prizadetost narodno, nacionalno upravičena, da pa ni prav nič nacionalistična, kakor bi mi ta ali oni kčo ve z^j zelo ra^: očital. — Slovenska posebnost  zasluži, da se ohrani prav zato, ker se je skoraj čudežno rešila skozi stoletjaj to je teza, ki jo zagovarjam. To ne more biti nacionalistično ne v aasprotju z zaupanjem v široko zasnovano človeško bratstvo. In še: če naj Slovenci kot narodna skupnost s svojo samobitnostjo povezujemo evropske sosede, to lahko storimo samo s svojim živim, delavnim obstojem, ne s spojitvijo in zlitjem, ali kruto povedano, s sprejetjem asimilacijskega procesa...
Iz nagovora Borisa iahorja v knjigarni Cankarjeve založbe ob isi^u 28                                           romana larnik trobi nJT, 1.februarja 1965
" Hišica očet.-.,va  " -v Qfir-:ixyi ■^r-yf-""'?T-rnr..   :,m ilfc ,xr e5 ile. ,qI e^
'^■''■" "f. -.:         — ■  '--'^ ..;o':i''-9a:  3+ ^j, ač ?si9f)0'i3i^
lueJ. ;:.osiioEi aSO .uolčali,   ratiiona :^]k|5cii5iaoc|xs   ^^,tj;-bohko'a ,ie  i,,r&l.   12,40.   "^Jarodni pevci ob apremliiavirha^^iBCiiliiEa ...la  ae  sliš,   ta zgun.. .   ...SerL slovenska deklicsir..   ...kedo
bo  pi^aprot  žel...   -...pod oknom pohojena travca.,.   ,. «oj,;j.^i^ica očetova,   POZ^R.iVJ-JAIVi TE«.«
"Včasih SLio  pa rekli     30G ^:ni T3",   j>   spregovorila mati in obstala  pri  ateclilnikii     Pevkj,  sta  k^apel.L ncvo  kitico in na koncu spet  vpletli refren  "pozdravljam te'»  Prisluhnil
seiL»
kati  Je  a svojimi  bescdaiiLi  zarezala v oj..-:lčrnski :,;:.   vimo  občutja  in načelnosti,   da^tuči nace2aoat:i-
Pevki  sta končali j     v  uicž     lih    \'i  Crezal   skalpe.i.  di.leii.: c
„ (   bre£ovia  se  je  raačajala jasen.        j,  2     canoatjo kontrastom  se
jumevale biue  i^n hišice;   v njih  ae  .jd ne     -lih javorovih mizah
,::adilo  iz lončenih skled,   is; kota  je boi;tjr:,   pribit na križ,
jledal v vrata,   skozi katersi  ao  odšli  sinovi  in hčere v LjubijaU' ,
-' Koper,   v Nemčijo,  Avstralijo,  ^vme^'■ ,ro  in ':i-o  7e še kam,
...al'teGS a'=hče ne pove al''te ledaj bom videl ae BC'G ŽIVI TE!
kateri  sem dalža;';   odgovor.  Vrr.Vi.   eeiL  sf;   iz LjuMjano, vsa L, dam hodim mimo  j'avčar;jev-   17.   --^li  jv        v ar pom-smona? načelnosti nikdar  iicO iL'AJhne.
i obrskal   sem po  očetovih  m>)iiorjt .'.^ah;   v roko  mi  je prišla .UjaSeva pesmarica.  Takoj   sem a,,otcvil,   da jo je  odprlo že ujiogo  rok.  knogo  upanj   se  je  utežiJc  ob Aljaževih akordih c sivih  stenah Triglava.   Ne  srnam biti  sentimantalen.
lla eni  izmed tjtrsni berea.,   da  je  pesem "Hišica očetoma'' napisal x..Leban.   Oba,   avtor besi^rc^aa  bi  aki<-catelj,   sta ■otovo  že  pokojna
načelnost proc,xra v resn:icru)ai        ^tv.-.r;i.     Ijski  vnemi leni dosl :;j  nepoz-anej^^a   ..Lebana,   čutece^:a         do.       .^iloveaa
•  od hišico  očetove  ~   ,   ■ ivečega v   svo^ei;.  -    a,   zraslega  z  bar-ami  jeaeai  in  uodrinr, a,:       z reko           3G  vleče  pod £riči,   2
■jubeznijo,   ki   ,    "ti                   j-     ro-                  ijul     aijo,   ki  sprem-
.'ja veselje  in         .,   ■■.               n ■      .H •-:.            ,:m ir          '.od
T
'■"^' -                                 J-                       ^.a .                  30C''       za'
•®-   "             "■-'        '                      - -^                _ _^,;^. J-,                      'gra^ianj:
Ce je, ali 2o ni, ali naj ae sramujemo refrena v pesmi, ki je po-narodela? Če je ta refren zabloda in ga je bilo potrebno spremeniti, ali naj se potem nekega dne po tem zgledu lotimo mali-čiti ideje svojih mater in očetov /Cankar bi se grobu obračal/?
Po vsem tem naj rasčistim sam pri sebi o zrelosti pri ocenjevanju, precenjevanju in maličenju, predvsem pa o zrelosti pri vrednotenju.
Otroci tistih smo, ki so pred tisoč leti dobili Brižin-ske spomenike... Nameraval sem naštevati tudi druga dejanja naših prapradedov, a dovolj je tc» ^^'a, otroci njihovih zmag, padcev, veselja in spozn&nj, ^uA  se jih sramujemo?
Ali naj odgovorim materi? Spominjam se. da je preč nekaj leti slupina s Inštituta za narodno glasbo v naši m še muogih drugih hišah po vasi posnela precej narodnih pesaii. precej takih, ki bi jih po analogiji imenova3.i zabloda,, A odgovoriti nvorair-. materi, O stališčih : se je pač težko pogovarjati /z  Draterami še prav posebno/, ?S8 js relativno, tudi načelne resnice, c katerih se na ulici ne pogovarjamo.
Pa bi se o *--m  stvareh le rad pogovor^il ~- recimo s profesorico v črni halji, ki je rassla/^^ala narodna pesništvo v prvi gimnaziji — s knapom^ ki lu^s je učil peti "stare pesmice",
-~ s tistimi ljudmi, Jci so anemali narodne /zablode/ v hišah po naši vasi,
"- s A.Lebanom /č-s« bi še živ'5.1/5
-■•■ z odgovornim na oddelku sa narodno glasbo ne RTV v Tavčarjevi 17»
ok