List 23.
Gospodarske stvari. Trtni lubadar (belinar) ni nevaren!
Dolenjski vinorejci niso se malo prestrašili, ko so po vinogradih opazovati jeli, da se je letos izvanredno veliko trt posušilo.
Ker se nobena rastlina bodi-si uže trta, drevo ali pa kako zelišče brez vzroka ne posuši, mislil si je marsikdo : gotovo se je priklatila v dolenjske vinograde kaka nevarna trtna bolezen mogoče, še trtna uš, katera ne daleč od nas, po bizeljskih vinogradih, precej hudo rogovili. „Kdor išče, ta najde", pravi star pregovor, in res, kdor je v svojem vinogradu suhe trte natanjčneje pregledaval, našel je gotovo tu pa tam v kaki suhi trti 5 do 6 milimetrov dolgega hrošča (kebra) Črnorujave barve, ki je tičal v luknjici, katero si je pod lubjem krog in krog trte izjedel. Akoravno ni bilo po vinogradih najti mnogo tega hrošča, vendar si je vsak naj-iože mislil, da je ta hrošč, katerega prej pri nas poznali nismo, pravi vzrok suhim trtam. Ta hrošč spada k lesojedcem, in sicer ravno v isto družino, kakor navadni „lubadar'*, ki je pri nas na Kranjskem uže toliko lepih smrek pokončal. Življenje in škodljivost trt-nega lubadarja je do sedaj še malo znana; ker so pa tako rekoč vsi hrošči, ki spadajo v to družino, drevju bolj ali manj škodljivi, ni čuda, da smo se bati jeli, da bi nam ta škodljivec dolenjskih vinogradov ne pokonča).
Naš strah bil je pa neopravičen. Preiskave pokazale so, da ta hrošč ni posebno škodljiv ter tudi ne vzrok, da je toliko trt pomrlo. Istina je, da je ta hrošč nekoliko trt pokončal, al on vendar ni glavni vzrok letošnje trtne bolezni.    Vzroki so vsi drugi.
Ako suho ali bolehno trto nekoliko pognemo, odlomila se bode skoraj vsaka, v katero se je ta hrošč vjedei, na tistem kraji, kjer ima ta škodljivec svoja pota. Nad tem žlebom je trta suha pod njim, pa še navadno živa ter iz korenine na novo poganja. Korenine ta hrošč nikdar ne pokonča, torej napravi le toliko škode , da trta eno ali dve leti ne donaša grozdja. Ko sem po Dolenjskem vinograde o tej zadevi preiska-val, zapazil sem tudi, da se lubadar prime najrajše starih in onemoglih trt; po mladih nizko obrezanih trtah sem ga le redkokrat našel. Vinorejcein dolenjskim toraj priporočamo, naj tiste trte, v katerih tega hrošča najdejo,  do  tistih popkov
porežejo, kateri prično zopet poganjati, ter naj ta les takoj požgo, kajti če ne, bo hrošč iz-frčal — in v nekaterih krajih je uže — potem je trud zastonj.
Jaz sem teh misli,   da  ta hrošč ni priromal še le letošnje ali lansko leto v naše kraje, ampak da prebiva uže delj   časa  v   naših   vinogradih ter se je samo letos zaradi ugodne mu zime nekoliko bolj razširil, kajti ako se v vinogradu le sem ter tje kaka  trta posuši,   prišlo ne bode nikomur na misel,   vinograd natanko preiska-vati, vsaj je to kaj navadnega,  da se vsako leto nekoliko starih,  onemoglih  trt  posuši.    Opazoval sem tudi, da je hrošč   večidel   uže   iz   svojega  stanovanja izletel, toraj ga bode, kdor še trt ni porezal in sežgal, le težko zasačil.    Prerokoval bi toraj lahko naprej,   da se bode škodljivec, ako bode prihodnja zima tako gorka, kakor je bila letošnja, pomnožil; če bode pa ostra, bo pa poginil.    Glavni vzrok, da se je toliko trt posušilo, toraj ni ta hrošč,   akoravno se   v vinogradih  tu   pa tam nahaja,   ker se trta navadno le  nad žlebom,   katerega si je v trto vjedei, posuši, korenina pa zdrava ostane ter začne na  novo poganjati.    Svetovati zamoremo vinorej-cem samo, da naj suho trto do še živečih popkov in do mladik porežejo in sežgejo.
Mislim pa, da imamo vzrokov drugje iskati. V prvi vrsti moram omeniti, da je letos mnogo mladih trt posebno takih sort pozeblo, ki niso popolnoma aklima-tizirane ter so zel6 občutljive. Drugič je trtam škodovala tudi letošnja zima brez snega, kajti naenkrat bilo je jako toplo, potem je pa zopet pritisnil mraz. Hitra menjava temperature pa škoduje ne le samo trtam, ampak vsaki rastlini, isto tako tudi človeku in živini. Tretji vzrok je jako napačno obrezovanje trt. Namesto da bi Dolenjci rezali trte nizko, pustijo jih, da rastejo visoko ter nekako zdivjajo.
Take šibke trte kmalu oslabe ter so veliko bolj občutljive proti vremenskim nezgodam, kakor tudi podvržene trtnim boleznim. Četrti vzrok v nekaterih krajih, rekel bi, je tudi ta, da se vinogradom premalo gnoji, trta ne dobiva iz onemogle zemlje potrebnega živeža, prične hirati in se nazadnje posuši.
Toraj letošnja nenavadna zima, slabo obrezovanje, slana, onemogla zemlja in nekoliko tudi hrošč, to so vzroki, da se je letos toliko trt posušilo.
E. Kramar.