J?r. Sal. Gomilšek. Veselo delo v mladeniikih , zuezah. Navdušujoči članiki uTedniika dr. Antona Korošca v »Slc-v. Gospodarju« in v »Našem Domu«, živa izobraževal- na potrebn pa vedno cgroženi naš narcdni obstanek zlasti ob mejah so vzbudiM mladeniško gibanje in z njim prvo Mladenišloo zvezo v Jarenini 1. 1901. Tej so sledile nove eveze po Slov. goricah, tej pravi domovini zgodcvinsko izredno važnega mladinsikega pokreta na Slovenskem. Kako je bilo v Jarenini? Začetki so bili skromni. Či- falnica bralnega društva v keiplaniji ob cesti je bila prva mladeniška zbornica. Mladeniči so sprva nastopali večinoma z deldamacijami. Tak navdušen deklamator je bil *Franč Łck.olr ki je že rva Slomskovi slavnosti na Slomškovem rojstnem dcmtl deklamovaj »Popotnioo vojaško«, da «o ga vsi občudcvali. Pozmeje je nestopal fudi feot govoi'- nik, tik pred vojsko je postal prvi občinski svetovalec na Pesnici, tej dolgoletni nemškutarski trdnjavi. Vojska ga je Jcct ujetnika v sibirskih ravninah položila y pierani grob. Nekoč smo v semih deklamacijah proslavJH sv. Alc.jzija. Navduše^elne govore duhovnega voditelja so fantje željno vsrkavali v se in si vnemali mlada src«. Od prvih zvezarjev še živijo nekaieri kot župani, občinski odbornilki in zavedni posestniki v Jarenini. Ko sem bil kencem leta 1901 prestavljen k Sv. Barbari v Slov. goricah, smo kmalu po novem letu tamkaj ©snovali mladeniško zvezo. Naučili smo se nekaj pesmic, med temi »Hej 'Slovend« in »Velegrajsko hirono.« Ne-koč smo skupaj pohiteli k Sy. Rupertu na shcd bralnega društva. Zapeli smo pesem, za mojim poučnim govorom sta še nastopila dva mladeniča. 2upnik Pajtler je mlaidn junaka pred vsemi pohvalil. In družba mojih deset fantov je bila icakor v nebesih. Domov grede smio se pogcvorili, da za= čnemo tudi mi t mladeniško Marijino družbo. Teb deset mladeničev je bUo, ki so se prri oglasili za njo. S kolikim navdušenjem smo se udelezili prvega mladeniškega shoda pri Sv. Trojici in pri Sy. Lenartu leta 1903, se še danes živo spoininjam. Domov grede od Sy. Lenarta srno z ruperškimi mlndeniči tako navdušeno popevali lavretanske litanije, da so nas ljudje po vrhovih radostno poslušali. Nekoč smo se peljali k Št. Il/u na mladeniško veselioo. Tam so nas sprejeli s posebnimi nagovori. Ko simo se vračali, so mi fantje polni veselja pravili: »Kaj tako lepega še nismo doživeli! Kako veličastno so nas sprejeli šentiljski fantje!« Še delujejo nekateri od teh fantov. Eden izmed teh je zelo veljaven naš pristaš in župan. Bog ga živil Ko sem leta 1903 prišd k Sv. Benediktu v Slov. g., sem našel tamkaj že navdušeno četo mladeničev, ki jih je organiriral neipozabni mladinoljub in = vsled srrašnih vojskinih krivic prerano urmrli kaplan Muršič, poznejši framski župnik. Kmalu smo se strnili v mladeniško zvezo, v kateri smo zlasti gojili govorništvo. Ml&deniči so nastopali kct navdušeni govorniki, zlasti Fianc Caf, Peter Cetl in v Srbiji padli Franc RoškaT. V zimskem' času smo imeli tečaje, na katerih smo predelali občinski red in občinski volilni red za bivšo Štajersiko. 35 nas je leta 1904 pohitelo na vseslovenski mladeniški shod na Brezje, med temi je bilo tudi nekaj mož. Rudeča zastava mladeniške Marijine družbe je ponosno plapolala, ko smo se v dveh čolnih peljali po celem bleškem jezeru. V enem so bili molilci, v drugem pevci. Tega najveličastnejšega vseslovensikega mladeniškega shcda, ki je prebudil mladeniče po 'vseh slovenskih deželah, se še danes hvaležno in veselega srca spominja vsak udeleženec. Tudi na telovadbo smo že mislili. Ko smo imeli nekoč v Mariboru sejo radi shoda na BTezjah, nam pokaže rajni Stefe, urednik iz Ljubljane, izdelan telovadni kroj, kakoršnega je on zamislil. Ko se je vračal v Ljubljano, mu je žal prišel v izgubo. Ko sem župnikoval pri Sv. Petru na Medvedovem selu, sem imel vsak mesec nauk za mladeniško Marijino družbo v veliki sobi, v kateri sem stanoval. Ko je bil naufk končan, smo začeli shod Mladeniške zveze. Tako so vsi fantje cstali skuipaj. Poživljali smo ahode 6 petjerrt, umetnim in narodnim. Fantje so deklamirali in govorili. čes<oIwat nas je razveseM govomik iz Nem§kega, kamor so hodili delat mladeniči in možje. Ti govori so bili posebno zanimivi, Porocali so mladeriiči, kako je mad Nemci, kako živijo Prancozi, kako so kaj zavedni Slovani, ki so delali med Nemci. Med vojsko smo dostikrat v svoji sredi pozdravili tonie-Yojaker ki so nam poročali žadcstne in vesele dogodke. Moram priznati, da so bili shodi dostikrat zelo zanimivi, poučni in navduševalni obenem. Iz Mladeniške zveze se je rodil Orel, ki je deset let krepko deIoval obenem z Mladeniško zvezo in še danes deluje. Ko sem s« leta 1919 povrnil k Sv. Eenediktu, smo takoj poživili nekdaojo v vojsfki zaspalo Mladeniško zve^o, ki danes živahno deluje obenem z orlovskim odsekcm. Častna je zgbdovina mladenišlkih zvez. 'Še danes so ravno tako apravičene kot ob svojem začetku. Nekateri bi je radi nadomestili z orlovskimi odseki. Pa se ne da. Ali naj vsi cni mladeniči, ki nimajo veselja do telovadbe, ali niso sposobni za njo, ali so predaleč od cerkve ,pogrešajo izobrazbe, organizacije?! Dajmo jim miladeniško zvezo. Te člani naj bodo tudi vsi Orli, ki naj v mladeniški zvezi s svojim večjim znanjem izoibražujejo tudi fante, ki ne mcrejo bid člani odsekov. Ob rojstvu mladeniških zvez in še dants so najtrdnejša podlaga zvezam in odsekorn tnladeniške Marijine družbe. Kjer te cveto, tam piospe¦vata krasno mladeni§ka zveza in orlovski odsek, ki naj po Ysakomesečnem nauku skupno zborujeta. Čas |e, da poži¦vimo naše mladeniške z\eze in še nove ustanovimo. Naj da pobudo za to mladeniški danl ,