H&MSEE @m W EH? : '• * ft L* - ■HiPič. 1 i TO (P5a| ^l|& yjff\ ■ -It P I nflelnl EO *yy,r ggsgj at" \ 1 „Jjii) $ - '** — !*" m ~ %* m 61410 ZAGORJE O/SAVI, Selo 72, tel.: 0601/64 033 O H3KB D N /vloricL&& FIESTA 1.1MINI že od 16.997 dem MONDEO 1.6 CLX že za 31.950 DEM MONDEO 1.8 CLX že za 32.950 DEM KOLIČINA OMEJENA! DOBAVA TAKOJ! POOBLAŠČENI SERVIS VSA KLEPARSKA IN AVTOLIČARSKA DELA PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME DESIDERIO DELLE TUB MANI NELLA PEN0MBRA DELILA Ffi SAPEVAN0 Dl R0VERE E6fl| Dl M0RTE. ANTICfO INTERNO, Trg svobode Ua, 61420 Vesela šola r ^ Lepo pozdravljeni! Uvod navadno nastaja ob zaključku redakcije, takrat, ko že dokončno vemo, kakšen bo časopis, ki ste ga Vi prijeli v roke prav sedaj. Redko se zgodi, zgodi pa se, da vsebini mojega uvoda botruje kakšno manj prijetno doživetje v zvezi z našim delom. Zatorej bom tokrat v prve vrstice vsebine današnje številke vpletla hudo ogorčenje zagorskih borcev nad našim delom. Po telefonu mi je namreč v imenu upravnega odbora izrekel kritiko predsednik Franc Božič, da smo proslavi ob 50 letnici osvoboditve v Šentgotardu namenili premalo prostora in da ga več namenimo vsaki manj ali pa nepomembni stvari, 50-letnice pa ne bo nikoli več... Nezadovoljstvo navadno rodi pretiravanje, pa tudi prepričanje o pravilnosti lastne sodbe in popolno nestrinjanje z drugo stranjo, nesprejemanje dosedanjega dela in nevidenja možnosti nadaljevanja. Žal. Res je, da je dolžina ali oblika določenega dejanja prikazana različno. Res pa je tudi, da petdeset let nekega naroda, ki svobodno živi zato, ker ker je bila pred pol stoletja zaključena krvava vojna, katero so izbojevali srčni ljudje, ki smo jim resnično hvaležni še danes, ne more biti dokazanih ali pa zbrisanih samo zato, ker v časopisu ni bilo dovolj dolgega ali pa je bil dovolj dolg le en članek o proslavi, namenjeni osvoboditvi. Naš časopis ni ne strankarsko, ne versako opredeljen. Je časopis, ki piše o življenju in delu tukajšnjih ljudi in tistih, ki so s tem prostorom kakorkoli povezani. Menim, da z velikim spoštovanjem do vseh. Pri nas ne delujemo v stilu reka "govornika na mizo, mizo pa ven", torej le danes in nikdar več, pač pa življenje spremljamo na vseh področjih, to pa je povezano tudi s preteklostjo, kamor sodi borba proti okupatorju in vsem, kar je sledilo. Vrata Zasavca so na stežaj odprta vsem, res pa je, da lažje opazimo tiste, ki skozi ta vrata vstopijo, kakorkoli -osebno, z vabilom, pismom, telefonskim klicem... Tisti, ki so bili na proslavi ali pa ne, še vedno živijo med nami in tiste, ki jih najbolje poznajo, vabimo, da nas z njimi seznanijo, pa jih bomo predstavili tudi našim bralcem. Življenje ni le trenutek, je trajanje. V imenu uredništva Zasavca in v svojem imenu Vam želim lep teden. MISEI%lf§ Največja sreča v življenju je prepričanje, da si ljubljen zaradi samega sebe, ali bolj ločno, da si ljubljen kljub temu. Vid.or Hugo Janez Ambrožič, slikar iz Žirovnice NASLOVNICA: Slavko Garantini Foto: Tomo Brezovar 4 W Reševalni psi 1® Dekliščina in fantovščina 11 Električna energija iz... IS Sončenje da ali ne 14 Odprta vrata policije 15 Oblikovanje skupne prihodnosti 1® Pogovor: Tanja Šulin Drnovšek S'Q Film o romanju M Lep je dan Sl Indija press Sl Sedem tri Si Grčija S4 Kurkuma, sonce z vzhoda Q / KOLEDAR DOGAJANJ 6. jutlija - V M [Tu Trbovlje delavci še vedno niso zadovoljni. Sestanejo se, vendar, kot so povedali sindikalisti, se ne dogaja nič pretresljivega. 7. jutlija - Delovno telo litijskega občinskega sveta, odbor za družbene dejavnosti se na seji izreče za pripravo začasnega finančnega načrta, v katerem naj bi se upoštevala lanskoletna realizacija z osnovami meril posameznih ministrstev in med uskladitvami skozi leto. 8. junija - Litijski občinski svet zaseda pozno v noč, saj 13 točk dnevnega reda dopolni še z devetimi. Zaradi sprejetja statuta lahkotnejše vzdušje "pokvari" vnovično sporočilo oddelka za finance: spet novi zahtevki plačil. Tokrat prvi izmed petih obrokov za že narejeno študijo o skupni regijski rešitvi težav z odpadki. 9. junija - Zgodovinsko, kulturno in poslovno obarvan petek prinaša Malov simpozij v Kolovratu, nastop MePZ Svoboda v Šmarjeti in še eno otvoritev prostorov pri Malgajevih. 10. junija - Raftingi so vse bolj priljubljena turistična ponudba - tudi na Savi. Vendar zadnje izkušnje s smrtnimi izidi kažejo na nujnost resnično strokovno izbranega spremstva in še bolj na primemo izbran čas spuščanja po naših rekah. 11. junija - Stara Grahkova hiša je v enem letu, odpoplavelanskegajunija, postala prava lepotica. In če jo je v novo preobleko prisilil prav dež, ji je, prav tako dež ponagajal pri dopoldanski otvoritvi. 12. junija - Tisoč sto osnovnošolcev je letos v litijskih šolah osvojilo bralno značko. Starejši med njimi so si danes privoščili nagrado: ogled filma Beli očnjak. Mateja Grošelj TltefiBjl y W©seU §@li Prvo nedeljo v juniju sta Mladinska knjiga Založba in uredništvo Pila priredila državno tekmovanje v znanju iz Vesele šole. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila Nova ljubljanska banka. Prireditev je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na državno tekmovanje so se uvrstili vsi zmagovalci posameznih razredov na občinski preizkušnji. Od 32.000 prijavljenih veselošolcev jih je v Ljubljano prišlo 417. Iz Zasavja so se tekmovanja udeležili: Tjaša Sketako in Vesna Planinc iz OŠ Dol pri Hrastniku, Marjetka Bombek in Rok Zupančič iz hrastniške OŠ Heroja Rajka,Dejan Puci, Jure Sivka, Gregor Škorjanc in Sonja Perčulja iz šole Vitka Pavliča, Tanja Pleterski iz Dol pri Litiji,Da vid Starina, Klemen Perko, Teja Resnik, David Smole iz Gabrovke, Alma Davtovič, Zi vana Milovančev, Naja Marot, Nina Jamšek iz trboveljske OŠ Ivan Cankar, Alja Oblak iz trboveljske OŠ Tončke Čeč, Violeta Kos, Nejka Ostanek in Marta Novak iz zagorske OŠ Ivan Skvarča, Samo Novak iz OŠ Kisovec in Tea Juratovec iz OŠ Toneta Okrogarja Zagorje. Tekmovalci, ki so v posameznih razredih dosegli določeno število točk, so postali državni prvaki. Iz Zasavja je to uspelo le Samu Novaku iz Kisovca ter Zivani Milovančev in Naji Marot s šole Ivana Cankarja v Trbovljah. "Letos sem se že četrtič uvrstila na državno tekmovanje," pravi Naja Marot iz Trbovelj. "Čeprav smo reševali naloge v sproščenem vzdušju, pa plonkanje ni bilo mogoče, saj so študentje, ki so bili v razredu, nekatere tekmovalce presedli." Živana Milovančev: "Na tekmovanju sem tretjič, zmagala pa sem že drugič... Letos so bile zelo zanimive teme Vesele šole, najbolj pa meje pritegnil nogomet. Pri pisanju me ni bilo strah, trepetala pa sem pri razglasitvi rezultatov..." Samu Novaku iz Kisovca je bila zelo všeč predstava Show strahov, ki jo je po zamisli Svetlane Makarovič izvedlo MGL. Ljerka Belaj je navdušila v vlogi živahnega pisatelja, prav tako Tanja Ribič in ostali v vlogi strahov. Fanči Moljk B Kopališča so pripravljena, vreme pa nagaja in nagaja... Kakorkoli že, tudi vročih priložnosti bo še veliko. Foto: Tomo Brezovar Sveti delavcev v rudniku V skladu s sprejetimi stališči in izhodišči o upravljanju podjetij v javni lasti so se te dni v slovenskih rudnikih rjavega premoga oziroma v podjetjih v zapiranju premogovnikov začeli pripravljati na izvolitev svetov delavcev. V vsakem bo enajst članov, delali pa bodo v okviru pristojnosti, ki jih omenja zakon. Izvolitev naj bi bila končana konec julija. V naših rudnikih so maja pridobili 84.630 ton premoga in nekoliko presegli načrt. Od januarja do konca maja znaša izkop 422.426 ton premoga ali 3.900 ton manj, kot so načrtovali. Največji izpad produkcije je v trboveljskem rudniku zaradi zgodnjepomladnih vdorov vode. Kot prejšnja leta so tudi tokrat v rudnikih sprejeli prere za vsakdanje delo med poletnima mesecema. Ker v ljubljanski toplarni 'načrtujejo kolektivni dopust, v trboveljski termoelektrarni pasepripravljajo, da bodo poleti opravili t.i. prevezavo nanovo deponijo premoga, so se odločili, da bodo rudarji za nekaj dni ustavili produkcijo. Kolektivni dopust bo bojda le en teden avgusta, kar ne bo vplivalo na uresničevanje operativnega načrta, saj poleti vedno nekoliko zmanjšajo obseg poslovanja. M.V. Dobili ultrazvočni aparat Zagorje - Ob počastitvi Dneva državnosti bo v petek, 23. junija ob 19. uri v hotelu Medijske Toplice na Izlakah slavnostno. Zagorski župan Matjaž Švagan bo namreč Zdravstvenemu domu Zagorje predal sodobno opremljeno reševalno vozilo -reanmobil in ultrazvočni aparat. T.P. Primanjkuje krvi Trbovlje - Splošna bolnišnica Trbovlje si s svojim transfuzijskim oddelkom in ob sodelovanju trboveljskega Rdečega križa, predvsem pa številnih krvodajalcev, stalno prizadeva, da so bolnišnični oddelki oskrbovani z zadostno količino krvi različnih krvnih skupin. Vendar pa zavoljo občasnih večjih potreb krvi tudi zmanjka. Zato sta Splošna bolnišnica Trbovlje in Rdeči križ pozvala občane, naj darujejo kri v večjem številu. Krvodajalci že vedo, kdaj se oglasiti na transfuzij skem oddelku - ob četrtkih zjutraj. T.L. Srečanje finančnih in računovodskih delavcev Trbovlje - V petek, 9. junija se je v Trbovljah začelo tradicionalno srečanje Predsezona ■ zanič! Če bo še druga polovica tega meseca tako deževna, kot je bila prva, bodo zlasti v Medijskih Toplicah, kjer je kopališče odprto že od 1. maja, morali žalostno ugotoviti, da sta šla malodane predsezonski čas in z njim kopalna sezona rakom žvižgat. Ničkoliko so izgubili zaradi dežja in vse prej kot lepega, sončnega vremena, čeprav so okrogli zunanji bazen dogrevali. Pred leti pa tudi lani so se v tem času vsak lep junijski dan kopali številni šolarji; od vsepovsod so prihajali in med njimi je bilo tudi dosti odraslih. Še dobro, da zaenkrat ni odprto tudi letno kopališče v Potoški vasi. Na nedavnem natečaju za oddajo v najem tega objekta so bili najboljši ponudniki zagorski nogometaši in občinaj im je odobrila še nekaj denarja za kolikor toliko nemoten začetek obratovanja kopališča. Upajo, da jim bo takrat, ko ga bodo odprli, vreme bolj naklonjeno. Sicer pa je ta objekt potreben korenite prenove, da ne bi še bolj propadal in bi bilo potrebno zbrati še veliko več sredstev, da bi mu, če že ne povrnili nekdanji sijaj, zagotovili vsaj nekaj od tega. M.V. računovodskih in finačnih delavcev ljubljanske regije, ki ga je organiziralo Društvo računovodskih in finančnih delavcev Trbovlje. Po seznanjanju s programom srečanja'so se finančniki najprej napotili v Termoelektrarno Trbovlje, kjer so si ogledali naprave in se seznanili s problematiko obratovnaja in gospodarjenja tega velikega energetskega objekta. Nato so se odpeljali na Kum, kjer so si ogledali RTV oddajnik s stolpom in planinski dom. T.L. Na blagajni Telekoma Trbovlje - Z ločitivjo nekdanje skupne PTT in z ustanovitvijo novih podjetij Telekom in Pošta Slovenije l.januraja letos so se ločile tudi upravne službe. Tako je možno od 5. junija dalje plačevati telefonsko naročnino na blagajni Telekoma na Trgu revolucije v Trbovljah. Pri tovrstnem plačilu stranki ne bo treba plačati takse za nakazilo. T.L. n Cicibani ustvarjali Zagorje - Vzgojno varstveni zavod Zagorje vas vabi na razstavo "Ciciban se igra in ustvarja", v petek, 16. junija od 9. do 16.30 ure ter od 17. do 20. ure in v soboto 17. junija od 9. do 11.30 ure v stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje. T.P. Osmošolci se poslavljajo Trbovlje - Trboveljski osmošolci so se slovesno poslovili od osnovnošolskih klopi. 14. junija so pripravili valeto. Uradni del so si lahko ogledali tudi starši in prijatelji. T.P. Plesni festival Trbovlje - Plesni center Zasavja - Društvo za kulturno umetniško dejavnost Trbovlje je v soboto, 10. junija v prostorih OŠ Trbovlje pripravilo plesni festival Slovenije za učence osnovnih in plesnih šol iz vse Slovenije. T.L. Te igre je konec Trbovlje - V petek, 9. junija ob 18. uri, so v DD Trbovlje dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole pripravili zanimivo prireditev "Te igre je konec", na kateri so nastopili plesalci, pevka Neva Mam in mladi pesniki. T.L. Opravljali kolesarski izpit Trbovlje - V četrtek, 8. junija, je bilo na trboveljskih cestah še posebno živahno. Učenci 4. razredov OŠ Trbovlje so namreč opravljali kolesarski izpit. T.L. Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 2. do 8. junija sredstva prispevali: Zora Klopčič, Trbovlje, 1.000,družina Govejšek, Trbovlje (namesto cvetja na grob ob smrti Milke Vodopivec) 5.000, Družini Resnik in Kamu/.cl, Trbovlje (namesto cvetja na grob ob smrti Milke Vodopivec) 4.000,Franc Vene, Trbovlje, podaritev Prvojunij ske nagrade za mamograf90.000 tolarjev. V tem času ste zbrali 100.000 tolarjev, skupaj pa že kar 12.941.468,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. k ------a Ste že kdaj pomislili, kaj bi se zgodilo, če bi v sedanji svet, v moderno okolje po nesreči zašli naši pradedki in prababice. Sonce na nebu se sicer ne bi ustavilo, toda leti bi se verjetno na smrt prestrašili, nato pa zgrozili in spričo vseh mogočih anten, ki nas danes obdajajo in obsevajo, pomislili, da so se prebudili na drugem planetu. Še posebej večstanovanjski bloki in stolpnice so od tistih daljnih osemdesetih povsem spremenili svojo zunanjo podobo - preobrnili so se v vesoljskim centrom podobne1 objekte, katerih prejšnja slika ni več razpoznavna. Koliko Medije bo še preteklo, da se bodo ustrezni organi vendarle prebudili in te ogromne krožnike pometali s streh in balkonov, zakaj takšne razglednice niso več smešne, ampak sramotne za našo ljubo državo, ki očitno tudi na tem področju zelo zelo počasi raca za Evropo ? a pst tm€I ¥ Rovtam 1‘red dnevi so v Zagorju vadili člani Enote reševalnih psov Kinološkega društva Krim. Vaji so sc pridružili tudi zasavski vodniki psov, ki želijo svoje pse usposobiti za reševanje. "Zasavje potrebuje enoto reševalnih psov," je mnenja poveljnik zagorskega občinskega štaba Civilne zaščitejanez Grobo^šck, ki sije ogledal vajo. "Sploh Zagorje, ki je potresno ogroženo območje." Z reorganizacijo uprav za obrambo naj bi v vseh upravah ustanovili regijske enote reševalnih psov, tudi v Zasavju. Seveda je udeležba prostovoljna. Vaje v "zagorskem kolozeju". ki je potekala v okviru tečaja, se je udeležilo osem vodnikov iz Zagorja in Trbovelj. Tečaj poteka enkrat tedensko, vodi pa ga član Enote reševalnih psov KD Krim Rok Pelc: "Pse je potrebno stalno navajati na iskanje. Tudi, ko ga pelješ na sprehod, tega ne smeš pozabiti. Sevedamorašsvojegakužkapotem tudi nagraditi. Prav tako je pomembno, da tisti, ki se na vajah skrije in ga pes odkrije, psa poboža, ga nagradi." "Psi na tečaju zaenkrat iščejo svoje lastnike in vodnike," je povedal Alojz Klančišar, ki s svojo nemško ovčarko Perlo prav tako sodeluje na vajah, "šele pozneje se navadi in lahko išče tudi druge." Ko psi pridobe 2. stopnjo izurjenosti, kar traja včasih tudi dve leti, so pripravljeni na pravo reševanje. Ni pomembno kakšne pasme je pes, pomembno je le, daje dovolj izurjen. Le v večjih elementarnih nesrečah sodelujejo tudi tisti Bogdan Kovčan s svojim Medom, ki se še boji višine reševalni psi, ki še niso dovolj izurjeni. Tekst in foto: Tatjana Polanc Člani enote reševalnih psov KD Krim Voda je omejena dobrina Če boste štiri dni sredi mesta brez vode, ne da bi vedeli zakaj, potem pa boste spoznali, da zaradi odločitve enega od uporabnikov, se vam ho "utrgalo" kol se je stanovalcem stanovanjskega objekta na Kidričevi 4/a v Zagoij u. Prej šnj i teden so ostale njihove pipe suhe, ne da bi bili o temobveščen in se na"sušo" niso mogli pripraviti niti z najmanjšo zalogo. Že vrsto let predstavljafekalnajamaob objektu Kidričeva 4/a,b, 2/a,b,c, kjer je veliko stanovanj in nekaj poslovnih prostorov, velik problem. Gradnja je bila verjetno narejena po projektu, problem pa so višine dotoka v jamo in odtoka iz nje. Najnižjidel stanovanjsko poslovnega objekta je prav v oddelku 4/a, kjer je 21 stanovanjskih enot, restavracija in semenarna. Daješ samim odtokom nekaj narobe, dokazuje dejstvo, da so pred leti jamo praznili dvakrat letno, sedaj pa jo morajo vsak mesec, pa še to ni dovolj. Komunalno podjetje iz Zagorja prazni jamo po naročilu upravljalen, Stanovanjskegapodjetja Zagorje. Za to jamo pa je tehnična opremlejnost zagorske komunale že postala neustrezna in na pomoč morajo klicati stroj za prebijanje odtokov iz Trbovelj. Ta pa je bil prav prejšnji teden, ko je prišlo do zamakanja najnižjih prostorov v zgradbi, v okvari in čiščenje jame j e bilo uspešno šele v nekaj poskusih. Ko postane fekalna jama polna, začne voda obremenjevati najnižje ležeče prostore, to pa so prostori restavracije. Ker po prvem čiščenju ni bilo uspeha, seje najemnica lokala odločila zapreti vodo, s tem pa so ostali brez nje uporabniki tega vhoda, torej Kidričeve 4/b. Pa ne vsi, kajti ventil je ostal nekoliko priptrt in tisti pri tleh so vodo imeli, v višje ležečih stanovanjih pa so le čakali, kdaj bo pritekla. Ko so kasneje izvedeli, zakaj vode nimajo in kako je prišlo do odločitve o zaprtju ventila le ene osebe, kije najemnik dela stavbe, so zečeli vrteti telefonske številke in spraševati odgovorne tu in tam, ali je to sploh dovoljeno. Takšno klicanje pa je danes v večini brez uspeha. Na vsaki številki ogorčeno osebo razumejo in ji želijo pomagati, kličejo tudi oni naokli, todanihče "ni pristojen" rečistop tistemu, ki seje napak odločil. Ta ima pravico do konca. Stanovalci so se obrnili tudi na Zasavca, pa ne zato, da bi tu reševali zadevo, pač pa zato, da bi postavili javno vprašanje, kako lahko v pravni državi, v kateri se hvalimo da smo, najemnik odloča o uporabi dobrine vseh lastnikov in uporabnikov neke zgradbe, ti pa nimajo na nobeni uradni instanci možnosti zahtevati, oziroma nobena uradna instanca od najemnika ne zahteva, da vodo odpre. Spraševali so se tudi, kako ima lahko najemnik majhnega dela dostop do naprav skupne rabe, drugim pa je ta dostop zaprt. mm: Stanovalci so se sedaj odločili, da bodo vložili tožbo. Znano je, da določene dobrine ne more drugemu odvzeti nekdo po svoji volji, takšni ukrepi so dovoljeni le ob skupnem dogovoru ali pa s strani upravljalen zaradi okvare ali pomanjkanja, vendar po predhodnem obvestilu vseh uporabnikov. Seveda pa s predhodnim obveščanjem ali neobveščanjem zapiranje vode stanovalcem ni rešitev neurejene kanalizacije. Rešitev mora biti strokovna in glede na to, da se neurejenost že dolgo vleče, veijetno ne bo našla opravičila. Vsekakor ne v primeru, ko je korist nekoga pridobljena na škodo drugega. Ivana Laharnar Popravek V prispevku "Pesem, igra, ples", objavljenem v prejšnji številki Zasavca, j e napačno zapisano ime prve ravnatelj ice OŠ dr. Slavka Gruma v Zagorju, takrat Posebne OŠ Zagorje. Takratna ravnateljica, kij e šolo vodila celih 15 let, je profesorica Irena Drenik; Marjana Gošte,NatalijaHauptmaninTone Poznič pa so na šoli tedaj učili. Leta 1992 je samostojni javni zavod OŠ dr. Slavka Gruma v skladu z Zakonom o zavodih posebno delavnico preimenoval v Varstveno delovni center Zagorje.(TP) Nov kanalizacijski kolektor Leti, leti čebelica... Gasilci so posodili lestev nov član Milan Halilovič in v tem času še ni Čebelarsko društvo "brezdomke" podarilo. Zagorje-9. junija ob osmi uri so stanovalci Polja obvestili policiste, da pred njihovim blokom rojijo čebele. Policisti so po ogledu poklicali predsednika Čebelarskega društva, ki je na kraj dogajanja poslal svojega preglednika Ivana Mizorija. Ta je "grebel" čebele skoraj dve uri in so ga nekatere tudi opikale. Ivan Mizori je ujete čebele odpeljal v Podkum. Kot je rekel, lastnika niso našli. Kdo ve, odkod so čebele prirojile. Ker pa seje Čebelarskemu društvu pred kratkim pridružil nabavil čebel, mu je Zagorje - Znanje izvajalec del pri graditvi nove tržnice. To je trboveljsko splošno gradbeno podjetje Zasavje. Z deli naj bi začeli avgusta, končali pa naj bi jih poleti prihodnje leto. Tržnica bo zanimiv objekt, estetsko urejen in imenovan: Pod uro. Lokali bodo zgrajeni v dveh etažah. Vrednost vseh del je preračunana na blizu 1,5 milijona DEM. Graditelj bo sam poskrbel za prodaj o zgrajenih lokalov. Tudi novo stanovanjskoposlovno zgradbo ob tržnici bodo kmalu izročili svojemu namenu. Gradbeno podjetje je pred kratkim objavilo natečaj za ureditvena dela okolice nove hiše, za kar naj bi porabili največ do 30 milijonov tolarjev. Lahko bi rekli, da se bo ureditev okolice že ujemala z izgledom nove tržnice in zato bo ta del mestnega središča dobil povsem novo podobo. M.V. Litija - Litijski svetniki so na četrti seji občinskega sveta po potrditvi štirih novih mandatov sprejeli statut občine. Odbor za gospodarsko infrastrukturo je svetnike seznanil z odločitvijo, da se bo prijavil na natečaj za In potem so pribrenčale v škatlo. spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij zaradi slabega vodovodnega omrežja in slabih cest. Načelnik oddelka za finance Marko Invančič pa jih je opozoril, naj bodo pri sprejemanju te odločitve realni, saj se do sprejetja zaključnega računa občina financira z eno dvajsetino lanskoletne porabe sredstev. Svetniki so spregovorili tudi o ureditvenem načrtu Vač, o preimenovanju, razdružitvi in odcepitvi naselij. V nadaljevanju so sprejeli še moratorij sprememb o namembnosti kmetijskih zemljišč. M.Š. Trbovlje - Delavci IKP Komunale Trbovlje in IBT PIN d.o.o. Trbovlje so od 5. do 7. junija obnovili vodovodno omrežje na delu ceste od Kamnikarja do Terezije, saj je zaradi starega vodovodnega omrežj a nekontrolirano odtekala pitna voda. T.L. Trbovlje - Na Trgu revolucije adaptirajo in razširjajo bencinsko črpalko. Pri pripravi dokumentacije so imeli nekaj težav s strani Vodnega gospodarstva, saj načrtujejo delno prekriti tudi Trboveljščico. Bencinski servis naj bi bil posodobljen do oktobra letos. T.L. Trbovlje - Na oddelku za okolje in prostor občine Trbovlje so javno razgrnili Osnutek odloka o zazidalnem načrtu za območje na Cesti oktobrske revolucije in Osnutek odloka o lokacijskem načrtu za plinifikacijo mesta. Osnutka bosta občanom in nj ihovim predlogom oziroma pripomban na voljo do srede junija. T.L Zagorje - Na Cesti zmage kopljejo globoke kanale. Vanje polagajo cevi za nov kanalizacijski kolektor, v katerega se bodo stekale meteorne in fekalne vode iz novih objektov. Izvajalec del je SGP Zasavje Trbovlje. Nove cevi s premerom 80 centrimetrov bodo močno razbremenile stare, ki merijo veliko manj. Za gradnj ona notranj i strani pločnikov so se odločili zato, ker bi vgradnjapodpločniki pomenila tudi prekopavanje ceste, s tem pa zaporo in obnovo "najbolj cele" ceste v mestu. Zaradi te gradnje pa so morali žal podreti nekatera drevesa in do konca gradnje bo padlo še kakšno izmed stoječih, prav gotovo tisto pri avtohiši Mikolič. Na Občini Zagorje so nam povedali, da so že naročili nove sadike. Tehnična pravila sicer nad kolektoijem ne dovoljujejo sajenje drugega rastlinja razen lahkega grmičevja, glede na veliko globino, cevi polagajo kar dva metra in pol globoko, pa korenine lažjih dreves ne bodo ovirale napeljave. Med samo gradnjo se bodo poskušali izogniti drevesom, kjer bo to le mogoče.(TL) N E m o E 'omo Bn Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o. o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 Možen nakup na več obrokov! Javno žrebanje bo 1.7.1995 oblOh v Mercator STP Hrastnik Blagovnica E-ll. “MESEC ISKRINIH NAKUPOV" DO 30.6.1995 V BLAGOVN C ETAŽA II Svoje zveste kupce bo Iskra bogato nagradila. Nagrade so: sobni radio BT 250 St : - hauba Elma A503 A - telefon Futurephone - kotni brusilnik KB 69A SE PRIPOROČA IVI STP HRASTNIK Trgovsko podjetje POTROŠNJA ZAGORJE TEDEN OTROKA V Trgovskem podjetju POTROŠNJA Zagorje od 16.6.95 do 22.6.95 z lepimi in bogatimi nagradami. V žrebanju sodelujete pri nakupih nad 2.000 SIT, če boste v teh dneh nakupovali OTROŠKI PROGRAM v poslovalnicah: * Blagovnici ŽIVA * Salonu POHIŠTVA in * ŽELEZNINI V Blagovnici ŽIVA pa so za vas pripravili še dodatno najmanj 60% RAZPRODAJO DOLOČENIH OTROŠKIH ARTIKLOV. Žrebanje bo v petek, 23.6.95 ob 16. uri pred Blagovnico ŽIVA. 1. NAGRADA: ENODNEVNI IZLET V BENETKE (za eno osebo) 2. NAGRADA- ENODNEVNI IZLET V GARDALAND z vodstvom AGENCIJE SVAROG (za eno osebo) 3. NAGRADA: SEZONSKA KARTA ODPRTEGA KOPALIŠČA V MEDIJSKIH TOPLICAH IN ŠE VELIKO LEPIH BLAGOVNIH NAGRAD. la popestritev popoldneva, pa bo obiskovalcem no razpologoše vrsto jdfipilgcijju se bodo pričele ob 14. uri. m Zasavski par '95 Dekliščina in fantovščina Vrsiir na iiiciklraaviii ravni? Teden dni pred Kmečko ohcetjo '95,17. junija, sebodo na kmečkem turizmu Pšenk zbrala dekleta na dekliščini, fantje pa na fantovščini na Mlinšah. Opolnoči bodo seveda fantje prišli k dekletom. Vse skupaj bodo popestrili kulturniki, Prosvetno društvo Mlinše bo pripravilo kratko igro, na Mlinšah bo igral ansambel Ajda. Pridite pogledat. J.D. Sponzorji Kmečke ohceti so; Slovenske novice Ljubljana, Zasavc, MMTV, televizija E TV, pivovarna UNION, Občina Zagorje ob Savi, Svea Zagorje ob Savi, ETI Elektroelement Izlake, gostilna "Pri Vidrgarju" Kandrše, Poštaa banka Slovenije Ljubljana, tehnična trgov,na Astra Ljubljana, ETP Kranj. Ljubljanske mlekarne Ljubljana, restavracija z Garni hotelom Trojane, LB banka Zasavje d.d., Trbovlje, MK Zagorje ob Savi, Sipore* Kisovec, SCT Tehnika Ljubljana, Integral Zagorje ob Savi, trgovsko podjetje Potrošnja Zagorje ob Savi, KZ Izlake, AB & MZ Zagorje ob Savi, Oaza Zagorje ob Savi, Deloza Zagorje ob Savi, Stenka Trzin, avtoprevoznik Božo Cerar Dob pri Domžalah, Mercator blagovni center Ljubljana, farma Ihan Domžale, Zavarovalnica Triglav OS Trbovlje, Zavarovalnico Triglav OS Ljubljana, vrtnarska trgovina Eva Kisovec. Zagorski županje podpisal pismo, v katerm občina predlaga vladi, naj bi usodo počitniškega doma v Vrsarju obravnavali v okviru lastninskih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. V pismu piše vse okrog postavitve oz. odkupa zemljišča za počitniški dom, njegovo povečnaje in prenovo, skratka opisana je kronologija urejanja tega objekta do takrat, ko so ga zasedli pripadniki hrvaške garde. Seznanjeni smo o tem do kam so prišla meddržavna pogajanja zastran odprtih vprašanj, se pravi tudi lastninskih. In ker so zdaj prenekatera mnenja bolj ali manj usklajena, lahko računamo tudi na vrnitev počitniškega objekta v Vrsarju pravim lastnikom in upravljalcem. Kdaj naj bi postavili piko nai, za zdaj šenijasno. Vemo namreč, da so pogajanja zagatna, zamudna in bo nemara potreben določen kompromis. Ko bo vse to doseženo, se bo potrebno pogovarjati še o odškodnini za uporabo doma; zdaj poteka že tretje, če ne celo četrto leto, odkar je dom odtegnjen pravim lastnikom in kdo ve, v kakšnem stanju je objekt in ali so ga sploh vsaj deloma prenavljali ali so to opustili in prepustili prihodnosti. Vsekakor pa bi želeli, da bi počitniški dom mladih spet dobil svojo funkcijo. M.V. Kmečke igre Svilni« !I5 Na Svibnem, lepi vasici blizu Radeč, naobronkih Jatne, so v organizaciji Društva podeželske mladine Laško in Kmetijsko pospeševalne službe Laško v soboto, 4. junija popoldne, potekale tradicionalne kmečke igre. Tekmovalo je devet ekip: s Svibnega, Grahoš, Reke, Rečice in Blatenga vrha. Ekipe so tekmovale v košnji, grabljenju, ž "pajsanju" hloda, ^ sestavljanju voza, žaganju hloda, hoji v vreči in nošenju vode. Najuspešnejša v skupni razvrstitvi je bila ekipa Tevče, sledili pa soji Grahovšani in Rečani. Najboljši se bodo udeležili regijskega tekmovanja. Zabavne igre si je ogledalo mnogo vaščanov Svibnega ter okolice in seveda je po igrah sledila prava kmečka veselica. Društvo podeželske mladine povezuje mlade s podeželja radeške in laške občine, z več kot dvesto člani, samo v Svibnem več kot trideset. Vodi jih prizadevni Toni Podlesnik, ki pravi, da si društvo prizadeva oživiti tradicionalne vrednote, ki temeljijo na spoštovanju družine, doma in narave, oživljanju kulturnega in družabenga življenja na vasi, k temu skušajo pritegniti tudi mlade iz urbanih naselij; skratka zavzemajo se za skladen razvoj podeželja, za okolju prijazno kmetijsko dejavnost ter pridelavo zdrave hrane. J.P. Počitniški kiimp Prav gotovo so med otroci redki, ki bi se odrekli počitnicam. Vendarle marsikdo še ne ve, kako bi jih kakovostno preživel. Navsezadnje si tudi starši na želijo, da bi otroci tavali le po dvorišču. Seveda se še spominjate kolonij, ki se je je lahko vsakdo udeležil. Vlogo kolonij so postopoma prevzeli kampi, v kateih udeležence druži skupen interes - tuji jeziki, šport, naravoslovni tabori. V njih otroci razvijajo delovne navade, odkrivajo in razvijajo svoje sposobnosti, skratka aktivno preživljajo prosti čas. Starši bodo pritrdili, da svoje otroke z veseljem pošljejo na organizirano letovanje pod strokovnim vodstvom. Tudi teniška šolaTufi bo v sodelovanju z Vamaha glasbeno šolo od 1. do 8. julija priredila prvi teniški kamp v penzionu Vidrgar v Kandršah, namenjen zasavskim osnovnošolcem. Vodja kampa Mirko Grahek pravi, da nameravajo teniške kampe poslej organizirati vsako leto. Obenem zagotavlja, da bodo otroci in starši zadovoljni. V sedemdnevni programje namreč zajeto precejšnje število teniških ur, nemalo učenja angleščine in synthesizerjev, izletov,... Vse, kijih tako letovanje zanima, lahko pokličejo organizatorja. (0601 - 64 - 008 med 9. in 11. uri in 0601 - 64 - 664 med 17. in 20 uro.) I.B. ateste fflf Po znanje v energetsko svetovalno pisarno Sončne celice so naprave, ki neposredno pretvarjajo sončno energijo v električno, s katero oskrbujemo električne naprave in niso namenjene ogravanju prostorov. Princip delovanja je že leta 1839 odkril francoski fizik Edmond l$arcquele, naprave so v široki uporabi šele od leta 1973. Sončne celice so iz posebnega polprevodniškega materiala. Danes poznamo le šest takih, najbolj razširjen je silicij. Vrste sončnih celic Najbolj znane izvedbe sončnih silicijevih celic so: monokristalne, polikristalne ali multikristalne in amforne. Najcenejše, s stabilnim izkoristkom 5 do 6 odstodkov, so amforne. Uporabljajo se za napajanje žepnih računalnikov, ur, radijskih aparatov, luči, reklamnih zaslonov, sončnih streh. Polikristalne imajo izkoristek ob 11 do 14 odstodkov in so prav tako zelo razširjene, le cena je višja. Monokristalne so najdražje, izkoristek je od 16 do 20 odstodkov, uporabljajo se npr. pri umetnih satelitih. Lastnosti in uporaba sončnih celic Napetost ene sončne celice je enosmerna, nizka in ni za praktično uporabo. Karakteristika toka in napetosti ene sončne silicijeve celice kaže, da znaša napetost 0.55 V in tej napetosti odgovarjajoči tok 35 mA/cm2, iz česar sledi končna moč 100 Wp/m2 letno. To karakteristiko lahko primerjamo s karakteristiko diode, saj sta tok in napetost Sončne celice predstavljajo rešitev tam, kjer so potrebe po električni energiji, ni pa električne napeljave. odvisna od intenzivnosti sončnega sevanja in bremena potrošnika. Jakost električnega tokaje v sončnem vremenu višja, čeprav sončne celice v manjši meri el. tok proizvajajo tudi v oblačnem dnevu. Zaradi nizkih in nestalnih vrednosti več celic skupaj zaporedno vežemo v solarne module. Module lahko povezujemo paralelno za večje moči in serijsko za višje napetosti. En modul ponavadi sestavlja 30 do 36 sončnih celic, proizvaja enosmerno napetost 12 -24 V in ima moč približno 50 W. Običajne mere modula so 50 x 100x 3 cm. Cena enega modula se giblje od 350 do 700 DEM. Sistemi s sončimi celicami ali krajše fotovoltaični so primerni za oddaljene porabnike v gorah, morskih svetilnikih, meteoroloških postajah, počitniških hišicah, kamp prikolicah in povsod tam, kjer ni el. omrežja. Način delovanja Sončne celice v svoji osnovni funkciji proizvajajo enosmerni električni tok direktno, ko so izpostavljene sončnemu sevanju. Ker pa potrošniki potrebujejo neprekinjeno napajanje, to zagotovimo, da sončne celice v času delovanja preko regulatorja polnijo ustrezne akumulatorske baterije. Te so povezane s potrošniki, ki poskrbijo za neprekinjeno napajanje. Vsi porabniki morajo biti grajeni za enosmerni tok in za določeno enosmerno napetst od 12 do 24 V kot so npr. neonska svetila, radio, televizija, hladilnik... . Svetila naj bodo varčne fluorescentne in halogcnske žarnice. Fluorescentna varčna žarnica z močjo 5 W daje toliko svetlobe kot navadna 40 Watna žarnica. Če pa so instalacije in porabniki 220 - voltni, je potrebno vgraditi še pretvornik napetosti ob 12 do 220 V. ki rabi precej energije in dosega sorazmerno visoko ceno. Sistem na sliki je sestavljen iz sončnih celic, regulatorjapolnjenjain praznjenjna akumulatorja, kjer se zbira višek enegije, razdelilne omarice z varovalkami in po potrebi še pretvornika. Sončne celice namestimo 5 cm nad streho, obrnjeno najug, lahko pa tudi poleg hiše na posebnem stojalu. Poskrbeti moramo za tak položaj, da v najbolj sončnih urah nanje ne pada senca. Perspektiva rabe električne energije iz sončnih celic ni vprašljiva, z razvojem ttovih spoznanj pridobiva na pomenu, še posebej zaradi usihanja in škodnih vplivov fosilnih goriv. Danes obratujejo že velike solarna elektrarne. Nam najbližja in hkrati naj večja sončna elektrarna v Srednji Evropi je v Avstiji z močjo 200 kW iz leta 1993, sicer pa so v Avstriji do leta 1993 vgradili približno 800 KW solarnih fotovoltaičnih sistemov. V Sloveniji je vgrajenih 30 kW sistemov sončnih celic. Nekaj solarnih elektrarn deluje v Italiji, sicer pa je za graditev tovrstnih elektrarn bolj kot Srednja Evropa primerna Afrika. V puščavah Afrike lahko v povprečju pridobivamo dvakrat več el. energije, cca. 2300 kWh/m2 letno. Ne moremo se čuditi ideji, da bi v prihodnosti bila Sahara 'evropska elektrarna Vzpodbudne rezultate dosegajo v ZDA Sončne celice oskrbujejo z električno energijo kočo na Veliki planini. (Kaliforniji), kjer so v puščavi Mojave zgradili elektrarno z močjo 300 MW ter dosegli izjemno ugodno ceno el. energije - 1 kWh 10 centov, s čimer so se močno približali ceni termoelektr arne. Za naše razmere ocenjujemo: - cena solarno pridobljene el. energije 1.5 do 2.0 DEM/kWh -10-20 DEM Wp za moč skupaj s kompletnimi napravami - 1000- 2000 DEM/m2 sončnih celic. Izdelavna cena samega modula sončnih cehe je trenutno 3 DEMAV, strokovnjaki napovedujejo, da bo cena v nekaj letih lahko do 50 odstodkov nižja. Velika prednost tega sistema je enostavna, hitra montaža, sorezmerno nizka cena le-te, vzdrževanje je enostavno in minimalno. Če bi se odločili za vgraditev si stema obnovljivih virov energije - sončnih celic, naj vas opozorim, da se vam v Sloveniji ponuja naslednja možnost, ki je ne bi smeh spregled ti: v Ur.l. RS je objavljen razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti, kjer je predvideno nepovratno sofinanciranje investicijskih projektov obnovljivih virov energije, na katerega se lahko prijavijo vse zainteresirane pravne i n fizične osebe (tudi občani). V postopku pridobivanja nepovratnih sredstev morajo vsi investitorji pridobiti pozitivno oceno energetskega sveovalca. Vse nadljanje informacije vključno z vlogo za subvencijo lahko dobite v energetsko svetovalni pisarni pisarni mi Gimnazijski 22/a vsak torek in četrtek od 16. do 17.30 ure na tel. 27 - 380. Zoran Gračner 4«W :X pt>fg teto zmogljivost dve svetilki svetilke, radio. TV, vodim črpalka 6 svetilk, radio, TV, vodna črpalka ako kot roleti v leto enako kol poleti V : S Sofiste Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopispričmnenj a bralcev o žlvljel^in dogajanju v Zasavju, Tfcgadpcanih pisem ne objavljamo^Bomna pisem j ezaržfdi prostora omejena na največ ŠtMj^uuuIhvreticAIredriištve^pridržuje pravico skrajiatftekst ali pa objaviti daljšega, čeime^i, da bi s skrajšanem preveč okrnili zanimivo vsebino. Izlet h Knežjemu kamnu Leto je naokrog. To je trenutek, ko moramo potegniti črto in analizirati delovanje občinskega odbora SNS v Hrastniku. Doseženi rezultati na volitvah so nam doli še več elana in zagnanosti, da izvršujemo naloge, ki izvirajo iz temeljnih usmeritev stranke, kakor tudi zastopanosti v občinskem svetu, do dokažemo volilcem, kakor tudi ostalim občanom, da nam ni vseeno, kakšen naj bo razvoj občine v prihodnosti. Delovanje v občinskem svetu se je pokazalo vsaj do sedaj uspešno, kardokazuje izpeljava vseh pravnih Pri Knežjem kamnu aktov v okviru zakona za normalni razvoj občine v novi lokalni samoupravi. Svetniki OO SNS Hrastnik smo zastopani v vseh odborih in komisijah, kjer soodločamo o vseh aktualnih zadevah v dobrobit občanov Hrastnika. Kar nekaj časa je bilo med člani aktualno vprašanje, kako obeležiti prvo obletnico ustanovitve OO SNS v Hrastniku. Predlogov je bilo veliko, vendar se je večina odločila, da gremo na izlet h Knežjemu kamnu na Gosposvetsko polje pri Celovcu. Poleg članov smo na izlet povabili tudi simpatizerje stranke. Kot simbolično popotnico nam je Pekarna Lakner pripravila košaro dobrot iz njihove domače pekarne za vse udeležence izleta. Za avtobusnega prevoznika smo izbrali s.p. Stojana Peklarjo iz Turja, ki že leta opravlja avtobusne prevoze tako doma kot v tujini. Kljub idealnemu vremenu smo bili kar malce nestrpni, kajti za večino izletnikov je bilo to veliko pričakovanje, saj knežjega prestola še niso videli. Zakaj knežji prestol? Simbol slovenstva ter dokaz, do kam segajo naše korenine. Končno na cilju. Občudovanje in nostalgija obenem. Da, tam so ustoličevali slovenske kneze. Za vse prisotne bridko spoznanje. Tisto je nekoč bilo naše. V trenutku se razvije najprej ena in nato še druga zastava SNS, kar nam v dokaz priča vzdušje na fotografiji. Poraja se vprašanje, zakaj smo vso to lepo pokrajino Koroško izgubili vse do Alp. Odgovor je preprost. Tudi zdajšnjim nekaterim politikom je malo marža slovensko zemljo, najraje bi jo razprodali, ker gledajo zgolj na strankarske in osebne koristi. Nam iz vrst SNS ni vseeno, kaj nam bodo očitali naši zanamci. Dokažimo jim, da nismo podkupljivi in se ne damo pretentati za prgišče papirja, ki mu pravimo denar. Skozi vso zgodovino smo se Slovenci premalo zavedali reka, ki pravi: »Na slovenski zemlji smo mi gospodari" Večina se ga zave takrat, ko mora prek mejnega prehoda in spozna, do je bila ta lepa Koroška nekoč naša. Pred odhodom smo čutili, da smo z nevidnimi nitmi usodno povezani, kljub spoznanju, da smo premalo cenili zemljo, ki je bila naša in smo jo zato tudi izgubili. V Celovcu smo si ogledali še Minimundus, nato pa se vrnili v našo lepo Slovenijo. Marsikomu se je utrnila misel, ali jo dovolj cenimo? Izlet na knežji prestol so nam omogočili firma Grin iz Zagorja ter avtobusni prevoznik Stojan Peklariz Turja, za kar se obema lepo zahvaljujemo. Obenem se zohvaljujemotudi pekarni Lakneriz Hrastnika za pekarske dobrote iz domače pekarne. SNS OO Hrastnik predsednik Milan Kolar Laži občinskega odbora ZBU NOB Zagorje (Odgovorna članek »LevSIoveniji zagovarjajo domače izdajalce1, Zasavc št. 1 8.) Nisem rojen v Zasavju, vendar mi je 26 let duhovniške službe v tem kraju omogočilo, da sem spoznal precej ljudi in videl lep del slovenske zemlje. Tako mi ni vseeno, kako se s tukajšnjimi ljudmi postopa. Včasih izgleda, da sez Zasavci ravna, kakor se komu zljubi. Morda ima jo ti ljudje veliko mero potrpežljivosti, da redko pokažejo svoje ogorčenje. Posebej sem prizadet, če hoče kdo resnico prikrivati in z lažjo kupčevati. Prav to si je privoščil OO ZBU NOB v 18. številki Zasavca. Izgleda, da omenjeni odbor še vedno misli, da živimo v partijskem enoumju in komunistični zgodovini. Odbor laže, da ima Nova slovenska zaveza sedež v Nadškofiji. Poznam pisarne v Nadškofijskem ordinata in nikjer ni tega sedeža. ~ Tudi Dolničar ga ni videl, ko se je srečal z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem. Nova slovenska zaveza se imenuje društvo, obenem pa obstaja istoimensko glasilo, ki izhaja štirikrat letno. Tako društvo, kakor uredništvo ima sedež na Resljevi, kar je razvidno iz kolofona 16. številke Nove zaveze, kjer je naznačena tudi hišna številka. Tam se nehajo tudi številka telefona. Društvo je tudi uradno registrirano, kar lahko odbor preveri in spozna svojo laž. Vprašujem se, zakaj se zagorski borci poslužujejo Zasavca, do širijo take laži, kar gotovo ne sodi v prid njihovega ugleda. Taka ugotovitev postavlja pod vprašaj tudi ostale izjave in trditve v članku. Omenjeni odbori raznih brigad so v resnici zaskrbljujoči, ker so predstavljali JNA. Nekatere stvari stezelo dobro ugotovili, ker so resnične, čeprav se ob njih zgražate. V bodoče mi ne pripovedujte več, kdo nas je osvobodil, to je dobro znano. Vem tudi kaj slavi Evropa. Morda bi bilo dobro povedati tudi to, da je v Sloveniji divjala komunstično revolucija, ki je povzročila držvanljansko vojno in partizanska pobijanja, kar se »le v Sloveniji« proslavlja. Jože Čampa "Zafurati" življenje: da ali ne? V Zasavju ni niti enega samega prostora, kjer bi se lahko mladi družili, nahajali, preživljali določene trenutke mladosti, skratka, kraja, kjer bi bila poleg dobre glasbe še obilica tem za komuniciranje - med prijatelji seveda. Boste dejali: »Saj imamo dovolj gostinskih lokalov, pojdite tja, na pijte se ga, plešite do onemoglosti, stepite se, bodite cooI.» Točno to mladi tudi delamo -jo, ne samo v Zasavju, tudi drugod po Sloveniji, saj nam okoliščine to dopuščajo. Alkohol v gostilnah dobi vsak, če je le dovolj visok, da vidi čez »šank». Sprašujem vas, dragi starši, ali res lahko dopustite, da vašega otroka vzgajajo natakarji, ki imajo ponavadi manj razredov kot on-a, ali pa naprimer redarji v discu, od katerih jih dobiš po »gobcu1, če jim greš na živce. Če je vaš odgovor: da, potem je vse prav (ali pa tudi ne), če pa je vaš odgovor nikalen, potem storite že nekaj, toda hitro, da na bo prepozno, da ne bo naša mladost spolzela skozi prste, da se bomotudi mi imeli česa spominjati, tako kot vi. »Kaj?1, se sprašujejte. Lahko svojega otroka zaprete v sobo, noj ne hodi ven, razen, če ste vi z njim. Ta varianta odpade! Vsak psiholog vam lahko potrdi, da otrok rabi svojo družbo, svoje vrstnike. Kaj torej? Mogoče bi za začetek lahko nekje vZasavju odprli kakšen klub ali dva, pa selekcionirali mlade od malo manj mladih, točenje alkohola od »netočenja» le-tega. Ali pa preprosto naredili red v teh gostilnah, barih, discu, ki so nam trenutno na razpolago in ukinili točenje alkohola mladoletnim osebam, ker, verjemite mi, da je izredno neprijetno hoditi po discu in paziti, da ne boš pohodil mladega, še nepolnoletnega človeka, ki je »utrujen1 padel na tla. Tempo in načinživljenja, ki ga živimo, nas ne pelje po dobri poti, če hočete po poti v Evropo, pač pa se peljemo po poti, ki pelje do dr. Ruglal Ali res hočemo sebi in svojim otrokom uničiti najlepše, kar nam nudi življenje - biti in živeti. Premislimo torej, ali je to tisto, kar hočemo?! Pina m Nataša Eberlinc Sončenje iln ali ne Modni trendi z vsakim letnim časom zapovedujejo nov in svel stil oblačenja, ličenja, negovanja in so večni sopotnik sodobnega modnega sveta. Ni potrebno, da se vselej strogo driimo vseh teh modnih zapovedi, saj vsak posameznik predstavlja svojo podobo in prav je, da zunanjost prilagodi svojim željam in možnostim. Danes je na voljo nešteto oblačil in modnih dodatkov ter pripomočkov za ličenje in negovanje za vsakogar in za vsakršno priložnost, da lahko prav sleherni doda že kanček lastnega okusa. Nekdanja podoba lepote, ki je izražala belino in nežnost polti, skrbno varovano pred sončnimi žarki ter bogata oblačila kot odraz pripadnosti nekemu višjemu razredu v družbi, se je že zdavnaj prelila v lepoto zagorelega telesa, lahkotnih in udobnih oblačil ter naravnega in mladostnega ličenja. Res pa je tudi, da se v modnem svetu preteklost prepleta s sedanjostjo in prilagaja prihodnosti. Ne gre o tem pretirano razmišljati, ker smo postavljeni v sedanjost, ki je čas danega trenutka in je speta v mrežo smiselnih in nesmislenih dogodkov. In vendar... Fred nami je poletje. Čas Šolskih počitnic in dopustov. Ni toliko pomembno, kje si bomo izbrali kraj za počitek, pomembneje je, da bomo dopust preživeli tako kot si želimo. Če želimo lenariti, bomo pač lenaril. Če želimo biti aktivni tudi med počitnicami, bomo tako storili. Ali pa bomo združili vsakega po nekaj. Čeprav je lepo videti zagorelo telo, ki ga poletna oblačila Sc izraziteje poudarijo, je vendarle potrebno premisliti, kako in kdaj se bomo sončili. Pretirana zagorelost, Se zlasti občutljive in svetle kože, najhitreje kožo postara. Res je, da sonce dobro dene telesu, ampak samo v zmernih količinah in s potrebnimi zaščitnimi sredstvi. V začetku uporabite zaSčitni faktor 10 in ga med samim sončenjem v različnih presledkih ponovno uporabite, saj postane zaradi brisanja potu zaSčitni filter predčasno prepusten. Kljub temu, da vašo kožo faktor ščiti, se raje ne zanašajte na popolno zaščito, ker ni mogoče natančno določiti stopnje naše občutljivosti injakosti sončite ga žarčenja. Izogibajte se opoldanskemu soncu in se raje, če se res morate, sončite na jutranjem soncu, ker je do desete ure žarčenje še dokaj blago. Sončenje naj bo kratkotrajno in če je le mogoče, se med njim gibajte, ker gibanje poveča prekrvavitev, ta pa pospeši porjavitev. Poleg negovalnih preparatov za zaščito med sončenjem poskrbite tudi po sončenju za uporabo lahkih emulzij in zelo vlažnih gelov. Mastna krema namreč še poveča zastoj vročine v tkivu namesto da bi ga zmanjšala. Če vaša koža neprijetno pordeči že ob prvih izpostavljanjih sončnim Žarkom, si lahko pomagate s predhodnim sončenjem s pomočjo solarija ali z uporabo kreme za porjavitev. Umetna porjavelost pa vas ne sme zanesti v prepričanje, da se lahko neomejeno in brezskrbno predajate soncu. Tisti, ki sonca iz različnih razlogov ne prenašate dobro, bodite raje v senci. V njej vam bo prijetno in vaša koža bo izogibanju neposrednim sončnim žarkom rahlo porjavela. Ne sonce, ne morje, ne vreme ne bodo krivi, če se ne boste imeli lepo. Vse, prav vse je odvisno od vas. Imejte se lepo! Katarina Lavš Velike malenkosti Eden od mnogih strokovnjakov, ki v zadnjem desetletju po različnih poteh skušajo priti do čimbolj jasnega odgovora na vprašanje "se da Živeti v dvoje?", je med drugim zapisal: Skrajni čas je, da mlade začnemo pripa vljati na zakonsko stvarnost, ne pa na zakonsko romantiko, ki jeni in v katero ne verjamemo. Neki izkušeni trapevt, ki dela v zakonski posvetovalnici, pa je izjavil, da je pomembneje, da zakonske partnerje naučimo, kako naj se prepirajo, kot kako naj se ljubijo. Ta trditev je morda pretirana, vendar ne prehudo, kajti tako imenovani kvaliteteni prepir, kjer ni poražencev, ne zmagovlacev, je največje jamstvo za ohranitev spoštovanja, medsebojnega upoštevanja in prilagajanja ter hkrati dopolnjevanja prav zaradi enkratnosti tako enega kot drugega partnerja v skupnem življenju. Bržčas pa je zavoljo razlik med ljudmi toliko strokovnjakov posvetilo svoje razisakve vprašanjem, kakšne sposobnosti so potrebne za skupno življenje in kaj vpliva na večjo ali manjšo prilagodljivost posameznikov v skupnem življenju. Kadar govorimo o vzajemnem prilagajanju dveh na začetku skupnega življenja, pričakujemo velike besede in pojme, ki naj bi označevali problem prilagajanja v skupnem življenju. V življenju pa se veliki problemi začenjajo z m a j h n i m i, na videz nepomembnimi, kar velja tudi za skupno življenje dveh. Dva, ki se odločita za skupno življenje, na začetku te poti šele sprejemata svoji novi vlogi, oblikujeta in uskaljujeta svoje navade, učita se tehnike sporazumevanja in poleg zahtev po vzajemnem prilagajanju morata ponovno definirati, opredeliti svoje potrebe, želje, pričakovanja, vrednote, poglede. Ob vsem tem pa je tu še vrsta na videz malenkostnih, vendar še kako pomembnih zadev, pri katerih se lahko hitro zatakne. Pogosto so ljudje, ki se od ločijo za skupno življenje, do teh malenkosti vse preveč površni in živijo v prepričanju, da se zaradi njih ne more zgoditi nič "hudega ". Življenje in tudi empirične raziskave pa govorijo, da bi velikim malenkostim morali že na začetku skupne poti posvetiti dosti več pozornosti, kajti prilagajanje, brez katerega v skupnem življenju ne gre, se začne pri malenkostih, a pomembnih zadevah: pri tem, ali bo kateri od obeh spal pri zaprtem ali odprtem oknu, v pižami ali brez, se kopal zvečer ali zjutraj, gledal televizijo pri prižgani ali ugasnjeni luči, jedel piščanca zrokami ali nožem in vilico... pa vse do usklajevanja intimnih navad vsakodnevnega življenja. Prav pri takšnih malenkostih lahko zakonca porušita ravnovesje med seboj, začnejo se drobni prepiri, očitki, konflikti, ki jih sprva še nekako obvladujeta in "gasita ", kasneje pa ne vidita več izhoda iz začaranega kroga, v katerem se mnogi ujamejo prav zaradi velikih male n k-o s t i. Pri še takšni zaljubljnosti in vsaj verbalni pripravljenosti, da bomo že kako obvladali tudi tiste malenkosti, ki nas sicer motijo, se žal skoraj po pravilu ne izteče dobro. Da do tega ne bi prihajalo tako pogosto, predvsem pa tako boleče, bi se ljudje, ki se odločajo za skupno življenje, morali zavedati, da se zbližata in odločita za skupno življenje dve osebnosti, ki sta dotlej dve desetleji ali več živeli in se razvijali vsaka zase. In čeprav sta vsaj na videz živeli v podobnih okoljih, ob podobnih sopodbudah in preprekah, s podobnimi pogledi na življenje in ljudi, nenazadnje s podobnimi navadami... se v skupnem življenju skristalizira njuna različnost. Za skupno življenje je neobhodno potrebna tako imenovana empatija - sposobnost zaznati čustva in stališča drugih, vživeti se v njihovo vlogo. Empatija je eden izmed znakov zrelosti posaineznika in še kako pomembna sposobnost, potrebna za skupno Življenje. V počastitev Dneva slovenske policije, ki ga policisti praznujejo 27. junija, je Policijska postaja Hrastnik 6. junija organizirala dan odprtih vrat in občane seznanila s pogoji dela in drugimi zanimivostmi, ki se dogajajo v policijski stavbi. Komandir Policijske postaje, inšpektorCvetko Možina je povedal, da so tako želeli omogočiti ogled Policijske postaje vsem Hrastničanom in drugim, predstaviti vlogo in naloge policije, varnostne razmere in pogoje dela ter pokazati materialno tehnična sredstva, ki jih policija uporablja pri svojem dclm Pod strokovnim vodstvom so si obiskovalci lahko ogledali primerke mamil, oborožitve policije, zaščitnih sredstev, voznega parka, sredstva za urejanje prometa... Policisti so prikazali tudi, kako je videti varovanje s tehničnimi sredstvi in delo policista konjenika, vodnika službenega psa in prometnega motorista. V predprostoru postaje je bil na ogled plakat o zgodovini policije s slikami motorjev in policijskih avtomobilov od fiata 750 do opla vectre, slike o pomoči štirinožcev ter označbe nazivov delavcev policije in položajne oznake delavcev MNZ. V prvem prostoru so bilenaogled postavljene makete o kriminalu, nasilju v družini in nad otroci. Če v družini prihaja do zlorabe otroka oz. če o njej sumimo, je naša moralna dolžnost, da o tem obvestimo strokovne službe. Če je pomoč nujna, pokličemopolicijskopostajo. Sporočilo ozlorabi otroka ni tožarjenje, tudi rti ovajanje, saj imajo otroci pravico do mirnega in srečnega življenja. Nasilje bomo preprečevali in ga omejevali, če bomo delovali skupno, če bomo nasilneže neprestano in vsi ustavljali. Nadalje so bili prikazani skoraj vsi primerki mamil, od indijske konoplje v cvetličnem lončku, do heroina. Plakat z naslovom V koži vlomilca je pokazal, kako lahko je delo vlomilcev, če rte storimo vsaj prvega koraka za večjo lastno varnost. Seznanili smo se s preventivnimi napravami. Naloga policije je tudi preventivna. Policisti vedo, kdaj in kje je najbolj nevarno in čemu seje mogoče izogniti. Ogledali smo si kovček za identifikacijo trupel, kovček za ogled kraja kaznivega dejanja ter lupo za dakti-loskopsko primerjavo. V takoimenovani delovni sobi, opremljeni z računalniki, se policisti ukvarjajo z raznovrstno problematiko, saj imajo prav tu bazo podatkov, ki so predpisani z zakonom. Imajo dostop do centralnega računalnika v Ljubljani, saj so takšni podatki nujno potrebni (npr. tiralice, lastništva vozil...). Prijazen policist mi je povedal, da v temnici razvijajo le čmobele fotografije, za hujše primere kaznivih dejanj pa uporabljajo videokamero. V spodnjih prostorih smo si lahko ogledali prostor za pridržanje, primerke orožja od starih pištol CrveneZastave do Barette 92 SF in Colta ter raznih vrst pušk, policijsko obleko, podobleko, borbeni jopič, ki se obleče preko neprebojnega jopiča, naboje, tarče in vse druge pripomočke, ki jih policisti uporabljajopri svojem delu. Pozornost je vzbujalo motorno kolo BMW R80 RT, ki je osnovna oprema prometne policije. Naogled je bil tudi golf z radarjem, pred katerim trepetajo prav vsi vozniki (in voznice), ki imajo pretežko nogo. Radar deluje na osnovi doplerjevega efekta in je prav takšen, kakršnega uporabljajo v letalstvu, le daje manjši. Preko aparature radar zazna objekt (avtomobil), ki je prekoračil omejitev in ga avtomatsko fotografira. Na sliki jejasno razvidna hitrost, datum, ura do stotinke sekunde natančno, avto z registrsko številko, kraj dela pa se vpiše naknadno. Novejši radarji imajo fotoaparat opremljen z bliskavico, zato naj se vozniki nikar ne zanašajo, da policisti ponoči ne lovijo "težkonožcev". Policijski šlem, ki ga ni prebila nobena krogla, izstreljena z razdalje osmih metrov. določeno občino oz. regijo. Psi morajo vedno nositi nagobčnik, brez njega so lahko le v primerih, ko smejo tudi policisti uporabljati strelno orožje. Takih primerov jepo zakonu pet. Za lov na človeka imajo izšolane še ovčarje, za iskanje mamil pa predvsem labradoije, terierje in španjele. Z odprtimi vrati hrastniške Policijske postaje so nam policisti na zanimiv in izčpen način dokazali, da niso le "bau - bau", ki se pojavlja na cestah, ko ga človek najmanj pričakuje. Videli smo, da je delo policistov težko, naporno, hkrati pa zanimivo, raznoliko in razgibano. V sa pohvala velja sodelujočim, ki so se trudili pri pripravi tega projekta. Jerca Vučetič Foto: Branko Klančar r» 3 m M9m m :sw Zelo veliko pozornost so pritegnili tudi vodnik službenega psa in policista konjenika. V kotu, poleg vodnika je sedel prekrasen pes rotweiler, ki sliši na ime Mik. Uboga le svojega vodnika, drugače paje miroljuben in smo ga prav vsi lahko pobožali. Policisti pse uporabljajo predvsem za lov na človeka (pogrešane osebe, storilce kaznivih dejanj nabegu, vlomilce,...). Sedežvseh službenih psov je v Ljubljani in po ------------------------ potrebi pridejo v Položajne oznake in zastavice Vlomilsko orodje E Oblikovanje skupne prihodnosti Kako povečati učinkovitost, so se spraševali pripravljale! novega statuta Gospodarske zbornice Slovenije. Ena od velikih možnosti za sooblikovanje prihodnosti je glas za tistega, ki mu volilci najbolj zaupajo. 19. junija bodo izvedene volitve v organe Gospodarske zbornice Slovenije skupaj z območnimi zbornicami. Državni zbor naj bi že lani sprejel nov zakon o gospodarski zbornici, vendar ta procedura še ni bila izpeljana. Lani je vlada predložila zboru tri modele zbornične organiziranosti. Sočasno je upravni odbor zbornice pripravil predlog statuta, ki predvideva potrebo po decentralizaciji oziroma avtonomnem nastopanju zborničnih delov. V zbornici so načrtovali reorganizacijo skupaj z volitvami organov. 17. julija letos jim namreč poteče mandat. Statut je bil 25. aprila sprejet, poleg njega še sklep o razpisu volitev. Na junijskih volitvah bodo izvoljeni člani upravnih odborov panožnih združenj (v Sloveniji jih je 19) in njihovi predstavniki v skupščino Gospodarske zbornice Slovenije, pa tudi člani upravnih odborov območnih zbornic (trinajst jih je v Sloveniji in med njimi za Zasavje Območna zbornica Trbovlje) ter njihovi predstavniki v skupščino Gospodarske zbornice Slovenije. V ponedeljek, 19. junija 1995 bodo od 7. do 17. ure na sedežu Območne gospodarske zbornice v Trbovljah oddali svoj glas predstavniki podjetij iz Zasavja. Med katerimi kandidati bodo imeli možnost izbirati? Kandidati za volitve članov upravnih odborov panožnih združenj in njihovih predstavnikov v skupščino GZS iz Zasavja so: -Združenje za trgovino Slovenije: Nikola Milovančev in Marjan Palčič (v UO). - Združenje za kovinsko industrijo: Gojmir Pešec (UO). - Združenje za kemično in gumarsko industrijo: Branko Maj e s (UO). - Združenje za elekrtoindustrijo: Borut Drnovšek (UO), Jože Smrkolj (UO in skupščina), Marjan Pergar (UO). - Združenje kovinskih materialov: Alojz Vajdič (UO). - Združenje za nekovine: Stojan Binder (UO in skupščina), Franc Randl (UO). - Združenje za lesarstvo: Miroslav Štrajhar (UO). - Združenje za celulozo, papirno in papirno predelovalno industrijo: Bogdan Simerl (UO). - Združenje za konzultantstvo, inženiring, razvoj in projektiranje: Ludvik Hribar (UO). - Združenje za gradbeništvo in IGM: Ivan Kerin, Branko Železnik (UO in skupščina). - Združenje za energetiko: Aljoša Kink (UO in skupščina), Janez Perger, Franc Stošicki, Jaroslav Vrtačnik (UO). - Združenje za gostinstvo in turizem: Mihael Zver (UO). - Združenje za stanovanjsko gospodarstvo: Igor Drobež (UO). - Združenje za varstvo okolja: Viktor Ramšak (UO in skupščina) - Združenje za drobno gospodarstvo: Stane Holešek, Sonja Klopčič, Darko Kodrič (UO). Kandidati za volitve članov upravnih odborov območnih zbornic in njihovoh predstavnikov v skupščino GZS za področje Zasavja so: Kandidati za člane UO območne gospodarske zbornice Trbovlje: - Energetika: Aljoša Kink, Janez Perger, Zdravko Stradar (voli se dva člana). - Elekrtoindustrija: BorutDmovšek, Marjan Pergar, Jože Smrkolj (voli se dva). - Gradbeništvo in IGM: Ivan Krošelj, Janez Malovrh (voli se enega). - Nekovine: Stojan Binder, Janez Kavzar (eden). - Kovinska industrija: Branko Lenart, Gojnmir Pešec (eden). - Kemična industrija: Branko Majes, Radoš Zornik (eden). - Trgovina: Cveto Knez, Marjan Palčič (eden). - Konzultantstvo, inženiring, razvoj in projektiranje: Ludvik Hribar, Andrej Knific (eden). - Lesarstvo: Jože Spolenak, Miroslav Štrajhar (eden). - Tekstilna, oblačilna in usnjarsko predelovalna industrija: Ivan Novšak, Andrijana Starina-Kosem (eden). - Varstvo okolja: Vladimir Draksler st., Milan Fakin (eden). - Turizem in gostinstvo: Drago Butja, Mihael Zver (eden). - Bančništvo: Zdenko Fritz, Marina Poboljšaj (eden). - Združenje podjetnikov: Janez Golob, Jože Goznikar, Janez Podbregar, Janez Vidmar (trije). Kandidati za predstavnike v skupščini GZS (voli se 1 kandidat): Ludvik Hribar, Ivan Krošelj .Janez Malovrh, Marjan Palčič. Na listi kandidatov za predsednika Gospodarske zbornice Slovenije so Marjan Cerar-generalni direktor Belinke Ljubljana, Jožko Čuk-podpredsednik GZS in Dagmar Šuster-predsednik GZS. Koliko bo ta raznolikost, ki ji bodo volilci 19. junija določili dokončna imena, vplivala na prihodnost, bomo morda v prihodnosti zaznali, želeli bi, da po pozitivni plati. Zasavska regija je ena najmanjših v Sloveniji, to pa nikakor ne pomeni, da njihovi predstavniki ne smejo biti glasnejši od drugih ali glasnejših od tistih, ki so to regijo zastopali v preteklosti. Ivana Laharnar Kdaj na zeleni veji? Zasavsko gospodarstvo še vedno boleha za boleznijo, ki se ji reče nedonosnost. Ali pa bi bilo lepše reči: izgube presegajo vrednost čistega dobička Razlika je res manjša, višina rdečih številk pa je še vedno znašala 1,672 milijarde tolarjev, vrednost čistega dobička je bila 331 milijonov manjša od izgube. Kar štiri petine izgube je izkazalo področje industrije in rudarstva, obračunalo pa jo je 30 gospodarskih družb. Nekaj premikov na bolje vseeno je Lani je bil obseg gospodarjenja za 0,7 odstotka večji kot leto poprej, ko se je zmanjšal za 3,2 odstotka. Najbolj so povečali proizvodnjo v Hrastniku (2,6 odstotka), v Zagorju ob Savi le za 0,8 odstotka, v Trbovljah je bila za 0,9 odstotka manjša kot leto prej. Naše gospodarstvo kar precej zaostaja za doseženo rastjo obsega poslovanja v odnosu na slovensko in sicer za 6,4 odstotka. Plačilna sposobnost je največkrat na psu Opravičujemo se za vse prej kot ustrezen izraz, ampak slišali smo ga in še slišimo v podjetjih, kadar povprašujemo o tem. Likvidnostna situacija se iz leta v leto poslabšuje. Po vsej verjetnosti se ne bomo dosti zmotili, če bomo dejali, da se tudi letošnje polletje ni kdo ve kako izboljšala, ponekod celo poslabšala, četudi smo imeli konec prejšnjega leta stanje, ko je kar 92 podjetij izkazovalo blokado svojih žiro računov, kar je 25 več kot leto prej. Povprečna vrednost blokad je zanšala 2 milijardi 322 milijonov tolarjev, kar je bilo za skoraj 67 odstotkov več kot leta 1993. In če povemo še to, da je bilo pri podjetjih z blokiranimi računi kar 5.430 zaposlenih, si vsakdo utegne sam predočiti razmere, v kakršnih posluje naše gospodarstvo. Izvoz naš vsakdanji O njem pišemo iz številke v številko. In namesto, da bi povedali kaj ugodnega, moramo žal venomer ugotavljati, da veliko več prodamo na tuja tržišča, dohodek pa je vse bolj pičel. Da ne bo pomote: drži, da imajo marsikje naprave že tako iztrošene ali pa previsoke proizvodne stroške, dajim izvoz ne prinaša pravih dobičkov ali vsaj pravih prihodkov. Če pa tarnajo o vse manjši izvozni donosnosti podjetja z razvito tehnologijo in solidnim znanjem zaposlenih, potem res nekaj ni v redu v deželi Kranjski. Spričo tega niti ni naključje, če najodgovornejši gospodarstveniki govorijo o katastrofi v izvozni aktivnosti in ugotavljajo, da jim ta prinaša pravi ništrc in še manj. Omeniti pa velja, da smo se lani približali 100 milijonom ameriških dolaijev izvozne vrednosti. Pokritost uvoza z izvozom je bila 160,9 odstotna, od tega v Hrastniku 204,4, v Zagorju ob Savi 183,3, najneugodnejša pa v Trbovljah 109,7 odstotka. Manj nazaposlcnih, ampak do kdaj? Po nekaj letih suhih krav na tem področju smo lani dočakali, da je bilo število zaposlenih za 365 večje kot leta 1993 in za 77 manjše kot leta 1992. Vendar ena lastovka ne prinese pomladi. Skoraj zagotovo bomo leto obsorej morali spet zapisati, da se je število zaposlenih v primerjavi z letom 1995 spet zmanjšalo. Vzrok je na dlani: začetek pogreba za kmalu rajnkim zagorskim premogovnikom, pa zmanjšanje števila sedanjih delovnih mest v obeh sosednjih rudnikih. Milan Vidic S.... —s* V današnjem času se z razvojem tržnega gospodarstva razvijajo problemi, ki pestijo tudi potrošniško družbo; nejasnosti pri dostavi blaga na dom, neenostnost cen na trgu, subjektivno in neresnično reklamiranje izdelka... Pri vseh tegobah se človek najbrž niti ne zaveda, da ima kot potrošnik določene pravice, ki jih je upravičen uveljavljati. Že pet let se v Sloveniji razvija Zveza potrošnikov Slovenije, ki pomaga reševati probleme, od oktobra pa je v Zagorju odprta tudi območna pisarna zveze, ki jo vodi Tanja Šulin-Drnovšek. V pogovoru je povedala nekaj več o nastanku zveze, vključevanju Zasavja ter o najpogostejših problemih, ki nastanejo tudi zaradi potrošnikove nepazljivosti pri kupovanju izdelka. Kdaj so se začela gibanja, ki danes omogočajo vse boljšo zaščito potrošnika? Ob osamosvojitvi Slovenijeje bila leta 1990 ustanovljena tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Pobudniki ustanovitve zveze so bili posamezni občani z današnjo predsednico zveze Bredo Kutin na čelu, ki je prej opravljala delo na Centru za napredek gospodinjstva in že takrat sodelovala tudi z zunanj imi potrošniškimi organizacijami, predvsem z avstrijsko in nemško zvezo potrošnikov. Kdaj so se podobne zveze, ki ščitijo potrošnika, razvile v tujini? Zveze potrošnikov delujejo v tujini že dolgo časa; najdaljšo tradicijo delovanja imajo v Združenih državah Amerike, kjer pomaga zveza potrošnikom že od leta 1936. V Nemčiji deluje sistem od leta 1953, v Veliki Britaniji pa seje razvil leta 1957. Prvotni namen teh institucij je bil dokazati škodljivost določenih artiklov, ki so bili na trgu dostopni potrošniku. Problem ogroženosti potrošnika pa seje ohranil vse do danes, saj tržna konkurenca še vedno posiljuje in na razne načine izsiljuje kupca, da bi ga prepričala o kvaliteti izdelka, pa čeprav mu s tem škoduje. Pri tem problemu bi izpostavila predvsem nemško zakonodajo, ki s sistemom zelo dobro ščiti potrošnika. Vsi poznamo zavarovalne in druge agente, ki hodijo od vrat do vrat ter potrošnikom namenjajo pol ure časa za sklenitev raznih pogodb. Tako imenovana "pogodba od vrat do vrat" se lahko v Nemčiji razveljavi v osmih dneh, če potrošnik ugotovi, da v času obiska agenta ni mogel realno presoditi ali je bil nakup izdelka v njegovem interesu. Je Zveza potrošnikov Slovenije vladna organizacija? Zveza pptrošnikov Slovenije deluje kot neodvisna in neprofitna organizacija, ki jo materialno podpirajo člani ter vlada, nikakor pa je ne morejo financirati proizvajalci izdelkov. Izkupiček članarine je pravzaprav namenjen naročnini na revijo VIP, v kateri objavlja Zveza potrošnikov Slovenije aktualne primerjalne teste, s katerimi si potrošnik pomaga pri nakupu kvalitetnega izdelka. Primerjalni testi so zelo dragi, zato sodeluje PZS tudi z avstrijsko potrošniško zvezo, s katero je opravila npr. test čokolad in ugotovila, da čokolada Gorenjka po kakovosti prav nič ne zaostaja za avstrijsko Milko, po kateri plane nedvomno več potrošnikov. Kako je bil slovenski potrošnik zaščiten pred nastankom Zveze potrošnikov Slovenije? Zveza potrošnikov Slovenije predstavlja nekakšno nadaljevanje dela potrošniških svetov, ki so v preteklosti delovali v okviru krajevnih skupnosti in jih je ustanovila bivša SZDL. Največ dela so imeli v preteklosti potrošniški sveti predvsem z določanjem enotnih cen artiklov in z izločanjem nekvalitetnega blaga. Kdo vse prispeva deleže k materialni podpori ZPS? Največji delež materialne podpore prispeva Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, kar zadostuje za osnovne in najnujnejše potrebe Tanja Šulin - Drnovšek zveze. Sredstva za uvajanje novega informacijskega sistema ter delovanje območnih svetovalnih pisarn pa prispeva program PHARE, ki je podprl odprtje zaenkrat treh svetovalnih pisarn: v Mariboru za štajersko področje, v Novi Gorici ter v Zagorju, ki pokriva območje od Litije do Radeč. Vse tri pisarne bodo do prvega septembra delovale poskusno, nato pa bodo začele obratovati redno. Trenutno je program PHARE predvidel zaposlitev ene osebe v vsaki pisarni, septembra pa bo redno zaposlil tudi pravnega svetovalca, ki bo urejal težje, preko sodišča rešljive probleme. Zanimivo je, da je v program PHARE vključeno ravno Zagorje... Z osamosvojitvijo države in z novim stanovanj skim zakonom j e leta 1990 prišlo do velikih sprememb; krajevne skupnosti so bile zasičene z vprašanji krajanov, ki so se nanašala predvsem na probleme odkupa stanovanj. V tistem času je prenehala z delovanjem tudi svetovalna služba sindikata, problemi pa po drugi strani spet niso bili tako težki, da bi jih morali urejati preko sodišč. Krajevna skupnost navalu ni bila kos. Obrnili smo se na Zvezo potrošnikov Slovenije, a nam najprej zaradi materialnih problemov niso mogli pomagati. Z razpisom programa Informacijski material, ki ga lahko dobite v pisarni. k ffi PHARE, kije objavil razpis za tranzitne države, kamor sodita tudi Slovenija in Madžarska, pa smo želje po ustanovitvi območne pisarne v Zagorju lahko uresničili. Izpolnili smo vse pogoje, ki jih je zahteval razpis ter dobili tudi potrebno soglasje takratnega Izvršnega sveta občine Zagorje ob Savi. Območna pisarna deluje v Zagorju zdaj dvakrat tedensko, zaradi oddaljenosti nekaterih krajev litijske občine pa se je pojavil problem. Litija je površinsko zelo velika, vanjo spadajo tudi manjše vasi, ki so od mesta zelo oddaljene, krajani vasi pa imajo z mestom le nujne stike. Nekateri pridejo v Litijo nekajkrat na leto, Zagorje pa je za reševanje njihovih problemov še bolj oddaljeno. Upamo, da bomo jeseni odprli pisarno tudi v Litiji. Občina nam nudi vse potrebne pogoje, zato načrtujemo, da bo naša območna pisarna enkrat tedensko svetovala tudi v Litiji. Kakšna je veriga, odnos med potrošnikom in zvezo? Vsem potrošnikom, ki imajo kakršenkoli problem, območna pisarna brezplačno svetuje in jim po najboljših močeh pomaga. Če je stranka hkrati član zveze, ima zagotovljeno tudi brezplačno pravno pomoč. Pogost problem, ki muči potrošnike, je vprašanje upravičenih zamudnih obresti v primeru, ko potrošnik izdelka ne prejme v dobavnem roku. Zelo pomemben cilj zveze je sprejetje zakona o varstvu potrošnika, ki prinaša za potrošnika ugodne novosti, na primer možnost skupne civilne tožbe, s katero bo lahko zveza v imenu potrošnikov zastopala posameznika. S sprejetjem omenjenega zakona bi bili v zelo kratkem času rešeni vsi problemi Cimosa ali Les banke, posledica sprejetja zakona pa bi bila tudi razbremenitev sodišč. Če pogledava bolj konkretno - kateri problem je v Zasavju trenutno najbolj pereč in aktualen? Najbolj aktualna zadeva so trenutno novi vlakovni vozni redi, s katerimi so Slovenske železnice ukinile postanke Inter City vlakov na postajah Zagorje, Hrastnik in Trbovlje. Po mnenju strokovnjakov omenjene tri železniške postaje ne izpolnjujejo dveh obveznih pogojev, ki bi omogočala postanke vlakov: nobena od postaj nuna zgrajenega podhoda na drugi peron, peroni pa niso dovolj dolgi, da bi sprejeli vso kompozicijo vlaka. Železniška postaja v Hrastniku nima dovolj visokih peronov, kar bo skušala popraviti že v letu 1996. Zaenkrat smo dosegli, da na postajah še vedno ustavlja brzi vlak iz Zagreba (6,08 v Zagorju), s katerim potuje v službo ogromno Zasavcev. Ob vseh ostalih problemih potrošnikov bi bilo dolgoročno zelo koristno, ko bi imeli v vseh upravnih odborih institucij, ki vplivajo na kakovost življenja potrošnika (stanovanjski sklad), tudi potrošniki svoje mesto. Kako spoznavate sistem delovanja zveze, kje dobite nove informacije o aktualnih problemih? Program PHARE nam nudi tudi dodatno izobraževanje. Pred nekaj dnevi sem se vrnila iz Nemčije, kjer smo si tako v zahodnih kot tudi v vzhodnih deželah države ogledali sistem varstva nemškega potrošnika. V Nemčiji so vse nujne koristne informacije potrošniku zelo lahko dostopne, potrošnik se lahko o svojih pravicah informira celo v knjižnicah. V vzhodnih deželah, predvsem v manjših vaseh, je organizirana nekakšna potujoča knjižnica, ki potrošniku tudi svetuje. V vzhodnih deželah Nemčije je poleg brezposelnosti najbolj pereč problem odplačevanje kreditov. V VelikiBrita-niji pa je sistem zveze potrošnikov tako razvit, da poteka izključno po pisni poti; potrošnik prejme potrebne nasvete najkasneje v tednu dni. Kateri je trenutno najbolj pomemben cilj, ki si ga je postavila Zveza potrošnikov Slovenije? Zveza potrošnikov Slovenije si trenutno NAZIV OPTIKA DOSEŽENO Št TOČK (največ 15 točk) Optik Lah 14 Optik Samo Pirc 13,75 Optika Barbara 13 Optika Martin Krhlikor 13 ABA optika 13 Optika & Cidban 13 Optik Anion Bonča 12,75 ART optika Maribor 12,75 Optika Mirje 'X'X-XvX -X\'X-X M, O Optika Iris 11,25 Mestna optika 10,25 Optik Zajec 9,25 Expre$s optika 8,25 Optik Alojz Terbežnik 8,25 Optik Gregor Sever 6,25 Primerjalni test prizadeva rešiti problem zavarovalništva, saj so ljudje z manjšimi dohodki, npr. upokojenci in otroci, bolj prizadeti in niso deležni potrebnih pravic. Kako naj sc zasavski potrošnik loti problemov, na katere lahko naleti skoraj na vsakem koraku? Območna pisarna Zagorje deluje vsako sredo od enih do treh popoldan. Praksa je takšna, da se s potrošnikom najprej pogovorimo prek telefona, nato pa se domenimo za osebni kontakt, za razgovor. O novih problemih obveščamo potrošnike preko revije VIP ter preko drugih medijev. Problemov je ogromno, stranke me kličejo domov tudi do devetih zvečer, češ da so jim odklopili vodo ali pa, da j im upravnik stanovanj skega bloka krade nafto. Ker se bliža čas počitniških letovanj, bi opozorila še na problem "fortune sistema". Čedalje pogosteje se namreč dogaja, da potrošniki vplačajo relativno poceni izlet ali letovanje v tujino, se odpeljejo v kraj letovanja, kjer pa ugotovijo, da objekt nastanitve sploh ne obstaja. Ponavadi gre ravno ob tistem času turistična agencija v stečaj, tako da oškodovani potrošniki ne dobijo povrnjenega niti ficka. Potrošniki prepogosto mislijo, da bo naša zveza popravila njihove lastne napake. V pisarno vedno prihajaj o s predpostavko, da imajo prav, kar pa ni nujno. Zveza potrošnikov Slovenije ne rešuje napak potrošnikov, temveč jim pomaga po geslu vseh potrošniških zvez -"Pomoč za samopomoč". Vsi, ki mislite, da ste bili kot potrošnik kakorkoli materialno oškodovani, ste vabljeni, da se čimprej oglasite v pisarni, kjer vam bomo skušali pomagati po najboljših močeh. Jaša Drnovšek PovftMlo mm KoBitnlk Pred dvajsetimi letije bila odprta prenovljena in posodobljena planinska koča. Zgodovina tega, danes izredno lepega in bogato obiskanega planinskega doma, sega v leto 1955, ko je prvi UO PD Rimske Toplice (M. Škornik, D. Škornik, R. Korošec, S. Tauses, F. Perše, P. Pavčnik in drugi) začel s pogovori o lastnem planinskem domu. Ko se je družina Trbežnik izselila v novo stanovanje v Hrastnik, so se začela obnovitvena dela na domačiji, ki je danes koča na Kopitniku. Že leta 1956 je začelo delovati Zavetišče na Kopitniku, ki je sprejemalo planince skoraj 20 let. Aktivni člani pa so si postavlili obsežen načrt, katerega končni cilj je bila posodobljna planinska koča. Dela so trajala dolga leta, ker so bili odvisni predvsem od prostovoljnega dela in dotacij "dobrotnikov" (Tovarna lesene galanterije, Turistično društvo, Kmetijska zadruga, vojna bolnica..). Izdali so celo darilne bone v vrednosti 10 dinarjev, katereso prodajali vsepovsod. Levji delež pa so prispevali planinci, ki so vsak vikend in praznik prizadevno dežurali, na ramenih nosili hrano iz doline in vodo iz oddaljenega studenca. Tako je Zavetišče v letih od 1956 do leta 1975 dobilo novo streho, ogrodje iz brun, M. Suhodolčan, RimskeToplice spodnjo točilnico, v skalo vklesano dvorano, pozidane zgornje prostore z nekaj ležišči, sanitarije, elektriko. Zasavska PD so pomagala z materialom in prostovoljnim delom, saj so se tudi ona borila s finančnimi težavami. Vsi ti pionirji PD Rimske Toplice so vložili v delo društva in v obnovo koče mnogo truda, veliko žuljev in nešteto delovnih ur, da so lahko leta 1975 končno slovesno odprli obnovljeno kočo na Kopitniku. Tako so vsi planinci dobili drugi dom, saj se koča odlikuje po prijaznosti in domačnosti. Po letu 1975 so nasledniki ohranjali in obnavljali kočo, ne da bi porušili prvotni izgled. Dodali so velko izboljšav, obnovili streho, zgradili malo kočo, napeljali vodovod in okolico požlahtili z lesenim kozolcem, prav na mestu, kjer je stal pred več kot 40 leti. Vsak planinec, ki sestopi v dolinico, kjer gnezdi koča, potrdi, daje ena naj lepših daleč naokoli. Besede pohvale in množičnost na Kopitniku so najlepša zahvala vsem pionirjem PD za njihov trud in prizadevnost. Planinci PD Rimske in njigovi gostje so se na Kopitniku sešli v soboto, 10. junija, si segli v roke, se ozrli v preteklost, sedanjost in prihodnost. Dan so jim popestrili MPZ Antona Aškerca Rimske Toplice pod vodstvom J. Goriča, Celjsko pevsko društvo, ki letos slavi 1100. obletnico obstojapod vodstvom prof. E. Goršiča in recitator OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Ob prijetni domači glasbi so se tudi zavrteli. Novi direktor Občinski svet občine Trbovlje je imenoval novega direktorja Gasilskega zavoda Trbovlje. Zavod ima svoje prostore na Savinjski cesti 35. V njem je trenutno zaposelnih 12 delavcev. Zadirektorja v naslednjem mandatnem obdobju je svet imenoval Miha Žagarja iz Trbovelj. T.L Izlet v Karavanke Planinsko društvo Trbovlje organizira skupinski izlet v Karavanke. Izletniki se bodo pod vodstvom planinskega vodnika povzpeli na Kofce. Tu stoji na višini 1505 m Dom na Kofcah. Skupina bo stopila tudi na Veiki vrh v Košuti (2088 m). Masiv Košute je najmogočnejši in najhomogenejši v Karavankah v preko 10 km dolgi, sklenjeni verigi in ima kar šest vrhov, ki segajo preko 2000 m. Izlet bo v soboto, 17. junija, prijave pa sprejemajo v društveni pisarni. T.L. Brošurica ob 50-letnici Pred kratkim j e izšla v Trbovljah deset strani obsegajoča brošurica običajnega knjižnega formata z naslovom - 50 let po zmagi nad fašizmom. Napisal jo je Ado Naglav v okviru zgodovinske komisije pri ZB Trbovlje. Oh, kako je dolga, dolga pot iz tujine pa do doma... Bile so čudne pomladi. Starejši jih dobro pomnimo. Bila je pomlad ob začetku vojne, bile so hude pomladi med vojno, bila je težka pomlad ob koncu vojne. Za pomladjo, ko so v naše kraje pridrli okupatorji, jeprišlo poletje, grenko poletje. Tisti čas so že nemo-pričali z imeni ustreljenih talcev -slovenska imena in priimki. Tisti čas so začeli izganjati Slovence z rodne grude v neznane kraje. Tega se dobro spominjamo. Društvo izgnancev Trbovlje je v začetku junija pripravilo v mestnem parku spominsko svečanost na dneve, ko so vlaki vozili izgnance najprej na Hrvaško, v Bosno in Srbijo, pozneje še v Nemčijo. Barake pri Rajhenburškem gradu so se polnile. Ko je bilo zbranih dovolj za transport, so jih v poznih večernih urah odgnali po ozki 'poti na železniško postajo. Kolono so spremljali oboroženi vojaki. Vpili so na ljudi, če niso hodili dovolj hitro, pač po njihovi volji. Nerodneže so priganjali s puškinimi kopiti. Na postaji so čakali vagoni. Ko so se komaj strpali vanje, so se stražarji postavili k vratom. V noči so se komaj zaznavno lesketale vode Save. Odhod. In zažvižgal je vlak skozi mrak... Ko je lokomotiva potegnila za Rajh odvečne in manjvredne ljudi na pot v neznano, seje zaslišalo tiho petje, bilo je pridušeno, toda vrelo je iz srca: Oh, kako je dolga, dolga pot iz tujine pa do doma... Kdor je preživel, je pesem zapel spet tisti trenutek, ko se je vrnil v domači kraj. Taki spomini so grenki, resnični in potrebni, saj govore o letih, ki jih je preživel velik del naše generacije. Slavko Gulič, Trbovlje Natisnila jo je GEP Tika Trbovlje, založila pa občina Trbovlje. V knjižici avtor na svoj način opisuje začetke in potek upora proti okupatorju med zadnjo vojno, pa tudi konec vojne v naših krajih. Po izjavi avtorja A. Naglava je knjižica namenjena v prvi vrsti učencem in dijakom trboveljskih šol. T.L. Za nove najemnike mileje Aprila letos je upravni odbor stanovanjsekga sklada pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovnaje sklenil, da uvaja plačevanje akontacije za ureditev stanovanja ob izselitvi oz. prenehanju najema s strani novih najemnikov upokojenskih stanovanj, katerih lastnik je ZPIZ. Takšen stanovanjski blok je tudi na Tereziji v Trbovljah. Novi najemniki naj bi plačali ob vselitvi v upokojensko stanovanje akontacijo v višini 67 nemških mark na m2 površine v tolarski protivrednosti. Ta sklep je zbudil veliko pozornost in odpor pri društvih upokojencev v Sloveniji. Društvo upokjencev Trbovlje je ZPIZ-u takoj poslalo protest proti takšnemu načinu "odiranja" upokojencev - stanovalcev v stanovanjih, ki so v lasti ZPIZ. Na temelju tega protesta se je pri DUT oglasila večja skupina vodilnih ljudi iz ZPIZ, preverila upravičenost pritožbe in ugotavljala možnost zmanjšanja te akontacije. UO stanovanjskega sklada ZPIZ je pred dnevi sklenil, da plačilo akontacije ostane, vendar se ta zmanjša iz 67 na 50 nemških mark za m2 površine. Rok plačila je podaljšan z enega na dve leti, že pred podpisom najemne pogodbe pa ja treba plačati 25 odstotkov tega zneska (pred tem naj bi plačali vsaj 50 odstotkov). Akontacijo vplačanega zneska bo sklad v času najema stanovanja obrestoval. In zakaj sploh uvedba plačila akontacije za nove najemnike upokojenskih stanovanj? Stanovanjski sklad se mora obnašati kot dober gospodar. Najemniki ob izselitvi večinoma zapuščajo stanovanja v zelo slabem stanju, odprava okvar pa je draga. Neprofitne najemnine so prenizke, da bi s tem pokrivali še takšne stroške. Vplačano akontacijo bodo najemniku upokojenskega stanovanja vrnili, če bo zapustil ob izselitvi urejeno stanovanje, sicer pa bodo sredstva namenili za obnovo. Glede na povprečno površino upokjenskih stanovanj bi po prvem predlogu znašala akontacija okoli 3.000 nemških mark, kar pa bo na temelju protestov društev upokojencev sedaj manj, pa tudi prvi obrok bo pol manjši in rok plačila daljši. T.L. V novih prostorih je delovno Seja izvršnega odbora Društva upokojencev Trbovlje je že potekala v novih prostorih. Člani so poslušali poročilo predsednika Florjana Plevnika, ki je sodeloval na zadnjem občnem zboru ZDUS 30. maja. Soglašali so s sklepi v zvezi s pokojninami, rekreacijo, zidavo stanovanj za upokojence, podaljševanjem vozniških dovoljenj za upokojence stare nad 65 let, pomočjo socialno ogroženim ... Poročilo je podal tudi predsednik gradbenega odbora o poteku in dokončanju novih klubskih prostorov Boris Malovrh. Posebej je omenil vsa tista podjetja, obrtnike, storitvene dejavnosti in posameznike, ki veljajo kot dobrotniki, ki so s svojimi sredstvi -materialnimi, finančnimi in storitvenimi pomagali pri gradnji nadzidka in njegovi opremljenosti. Vsem tem je izrekel toplo zahvalo za dano pomoč. Odbor je namenil čas tudi udeležbi članov društva na zboru upokojencev, ki bo 22. junija v Mariboru. Iz Trbovelj bodo sodelovali tudi pevci in pevke ter VIS. Nastopili bodo skupno s pevci iz Litije in Brežic. Na seji so ustanovili odbor za upravljanje z novozgrajenim klubskim prostorom, ki ga vodi B. Mlaovrh, člana sta F. Plevnik in J. Zavolovšek. IO je na koncu izrekel pohvalo članom gradbenega odbora za zgraditev novih klubskih prostorov. Nove prostore si bo članskto DUT ogledalo v dneh 12., 14. in 16. junija od 10. do 11. ure. T.L. Planinci v Julijcih Planinska skupina PDT pri DUT organizira v četrtek, 15. junija skupinski izlet v Julijske Alpe. Stopili bodo na Sleme, Vršič, nato pa obiskali še Vrata. Udeleženci se bodo podali na pot z avtobusom. Skupino bo vodil Vinko Pfeifer. T.L. V spomin Milošu - Mihi Vastieu V sredo, 7. junija dopoldan, smo položili k večnemu počitku na pokopališču v Trbovljah žaro s pokojnim Milošem - Miho Vastičem. Po daljši bolezni se je izteklo njegovo domala 81 let dolgo življenje. Za seboj je zapustil opravljeno delo, ki ga v kratkih besedah ni mogoče v celoti zajeti in opisati. Rojen je bil v Hrastniku, tam odraščal in se že kmalu vključil v telovadne vrste, kjer se je postopoma koval v velikega redoljuba. Nemški okupator ga je med prvimi leta 1941 aretiral in ga po zaporu, že junija istega leta z družino pregnal v Srbijo. To so bila zanj in za družino huda leta najbolj krutih izkušenj. V Kraljevu so ga Nemci znova zaprli v taborišče talcev. V Lazarevcu so ga kasneje slovenski izgnanci izvoli li za predsednika kulturno prosvetnega društva F. Rozman. Po vrnitvi iz pregnanstva se je takoj vključil v obnovo telesno kulturnega življenja v Hrastniku in hkrati tudi v Trbovljah oz. v krajih takratnega okraja. Sestavil je veliko število telovadnih ekip za javne nastope in akademije. Pripravljal in treniral je mnoge telovadce za državne in mednarodne nastope. Svoje pa je prispeval tudi kot trener lahkoatletov, plavalcev, smučarjev... v Trbovljah, pa tudi planinski organizaciji je posvetil vso pozornost. Znano je tudi njegovo uspešno delo v Slovenj Gradcu in drugih krajih Koroške pri oživljanju športnega in telesno kulturnega življenja. Zadnja desetletja je njegova ljubezen v največji meri veljala likovnemu ustvarjanju. Začel je že v mladih letih, nadaljeval pa v zrelejših. Leta 1963 je bil med prvimi pobudniki za ustanovitev sekcije revirskih likovnikov pri Svobodi Center v Trbovljah. Po ustanovitvi Relika je bil njegov večletni predsednik. Temelji, ki jih je postavil takrat, so še sedaj čvrsti. Relik je postal tudi v slovenskem merilu pojem ljubiteljskega likovnega ustvarjanja tako na področju strokovnega izpopolnjevanja članstv, kakortudi razstavljanja in širjenja svojega kroga širom Slovenije in izven nje. Sam je pripravil okoli 50 samostojnih likovnih razstav, s svojimi deli pa je sodeloval na okoli 300 skupinskih likovnih razstavah. Že leta 1971 je dal pobudo za ustanovitev Zveze likovnih skupin Slovenije, kar se je udejanjilo leta 1973. Postal je prvi predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije. In likovne skupine širom Slovenije so začele poganjati in se medsebojno povezovati. V tem času je organiziral prvo republiško likovno kolonijo v Seliščih in v Mestni galeriji v Ljubljani, kasneje pa tudi likovno kolonijo v Dudovici pri Lazarevcu. Prizadeval si je tudi za ureditev likovne galerije v DD v Trbovljah. Ob 10. obletnici Relika je odločilno pripomogel k postavitvi republiške razstave likovnih del v Trbovljah, ko je bilo na ogled postavljenih preko 2000 likovnih del, od tega deloma tudi nekaj v Hrastniku in Zagorju. To je bila doslej največja likovna manifestacija v Trbovljah. Sicer pa je njegov likovni opus narasel na več sto del. Večinoma so te slike v raznih slikarskih tehnikah in materilaih na številne motive. Predvsem mu je bil pri srcu gorski svet. Izdelal je tudi številne kipe, večje, srednje in male plastike, v lesu, premogu, ksilitu in drugih materialih. Pokojnega Miloša - Miha Vastiča bomo ohranili v trajnem spominu kot zagnanega telesno kulturnega in športnega delavca, pa tudi kot imenitnega likvnega ustvarjalca, družina pa kot dobrega in skrbnega moža in očeta. Tine Lenarčič -------------^ Vsako poletje se konec avgusta skupina romarjev poda na dolgo pot v Novo Štifto, odslej pa si bo možno zanimiva in enkratna doživetja ogledati tudi na filmu. V soboto, 3. junija, je bila v župnijski cerkvi Svetega Petra in Pavla v Zagorju premiera prvega in drugega dela dokumentarnega filma Romanje v Novo Štifto, ki gaje zrežiral Zlatko Benko. Predstavljeni film je bil pravzaprav kratka verzija štiri ure dolgega dokumentarca, saj so ga uspeli skrajšati zadobro uro in pol. Film sestavljajo arhivski posnetki z romanja Toma Brezovarja ter posnetki, narejeni na romarski poti pred dvema letoma. V filmu je tudi z orisom zgodovinskega ozadja podrobno predstavljenih sedem cerkva, ki so jih romarji obiskali. Popotniki so se na večdnevnem potovanju ustavili v Čemšeniku, Lipi, Šmartnem ob Dreti, Okonini, Radmirjah, Gornjem Gradu, ob cerkvi Sv. Miklavža, v Novi Štifti ob cerkvi Marije Zvezde, v Zgornjem Tuhinju ter s popotovanjem zaključili v Zagorju. Dokumentarec si je ogledalo več kot sto obiskovalcev, film pa je bil verjetno najbolj zanimiv gledalcem, ki so že kdaj romali v Novo Štifto. Kljub VHS posnetkom je bil film zelo dobro zmontiran, slika dokaj čista, gledalce, ki so sedeli v zadnjih vrstah, pa je najbolj motila slaba kvaliteta zvoka. Mnogi med njimi namreč sploh niso prepoznavali besedila. Film je zaradi potopisnega sloga prevzel tako romarje kot tudi druge obiskovalce, saj so se med slednjimi nekateri odločili, da se bodo letos prvič podali na pot. Vsi, ki jim je bil dokumentarni film všeč, lahko videokaseto z doživetji na romarski poti naročijo v Župnijskem uradu v Zagorju pri Antonu Dobrovoljcu. Trenutno potekajo še zadnja dela montaže tretjega dela filma, ki bo zaradi svoje zvrsti zanimiv tudi zaobčinstvo širšegaobsega. Igrani film z nas lovom Romanje v Novo Štiftonamreč prikazuje vse znane čudeže, ki so se zgodili Tomu Brezovarju je plaketo podelil Zlatko Benko v zgodovinski preteklosti in zaradi katerih je Nova Štifta tudi postala množično obiskovan kraj. Po premieri filma je Foto kino zveza Slovenije Tomu Brezovarju podelila plaketo dr. Karla Grosmana za življenjsko delo na področju filma in fotografije. Tomo Brezovar že več kot trideset let prostovoljno deluje na področju fotografije in filma in je z dosedanjim delom nedvomno pripomogel k napredku slovenske filmske dejavnosti. V imenu FKZS je Tomu plaketo podelil njen podpredsednik Zlatko Benko. Jaša Drnovšek Ljubitebjs/ji fjibtura medSčilo in ‘Karibdo Zadnja leta je kar precej predlogov in pripomb o stanju ljubiteljske kulture. V občinah jo povezujejo občinske zveze kulturnih organizacij, združene v Zvezo kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani. Kako bo torej v bodoče z organizacijo in financiranjem ljubiteljske kulture, ki povezuje v svojih vrstah stotine pevskih zborov, pihalnih godb, gledaliških, folklornih in likovnih skupin, lutkovnih odrov, raznovrstnih ansamblov in podobno. Znano je, daje Ministrstvo za kulturo predložilo Državnemu zboru v branje predlog zakona o ustanovitvi javnega sklada za ljubiteljsko kulturo. Tako bi namreč radi zavarovali dosedanjo razmeroma dobro razvito mrežo strokovnih služb ZKO. O predlagani rešitvi so že dosti razpravljali, nekateri so izrazili tudi bojazen, da bi zavoljo nejasne razmejitve pristojnosti med državo in občinami prišlo do nesoglasij, kar kulturi in njenim dejavnostim zagotovo ne bi koristilo. Zato kulturniki menijo, da bi morali tudi v državnem proračunu definirati porabo sredstev, namenjenih za kulturne dejavnosti. Gre namreč za to, da občine kulturi namenjena sredstva ne bi porabile za druge lokalne potrebe. Kulturniki celo menijo, naj bi država začasno nakazovala namenjena sredstva direktno lokalnim izvajalcem kulturnih programov. Ministrstvo za kulturo je tudi mnenja, naj bi občine do uveljavitve nacionalnega programa v državnem zboru ne spreminjale obstoječe mreže kulturnih ustanov in naj upoštevajo veljavne normative in standarde. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je 9. in lO.junijav Slovenj Gradcu organizirala delovno srečanje predstavnikov in tajnikov občinskih zvez kulturnih organizacij iz vse Slovenije. Obravnavali so predlog zakona o skladu Republike Slovenije o ljubiteljski kulturni dejavnosti, predlog zakona o društvih, govor pa je bil tudi o donatorstvu, mecenstvu, sponzorstvu... Kulturniki so na srečanju opozorili tudi na to, da bi morali podjetjem, ki dajejo takšno pomoč, omogočiti olajšave pri plačevanju davkov. Srečanja seje udeležil tudi minister za kulturo Sergij Pelhan. Prisotni so postavili dosti vprašanj o nadaljnjem delu ljubiteljskihkulturnih društev in organizacij. Da bi bile še rešitve spodbudne in bi razna kulturna društva veselo nadaljevala z delom! Tine Lenarčič ZABELctzO Hrastnik Osmošolci z Dola pri Hrastniku so končni izlet v Gardaland povezali tudi z obiskom Verone, kjer so si ogledali kulturne znamenitosti mesta - Julijin balkon, ki je navdihnil Shakespeara, Dantejev spomenik, areno,... F.M. V Ljudski knjižnici Hrastnik poteka Uganka meseca na temo Knjige in knjižnice. Vsi, ki želite sodelovati v nagradni igri, izpolnite vprašalnike, ki jih dobite v knjižnici. Žrebanje bo 23. junija ob 13. uri. J.V. Litija Letošnji zaključni koncert Glasbene šole Litija je potekal v polni šmarski dvorani. Na prireditvi so se predstvili instrumentalisti, štiri baletne skupine in harmonikarski orkester. Spored je povezovalala Magda Omahen. Na srečanju mladih pevskih zborov na OŠ Vače, ki ga vsako leto pripravi ZKO Litija, se je Ljubezenski napoj 17. junija ob 21. uri si lahko v poletnem gledališču v Studencu pri Domžalah ogledate komično opero v dveh dejanjih Ljubezenski napoj, avtorjaGaetanaDonizettija. Opero, ki se dogaja v florentinski vasi ob koncu 18. stoletja, je režiral Marijan Breznik, v vlogah pa nastopajo Dunja Spruk (Adina), Andrej Debevc (Nemorino), Franc Javornik (Dulcamara), Veronika Fink Menvielle (Giannetta), Igor Kadunc (Moretto). T.P. Posterji Simona Smeca Pred kratkim je organizacijski komite Trnova Poster Triennial, ki se odvija v mestu Trnova v Slovaški republiki na natečaju za tekmovanje izbral tri dela oblikovalca Simona Smeca iz Radeč. To so No more war in Croatia (večkrat nagrajen in publiciran), Stop the war in Bosnia - oba v kategoriji političnih posterjev in Klavirski koncert Nina Mole v kategoriji kulturnih posterjev. Trenutno so posterji razstavljeni v Galeriji Jana Koniaka v mestu Trnova, vsi trije pa bodo objavljeni v njihovem katalogu svetovnih del na temo političnih in kulturnih posterjev. Obenem so Srneca povabili tudi na naslednji trienale Poster 97 - Trnova Poster Triennial. To je v tem letu že tretji uspeh mladega oblikovalca iz Radeč po trienalu v Belgiji in tekmovanje v Franciji. ap, Rudi Špan % Zarjavele trobente Litijski KUD Zgaga tudi letos prireja koncert Zarjavelih trobent. V soboto, 24. junija ob 18. uri se bo torej na tenis parku AS v Litiji pričel rockovski žur, na katerem bodo nastopili zarjaveleži, ki so zapolnjevali duše in odre pred časom. Vsi bendi, ki so do danes že razpadli, se bodo za vas ponovno sestali. Seveda pa bodo nastopili tudi gostje: Five dollars band, Kurzschlus, Torpedo marmorata, Heroji hrupa, Requiem, Anarhisti, Zvezde, Volvox, Povratak odpisanih, The drinkers, Ognjerezi. Prireditev bo povezovalaredaktorica Antene Tamara Pirh. predstavilo nad 300 mladih pevcev, ki pojejo v šestih otroških in štirih mladinskih zborih na Dolah, v Gabrovki, Litiji, Šmartnem in Vačah. Pevsko društvo "Zvon" je prvo junijsko nedeljo na dvorišču gradu Bogenšperk priredilo slavnostni koncert ob 150 - letnici svojega delovanja. Mešani zbor že deset let vodi zborovodkinja Marjanca Vidic. B.Ž. Trbovlje Trboveljski pevski zbori se intenzivno pripravljajo na letošnji pevski tabor, ki bo 18. junija v Šentvidu pri Stični. Tabora se bodo udeležili MPZ f Zarja, MePZ Slavček, MePZ Svoboda, MPZ in ŽPZ DUT ter ŽPZ Dobovec. MoPZ Zarja, pod vodstvom B laža Roj ka j e 4. j un ij a za krajane in obiskovalce Doma pod Javorjem pripravil priložnostni koncert narodnih in umetnih pesmi. V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja razstavljajo četrtošolci OŠ Ivana Cankarja. Njihovi izdelki se tokratnanašajo na Kandrše, Sveto goro, Medijske Toplice, GEOSS,... Glasbena šola Trbovljeje 13. junija v svoji koncertni dvorani pripravila koncertni večer. Na njem so nastopili učenci klarineta iz razreda mag. Jožeta Kotarja. T.L. Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Vlado Garantini Obraz svetnice. Nasmeh cvetoče višnje. Srnina postava. Noge za bogove. Za tabo, mano, leta... Golgota. Krivic urbarji poravnani. Računi čisti? Čisti... Iz albuma strmijo v prazno prazni, prazni listi. / Dolgih dvanajst let je minilo od takrat, ko sem prvič slišal za ime Anje Rupel. Najstnica (leta bom zamolčal) me je navdušila na koncertu, ko je s skupino Videosex prepevala la-la-la pesmice. Že takrat (pa nisem Nostradamus) sem prijatelju omenil, da iz nje nekoč še nekaj bo. Kaj dosti se nisem zmotil. Danes je Anja prav gotovo ena izmed naših vodilnih pop pevk. V dvanajstih letih pa je naredila tudi izjemno uspešno kariero, s kakršno se lahko pohvali le malokatera druga pevka. Z Videosexi je posnela štiri albume, bili pa so tudi ena najpopularnejših slovenskih skupin v takratni Jugoslaviji. Ker so plošče izdajali zelo poredko, seje seveda našlo tudi veliko časa za druge stvari. Snemalaje filme, se honorarno zaposlila na nacionalnem radiu. Za vodenje glasbene oddaje na Kanalu A je leta 1993 prejela tudi TV Viktorja. Seveda ne moremo niti mimo njenega sodelovanja s skupinami, kot so npr.; Laibach, Sokoli, Miladojka Vouneed etc. Lansko leto pa je rekla: "Dovolj. Hočem snemati svojo glasbo." Z Alešem Klinarjem (Agropop), kije sicer tudi njen izbranec, sta staknila glavi in nastal je maxi singl Lep je dan. Naslovna pesem je bila tudi med letošnjimi nominiranci na Zlati noti, za največji hit lanskega leta. Anji to seveda ni bilo dovolj. Pozno jeseni je posnela še pet pesmi in izdala kaseto. Pred kratkim je izšel še njen CD z naslovom Odpri oči. Nanjemje deset pesmi, celoten material kasete, ter nov posnetek, naslovna pesem albuma, Odpri oči. Ob tem je z režiserjem Sašom Podgrajškom posnela tudi videospot, kamera je zabeležila pesem Odšla bom še to noč. Po mojem skromnem mnenju video sodi med boljše izdelke pri nas nasploh. Torej, CD je v trgovinah, Anja se pripravlja na turnejo, od vas pa je seveda odvisno, ali ji boste prisluhnili. Tomaž A. Štojs IgstvČnpvr) pjoščo. Čeprav je bila njena prejšnja obarvana z ;a// ho it nnnotnoma domače Pesmi bodo \ r>on stilu, I m V CarodnI, sidri vrt (Tht Secrei GarcI en, ZDA, 1995, Warner - Ud RAN ) Nekatere stvari nikoli ne zastarajo. O neprijetnih ne bi pisal, med prijetne pa bi lahko prištevali marsikateri film. Čarobni vrt je že eden med njimi. V svojem tretjem remakeu (drugem v barvah), tokrat poljske režiserke Agnieszke Holland (Europa -Evropa, To Kili a Priest) vsebuje tik pod površino izpovedno močne & čustvene resnice. Ok, če bi bifto film le za odrasle, bi zanj zagotovo zapisal, daje preotročji, preveč osladen in premalo življenjski, tako pa lahko zatrdim le, da je neverjetno gledljiv. Tudi zreli publiki. Odlična adaptacija Čarobne Thompson viktorianske otroške klasike Francesca Hudgsona Bumetta. Na začetku filma po smrti staršev v potresu nekje v Indiji, Mary Lenox (Kate Maberly) nabita z gnevom in strahom prispe v Anglijo. Tam je ne čaka nihče, šele čez čas se ponjo oglasi gospa Medlock (Maggie Smith), skrbnica hiše Maryinega vdovelega strica -Lorda Cravena (John Lynch). Medlockova je tipična ... sova. Težaška, preskbna, pikolovska in brezkompromisna. Skratka idealna oseba za vzgajanje malih upornikov. Zato Mary ne preostane nič drugega, kot da to tudi postane. Če bi se film dogajal danes, bi punca zagotovo hodila naokoli s čirokezom in vpila: "Punk's not dead!", tako pa se zgolj poglobi v prepovedane dejavnosti: raziskovanje hiše, vstop v skriti, zaklenjen & prepovedan vrt.... Med enim od takšnih potepanj sledi skrivnostnemu hlipanju in odkrije bratranca Colina (Heydon Prowse), ki leži priklenjen na posteljo, pa čeprav z njim ni na videz nič narobe. No ja, razen da je egocentričen, slaboten, razvajen smrkavec, obseden s smrtjo... Dovolj o vsebini. Dobro izbrana zasedba in izpiljena & prepričljiva igra otrok skupaj z Maggie Smith, ki je pač rojena za vlogo čemerne & sitne dame, mi je nasproti pričakovnajem poklonila poldrugo urico in novo, skorajda biblijsko misel za lahko noč. "Če dobro pogledaš, boš videl, daje v bistvu ves svet en sam vrt..." Ocena: ****. L1-1:::1:: VIDI m NINO C • šaiinumineš g' (iia bazeni)"' 9 ' ■ )g ■ ■■■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 'H ■ .■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ Tommy ........................ i«), tel.: 2 ■■■■■■■■* ■ ■ » ■ . . . ■ ■ . Če bi Plečnik vedel Če bi Plečnik vedel, kaj sc dogaja v njegovih Križankah, bi se verjetno resno zamislil in se vprašal: "A smo sc za to borili?" Njegova arhitekturna mojstrovina je namreč pogosto prizorišče raznih rockovskih koncertov. In hvala bogu, da je temu tako. Križanke so idealno prizorišče za "Openair" zadeve. Prejšnji četrtek so se v organizaciji ŠOU in pod imenom Rock fest ŠOU v Križankah pojavili kar štirje bendi. Lolita je ogrela publiko. V svojstvenem stilu so pokazali, kaj znajo. (Po pravici povedano je njihovo igranje čas, ko se spije še kakšno pivo v predverju.) Drugi bend so bile Majke. Ho, se pravi koncert z mednarodno udeležbo. Majke nadaljujejo tradicijo res dobrih hrvaških bendov in dokazujejo, da se dober rock (alter če hočete) ne igra samo v Reki. Tretji so bili Lačni Franci. Predin and company so seveda igrali klasično, se pravi dobro. Lahko bi rekli nič novega. Franci tako ali tako vedno vžgejo, pa naj igrajo na rock koncertu ali pa na vseljudski veselici. Poslastica večera pa so bili seveda Makedonci. Leb i Sol se zadnje čase kar pogosto pojavljajo v Ljubljani. Človek bi mislil, da ne bodo sposobni presenetiti. Pa saj veste, motiti seje človeško. Leb i Sol so znova navdušili (oh, kakšna originalna beseda). Tokrat so se skoraj povsem odpovedali govorjeni besedi in se v celoti posvetili inštrumentom. Predvsem kitarskim solažam. Približno poltretja tisočina predvsem študentske populacije vsekakor vsaj z njihovim nastopom ni bila razočarana. Napol meditativno vzdušje, ki so ga Makedonci izvabili iz svojih inštrumentov, je postavilo piko na i. Še napovedi. Proti koncu meseca junija bodo v Ljubljani igrali novovalovski pankerji (alternativci, korovci... ustavi po potrebi) Biohazard. Ljubitelji zmernejšega hrupa pa boste prišli na svoj račun nekje v začetku julija na zagorskem Ruardiju. Orleki menda pripravljajo zdaj že tradicionalen žur z gosti. Druga godba pa traja in traja .... in traja. J. N. Počitniško tlelo Počitnice so pred vrati in mnogi si gotovo želite med poletjem prislužiti kakšen dinar. Nekaterim bodo delo priskrbeli starši, znanci, sorodniki..., mnogi pa morate sami iskati poletno zaposlitev. Naj vam v pomoč ponudimo naslove in telefonske številke Študentskih servisov iz Zasavja, kjer boste verjetno lahko našli tudi kaj zase. - Trbovlje: LDS Mladinski center, Gimnazijska c. 22, Trbovlje Telefon: (0601) 27 - 230 - Hrastnik: Študentski servis Maribor, Log 9, Hrastnik Telefon: (0601)44- 054 Veliko uspeha pri iskanju dela in veliko prigaranega denarja vam želimo! S.G. Izmenjava, z Nemčijo (£. del) V Nemčijo smo prišli po približno enajstumi vožnji z vlakom, ki pa je zelo hitro minila. Seveda smo že prvi večer takoj po "uradnem" delu, t.j. po predstavitvi s starši in večerji "na hitro" odšli raziskovat nočno življenje nemške mladine, ki pa je vsaj po naših izkušnjah enako slabo kot v Zasavju. Nekateri so odšli na "Weinfest", nekateri pa kar v zabaviščni park, ki so ga sicer že podirali in smo ga zato doživeli v bolj okrnjeni podobi. Seveda nas je naslednje jutro najbolj "šokirala" ura odhoda v šolo. Marsikdo se jekljub utrujenosti zbudil že ob šestih (nekateri še prej), kerje seveda‘tako navajen. Šoki pa so se kar vrstili. Skoraj vsi (izjeme so tisti, ki živijo resnično v bližini šole) učenci se vozijp v šolo z avtobusom, četudi le kilometer ali dva. Po prvi uri, ki smo jo preživeli s simpatičnim profesorjem zgodovine gospodom Brendlejem, smo se podali na prireditev ob odkritju nove športne dvorane (za moj okus zelo lepo in moderno opremljene). Sledili so dolgi in dolgočasni govori (ki pa niso dolgočasili samo nas, ki nismo skoraj nič razumeli, temveč tudi nemške dijake, saj jih je kar nekaj predčasno zapustilo dvorano), ki jim kar ni bilo videti konca. Moram pa pohvaliti program, kije sledil po "mučenju" - predvsem akrobatsko skupino. Zvečer pa smo se spet podali v mesto. V sredo je bil naš prvi "učni" dan. Prva ura je bila (vsaj za nekatere) zelo zanimiva - računalništvo. Sledil je fescinanten nastop profesorja Drummerja, ki je recitiral pesem "Die Fussee im Feuer" (Noge v ognju) nemškega pesnika reformacije - Calvina. Naslednji dve uri smo se dijaki delili na dve skupini: polovica jih je odšla izkusit nemško različico športne vzgoje (za tiste, ki se vedno zmrdujete, kako je naša telovadba naporna, naj povem to, da bi se tam precej bolj spotili), drugi pa so tačas imeli uro etike in angleščine. Naslednjo uro pa smo se s simpatičnim profesorjem Gopnerjem igrali igrico "Red desert", seveda v angleščini. Po pouku smo odšli v mesto na kosilo, saj seje že ob dveh pričel turnir v odbojki (v katerem smo Slovenci popolnoma nadigrali nemški ekipi, saj je finale povsem pripadal slovensko govorečim igralcem). V četrtek smo z gospo Brendle odšli v srednjeveški Rottenburg, kjer smo obiskali cerkev, obzidje, muzej o srednjeveških mučilnih napravah... in seveda zmeraj zanimive trgovine. V petek je bil še en dan brez pouka (ki gaje bilo na naše začudenje zelo malo). Obiskali smo tovarno športnih copatov "Adidas", župana, in odšli gledat mestne znamenitosti. Vikend smo preživeli na različne načine: večina je odšla v Numberg na še eno potepanje po trgovinah, v nedeljo pa smo odšli v Neustadt, nčkateri v Wuzburg, najbolj zagreti pa na kopališče. Zvečer pa v "Tanzhalle" ali pa v diskoteko. Ponedeljek je bil zadnji dan našega obiska v Scheinfeldu. Odšli smo v stuttgartski živalski vrt "Wilhelma", ki se ne more v nobenem pogledu (ne po velikosti, ne po kvaliteti) meriti z ljubljanskim. Večer smo preživeli v nekem lokalu v Scheinfeldu, ali pa smo "pokali" prtljago, saj smo se morali naslednji dan že odpraviti domov. Nekaj minut čez deveto je pripeljal vlak zaNurmberg. Slovo je bilo boleče, seveda brez solzic ni šlo. Vsi smo na poti nazaj (ki je trajala še slabo urico dlje, saj smo morali v Nurmbergu čakati "Mimaro" polno uro) sklenili, da se bomo v Nemčijo še vračali, mnogi že to poletje. Upam si trditi, da nikomur ni žal, da se je odločil za izmenjavo, saj je bilo to enkratno doživetje, ki ga prav gotovo nikoli ne bomo pozabili. Petra Sovdat 31. maja sta minili dve prazni, žalostni leti, odkar si nas pustila same... Mesec maj je znova tu, A tebe ni med nami. Resnično lep je, ko v snu, Usoda te nam brani. Se eno leto spelje mimo, A te iz src ne izgubimo! V našem spominu boš večno živela, kakor bila si; vedno vesela! Tvoje sošolke 4.a SŠ Zagorje Mladim Zasavcem Danes bi najprej pohvalila osnovnošolce iz Trbovelj, ki so izdelali svoje glasilo Antltalenti. V uvodu pišejo, da je bilo za njihovo šol«) to leto prelomno, ker je izšel časopis prvič tak, kot so si ga želeli. V njem niso zbrani samo spisi, ampak že različne novice s šole, ankete, intervjuji, pa še križanke, rebusi, horoskop... In dodatek v angleščini. Kdor ni nikoli sodeloval pri šolskem glasilu, ne ve. koliko dela je vloženega. Seveda pa je vse poplačano, ec je uredniški odbor z izdelkom zadovoljen. In kdo so te mravljice? Uredniški odbor sestavljajo Na ja Marof. Tina l-orte, Karmen Skrbinek. Andrej Gril in Maja Malovrh. Naslovnica - Petra Marinko, ilustrirali Dolores Dvlphin in Alenka 1 ,ičar, uredila in lektorirala je Marija Dušak - Ika, računalniško obdelavo pa je imela v svojih rokah Naj a Marok V Zasavju se je mudil avtor priljubljenih mladinskih zgodb o zvestih priajtcijih Bogdan Novak in se za vas podpisal. Pisatelj, ki zadnjih pet let razveseljuje mlade bralce, je napisal novo zgodbo za najstnike Ninina pesnika dva. Bukla, ki je ne boste prebrali, ampak požrli, piše na ovitku. Ravno prav za počitniške dni. Špela in šola Knjiga pripoveduje o deklici Špeli, ki seje zelo rada igrala in ni hotela v šolo ter o njenih šolskih dogodivščinah. Bil je lep jesenski dan. Listje se je odevalo v škrlatne barve, sonce je pošiljalo svoje zadnje tople žarke. Zgodaj zjutraj, ko so še vsi spali, se je mala Špela že premetavala po postelji in se pogovarjala s svojimi igračami. Ksebije stiskala plišastega medvedka Capija. Bilo jo je strah. Danes je prvi šolski dan. Oh, šola! Njen starejši brat ji je povedal, kako hudo je v šoli. On že ve. ko hodi že v peti razred. Uh, kako jih učitelji mučijo. Morajo se učiti, brati in pisati domače naloge. Nič več časa za igrače. Špela pa se še tako rada igra s Capijem. Iz premišljanja jo je predramila mamica, ki jo je prišla zbudit. Morala seje umiti, obleči, pojesti zajtrk. Kako težko je požirala! V grlu je čutila cmok in kmalu bi zajokala. Le zakaj morajo otroci v to "strašno" šolo? Mamica jo je že priganjala, saj so se kazalci neusmiljeno bližali deveti uri. Kmalu sta z mamico prišli pred šolo, kjer je mr golelo otrok, ki so se pogovarjali, smejali, pa tudi jokal je kdo vmes. Špela jih je gledala in si mislila: " Le kaj me čaka?" To pa si preberite v nadaljevanju. Maruša Klopčič, 6.d, OŠ Trbovlje Prvošolki hnem mi je Petra. Imam sestrico Vesno. Stanujem v bloku blizu šole. Hodim v prvi razred. Učimo se pisati in računati. V šoli in doma imam veliko prijateljev. Rada se kotalkam in vozim s kolesom. Petra, 1.b Oči dela v delavnici. Tam popravlja avtomobile. Mami dela v banki, kjer služi denar. Bratec je v šoli. Imajo veliko naloge. Jaz hodim v prvi razred. Eva, 1 .b, OŠ Ivana Cankarja Teh osem let Prvi del je bil častiti prvega do ttdkakti šestega ra/redo, kajti takrat je bila šola zame le neprijetne nuja. sošolci so bili le sošolci in vsak dan je bil podoben prejšnjemu, Toda od šestega razreda naprej se je zadeva precej spremenila, V šolo sem začel hoditi z veseljem, žaksij s Sošolci smo postali dobri prijatelji, to mi je Uidi pomagalo, da sem poslal bolj odprt do ljudi ter mrli bolj učitelji spremenili odnos do nas. Povedano / drugimi besedami, šola je zame postala družabna sem sc marsičesa z veseljem naučil - ne ie zaradi ocen. Jani Medvešek, 8.b, Dol Če čarovnik bi bila Če čarovnik bi bila, bi začarala tovarne v gozdičke, avtomobile pa v ptičke. Na asfaltu bi rožice cvetele, na stopnicah pa siničke pele. Vojne bi se vse končale, otroški smeh se slišal bi z obale. Revnim bi denar iz pip pritekel. Bolni vsi bi zdravi se zbudili. V vseh očeh bi sreča se iskrila. A kaj sebi pričarati bi znala? Nič. Saj srečo bi le drugim dala. Nuša Erman, S.a, Hrastnik Če bi čarala Če bi bila čarovnik, bi bilo "super". Imela bi palačo in veliko bi čarala. Otrokom bi zgradila igrišča in bazene, mamicam bi pospravljala hiše, očkom pa pomivala avtomobile. Deževne dni bi začarala v sončne, mrzle zime pa v dolga vroča poletja. Na svetu ne bi bilo hudobnih ljudi in vojn in vsi bi se imeli radi. Katka Sršen, S.a, Hrastnik Babici Imam dve babici. Zelo ju imam rada in z njima sem preživela veliko dni. Dedkov nimam in ju tudi nisem poznala. Moja babica je nizke in okrogle postave. Druga pa nekoliko višja in bolj suhljata. Kadar ju obiščem, me obdarita z majhnimi in sladkimi darilci. Rada jima pomagam pri delu. Obe sta odlični kuharici in kmetici. Dobro se razumeta in živita blizu. Žal mi je, ker dedkov nisem spoznala, a sem prepričana, da sta tudi onadva bila radodarna in prijazna. Dedka poznam le s slik, ki visijo na steni. Slike se ne spreminjajo in dedka v mojem srcu bosta vedno narisana kot na sliki. To sta prijazna moža z nasmehom na ustih. Majhen delček v moj en srcu živi za moji babici in dedka. In majhna lučka gori zanj, za vse stare ljudi. Sladana Savičič, 6.a, T ončke Čeč ! Vpdsamični konkrnenc. v srednji kategoriji. Skupno je v tej kategoriji (v kateri nastopajo borci jktlki dB75;kg) na stopilo 35 tekmovalcev. Kraj ne j je od petih borb izgubil le eno in dcer;::|: ij domačim tekmovalcem. ki je letos 'dskojil naslov mladinskega evropskega prvaka. Nasa reprezentanca je v Riminiju imela le tri tekmovalce, v ekipni konkurenci pa je nastopila le zaradi privajanja na tekmovanje. V ostalih ekipah je namreč nastopilo po šest karateistov, tako da Slovenci niso imeli niti teoretičnih možnosti za vsaj neodločen izid. David se je pomeril trikrat, z.magakpa je dvakrat. "S sezrmo sem zares lahko prezadovoljen. Začeto se je z nastopom na članskem svetovnem prvenstvu v Maleziji, nato sem se uvrstit med najboljših osem na mladinskem evropskem prvenstvu na Slovaškem, v glavnem mestu Finske Helsinkih sem pretekli mesec osvojil pelo mesto na Članskem evropskem prvenstvu, končal pa sem torej s tretjim mestom v močni konkurenci »a tekmovanju v Riminiju," je dejal mladi Trboveljčan in nadaljeval: "V našem karateju seje vendarle premaknilo na bolje. Začeli bomo delati bolj sistematično. Vsak mesec se bomo reprezentantje zbrali na vikend pripravah. Odiočii sem se za trdo delo, zato bom s pripravami začel že 20, julija. Naslednja sezona ho imela dva glavna cilja. Oktobra bom tekmoval na svetovnem pokalu v Frankfurtu, maja pa bo nato v Parizu na sporedu še evropsko prvenstvo. Zaradi zelo dobrih pogojev za vadbo bom ostal elan mariborskega WKS A, poleg tega pa je glavni trener v tem klubu tudi vodja slovenske reprezentance Ljubo Javoršek s kateiin; odlično sodelujeva." S.F. KARATE Klubski obračun Trbovlje - Ker se izteka prvi del letošnje sezone so se kara- teisti in karateistke v soboto pomerili za klubske naslove. Tekmovali so v katah. V športnih borbah pa so se pomerili le tisti, ki so že nekoliko bolj karatejsko prekaljeni. Dekleta in fantje so nastopali v enotnih skupinah. Razdeljeni so bili le po starosti. Starejši tekmovalci in tekmovalke, ki jimje nastopanje postalo žekarrutinaso prepustili potegovanje za medalje tistim, ki še nimajo dosti priložnosti za udeleževanje na tekmovanjih predvsem zaradi nižje stopnje znanja, kot tudi premalo izkušenj. Zelo dobro so se odrezali pri izvedbi tekme, tako pri sojenju, kot pri pisanju zapisnikov, merjenja časa in organiziranju, saj je tekma trajala le tri ure, čeprav je bilo 66 nastopajočih. Vodstvu kluba in posameznim staršem je uspelo pridobiti tudi nekaj donatorjev, da so dobitniki medalj in diplom prejeli še praktične nagrade. Vsi nastopajoči so se po naporni tekmovalni preizkušnji tudi odžejali z osvežilnimi napitki. Vsem donatorjem se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. Glavni trener kluba Bogdan Simerl jebil po zaključku tekmovanja zelo zadovoljen. Dejal je: NOGOMET Mladinci Rudarja peti Trbovlje - Končalo seje tudi prvenstvo v drugi slovenski ligi za mladince. Trboveljski Rudar je pod vodstvom trenerja Milenka Sivka zasedel peto mesto. Pred mladimi "rudarji" so bili Železničar Oscar (39 točk), Živila Naklo (34), Ježica (32), Zarica (27), za njimi pa Kolpa (23), Elan (21), Tabor Sežana (20), Šmarje (19), Bilje (17), S la vij a (4) in Jadran Dekani (3). Trboveljski mladinci so osvojili 23 točk, v 22 tekmah pa so osemkrat zmagali ter po sedemkrat remizirali in izgubili. S.F. PON DO KWAN Dunaj open Zagorje - V soboto 19. junija so se člani kluba borilnih veščin Zagorje udeležili odprtega mednarodnega turnirja na Dunaju. Na tekmovanju je sodelovalo preko 700 tekmovalcev iz 70 klubov iz cele Evrope. Za Zagorje sta nastopila Ncčko Hozanovič in Aleš Mars oba pa sta izgubila že v prvem kolu, vsak z enim od kasnejših finalistov. Sašo Miklavčič je v kategoriji nad 91 kg srečno premagal prvo oviro, v borbi, ki bi ga pripeljala med štiri najboljše, pa je po dobrem začetku popustil in izgubil z dvema točkama razlike in s tem zamudil lepo priložnost za vidnejši mednarodni uspeh. Na tekmovanju pa j e v vlogi sodnika uspešno sodeloval tudi trener Zagorjane v Alojz Miklavčič. Da so se Zagorjani na tekmovanje sploh peljali so poskrbeli v Te Ve Varnosti, kjer so jim posodili svoj avto, za kar se jim člani kluba Borilnih veščin iz Zagorja naj lep še zahvaljujejo. S.B. Športno kulturno humanitarna prireditev Trbovlje - Nogometni klub Rudar- veterani in.lani I )rno\ šek - Djal.ma, so sc odločili, da v petek, 30. junija ob 17. uri na stadionu ŠD Rudar organizirajo športno kulturno humanitarno prireditev. Zbrana sredstva bodo namenili trboveljski bolnišnici za nakup mamografa. V programu te obsežne prireditve je prijateljsko nogometno srečanje Okltmierknapov NK Rudar in doktorjev UKC' iz. Ljubljano, začetni udarec bo pripadel Blanki Tomas; nnss Zasavja 1992. Sledilo bo prijateljsko nogometno srečanje veteranov turističnih delavcev kranjske občine in veteranov NK Rudar z gostom Vilijem Amerškom, tu bo imela začetni udarec novinarka Nataša Pirc iz RTV Slovenija. V kulturnem programu in na družabnem srečanju pa bodo sodelovali De la vska godba Trbovlje, domače ma/oretke. Tone Fornezzi Tof, plesna skupina, ansambel Jantar Aleksander Jež; Vilma Gunzek- Viki, duo Jack in Duo Hip hopš Moderator iti vodja prireditve bo Bogdan Barone M "Vsi nastopajoči so pokazali, da so se na treningih že precej naučili. Bili so strokovno zelo dobri, tako pri izvedbi kat, kot v borbah. Dobitniki medalj imajo velike možnosti, da bodo na tekmovanjih tudi na tujem terenu lahko osvajali medalje, saj prav nič ne zaostajajo za svojimi vrstniki iz drugih slovenskih karate klubov. Mislim, da imajo dosedanji naši osvajlci odličji naslednike zagotovljene, seveda, če bodo še naprej vztrajno trenirali." Rezultati - kate: začetna skupina letniki 86 in mlajši: 1. Klemen Zakrajšek, 2. Milko Trišič, 3.Muhamed Botonič,4. Ivana Sinkareuk, 5. Jasne Kovačič; začetna skupina letnik 85 in starejši: 1. Žiga Šantej, 2. Sony Čevdek, 3. Mirza Palavrič, 4. Asmir Paripovič, 5. Petra Jerman: nadaljevalna skupina: 1. Janez Šoper, 2. Dragan Babič, 3. Savo Ilinčič, 3. Vasja Vodopivec, 5. Omer Mujezinovič; tekmovalna skupina letnik 83 in mlajši: 1. Poldi Herman, 2. Franci Ceferin, 3. Tomy Cestnik, 4. Bajro Dedič, 5. Sejo Ružnič; tekmovalna skupina letnik 82 in starejši: 1. Katja Zorc, 2. Jernej Simerl, 3. Mitja Štruc, 4. Primož Cankar, 5. Dominik Kužnik; - šprtne borbe - dečki: 1. Jernej Simerl, 2. Franci Ceferin, 3. Blaž Kovačič in Mitja Štruc. F.G. ATLETIKA Romeo Živko najhitrejši Litija - TVD Partizan Litijaje v nedeljo klub slabemu in deževnemu vremenu organizirala tradicionalni, tokrat deveti Litijski tek, ki se gaje udeležilo 35 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. Absolutno najboljši čas na 12 km dolgi progi sta dosegla Romeo Živko 37,44 min in Ljubljančanka Veronika Bohinc, ki jeza progo potrebovala 47,42 sek. Zmagovalci po kategorijah so prejeli medalje, najhitrejši v absolutni kategoriji pa še denarne nagrade. Naj bolj ši po kategorij ah so bili - moški - do 30 let: 1. Holdinar (Lenart), 2. Starina (Radeče), 3. Martič (Kočevje); do 40 let: 1.Živko (Trbovlje), 2. Urh(Kamnik), 3.Kalan(Kranj); do 50 let: 1. Čarman (Litija), 2. Ožanič (Kočevje), 3. Skubic (Zagorje), 4. Kotar (Trbovlje); nad 50 let: 1. Kocjančič (Kočevje), 2. Medvešek (Ljubljana), 3. Fajfer (Kisovec); - ženske: 1. Bohinc (Ljubljana), 2. Kotar (Ultra Kisovec). S.K. Heda odlična Trbovlje - V Mislinji je bil minuli vikend mali maraton na 21 km. V absolutnih kategorijah sta zmagala Celjan Stane Rozman in Ljubljančanka Veronika Bohinc. Med veliko nastopajočimi sta nastopila tudi zakonca Heda in Bojan Kotar. Bojan je v kategoriji tekmovalcev starih od 40 do 50 let zasedel odlično 3. mesto in bil absolutno 5., kar je njegova letošnja najboljša uvrstitev, Heda pa je bila absolutno druga. Dosegla je zelo dober rezultat, s čimer je še posebno zadovoljna. Tokrat je tekmovala za Ultro iz Kisovca. B.K. KEGLJANJE Dečki in deklice Litija - Kegljaški klub Litija je bil pretekli vikend organizator tretjega kroga kvalifikacij za naslov državnega prvaka v naj mlajših kategorijah. Le teh je osem preko celega leta. Med dekleti ni bilo domačih predstavnic, medtem, ko so fantje nastopali zelo uspešno. Preglejmo zmagovalce po starostnih kategorijah. To so bili Kokaljeva iz Kamnika pri najmlajših,Slajkova, Gluvičcva in Turkova pri dekletih ter Meden, Ružman, Tratnjak in Jerman. Lilijani pa so dosegli naslednje uvrstitve: Premk in Matijevič sta v konkurenci enajstletnikov dosegla 4. oz 5. mesto, Klemen Selovski pa je bil drugi v kategoriji petnajstletnikov. Na litijskem kegljišču je nastopilo 89 mladih kegljačev, ki so dokazali, da je pred mnogimi kar lepa veterank Litije, njihove sposobnosti v metanju prostih metov, tekmo očetov in očete v metanju trojk in še marsikaj. Najbolj ši udeleženci pri metanju prostih metov, trojk in igranja 3:3 bodo prejeli nagade. Sodelovali pa boste lahko tudi v srečelovu z bogatimi nagradami. Vabljeni vsi ljubitelji košarke! A.K. Dan košarke 1! Trbovlje - Zaradi olimpijskega teka je L junija v Trbovljah odpadlo prvo srečanje mladih nogometašev z nogometno šolo Vilija Ameriška. V Zagorju pa seje v Športnem park« zbralo 40 mladih nogometašev s starši. Vodstvo šolejihjc seznanilo z načinom dela. trenerji in kaj jih čaka v prihodnje. Zaradi dežja in šole v narav« četrtošolcev je bil sklenjen dogovor, da bo naslednji trenmg 1.5, jnmja m sicer; v Trbovljah na .stadionu ktt.una ob 16. urt, v Zagorju na stadionu NK K„c ob 18. uri. Na trening lahko pndejo jpd, nsb.Krse bodo pritaval« p.ed pnčctkom m mmia. Vodstvo seje dogovorilo tudi vse za realizacijo nogometnega kampa SlEi^ mm e * ■ »■ * „« ««. Vsi, ki razmišljate o nogometni šoli še to obvestilo. Pridite in se sami prepričajte, kako delamo. Drugi trening bo v četrtek, 22, junija oh enakih terminih Redno šolanje bomo pričeli zopet po počitnicah x dingi polovici meseca avgusta j'jXggggggggggŠggg;;_.-.;.-.s-.;.-.-.-.'.-.;.sss'.s-. :::x : :::::::: prihodnost vendar pa je vse, kot povsod v življenju, povezano z veliko truda in odrekanja. S.K. TENIS Odličen konec Trbovlje - S srečanjem TK Riosi Rudar in TK Hit Ljubljana se je končalo letošnje zelo uspešno klubsko tekmovanje Trboveljčanov v drugi slovenski ligi. To soboto so namreč z rezultatom 6:3 znova zmagali in na koncu osvojili odlično drugo mesto. Pohvaliti velj a vse igralce, predvsem pa vodjo ekipe Marjana Čuka in nenazadnje sponzorja ekipe Riosi iz Trbovelj. Dečki stari do 12 let so se v sredo borili za ekipnega prvaka Zasavja. Po pričakovanjih so zmagali člani "Teniške šole Čuk" iz Trbovelj z zmagama po 4:0 nad vrstniki "As Litije" in kluba Tufi iz Zagorja. Le ti pa so med seboj igrali neodločeno 2:2 in s tem oboji osvojili drugo mesto. Zasavskim tenisačenr torej še ne grozi izginotje, ravno nasprotno. Ta novi mladi rod napoveduje, da se nam v prihodnje ni treba bati za zasavsko teniško prihodnost, saj bodo mladi pod strokovnim delom zagotovo zrasli v odlične teniške igralce. Na klubskem turnirju, ki gaje organiziral TK Izlake pa je bil naj boljši Aljoša Ule, kije v finalu z 2:0 premagal Boštjana Zupanec. M.H. LOKOSTRELSTVO Litija - Lokostrelska organizacija v Sloveniji je v zadnjih dveh letih bogatejša za pet novih klubov oz. društev in jih sedaj šteje 30. Med njimi je tudi lokostrelska sekcija ŠD Jevnica. Od 213 tekmovalcev v letu 1993 je do letošnega leta številka narasla na blizu 700 regijskih tekmovalcev z licenco. Lokostrelci iz Jevnice so se udeležili obeh regijskih tekmovanj, vzhodne in zahodne regije in na obeh tekmovanjih dosegli kvalifikacijsko normo za absolutno državno prevenstvo. Na državnem prvenstvu, ki je bil prejšnjo soboto v Gornjem Gradcu je bil Jože Godec prvi, Domen Cerar pa drugi v olimpijskem slogu, kategorija 5. - 6. razred. V slogu compound, kategorija 7. - 8. razred je bil Matej Režek tretji, Domen Zupančič peti in Primož Klopčič deveti. Matej Režek je bil predlagan, da naredi normo za kadetsko reprezentanco in se tako udeleži mladinskega evropskega prvenstva. V olimpijskem slogu kategorije 7. - 8. razred paje Marko Parkelj v zelo močni konkurenci dosegel 5. mesto, Boris Obolnar 8. in Bojan Rajšek 9. mesto. Oprema j evniških loko strelcev je zelo skromna, domače izdelave ali iz naj nižjega cenovnega razreda iz uvoza. Kljub temu pa so rezultati njihovih tekmovalcev opaženi na državnem nivoju. Finančna sredstva so skromna in pridobljena od nekaj sponzorjev, občina pa v dveh letih še ni prispevala nobenih sredstev. S.K. MALI NOGOMET Šarbki v prvi ligi Litija - V soboto je bil v škofjeloški dvorani Poden kvalifikacijski turnir v malem nogometu za državno malo-nogometno ligo. Le ta se bo pričela jeseni. Ta turnirje bil za Šarbke zadnja priložnost. Odigrati so morali kar pet srečanj, da so se na koncu lahko veselili uvrstitev v prvo državno ligo, kamor po kvaliteti prav gotovo sodijo. Osem ekip je bilo razporejenih v dve skupini. Prvi nasprotnik Šarbkov je bila ptujska Majolika, ki so jo premagali z 6:2. Z ekipo Križevci so igrali neodločeno 2:2. Že tretje srečanje s tolminsko ekipo Puntar je odločalo o tem, kdo bo v finalno skupino odnesel 2 točki. Na koncu so bili to Šarbki z zmago 3:1. V finalni skupini pa so nato najprej doživeli poraz proti mariborski ekipi Karioke z 2:1, nato pa z neodločenim izidom končali srečanje z domačo ekipo. To pa je zadostovalo, da so se uvrstili v prvo ligo. S.K. Sn Ttirnir v malem nogometu Trbovlje - Klub malega nogometu Malo po malo Dimnikarstvo Lepoša iz Trbovelj bo tudi letos prireditelj turnirja v malem nogometu. Pripravili ga bodo ob dnevu državnosti, 25. junija. Če bo prijav dovolj se bo tekmovanje pričelo že dan prej. Prijavnina /naša 6.000 toiaijcv, najboljše ektpepa si bodo med seboj razdelile 120.000 tolarjev. Žrebanje bo 20. junija. Informacije dobite na telefonskih številkah (0601) 26-144 (Ibrakič, dopoldan) in 24-847 (Živkovič, popoldan J S.F. Aprila in maja so se pctošolci in scdmošolci vseh slovenskih osnovnih šol pomerjali v plavanju. Tudi v Zasavju. Namen akcije je bil ugotoviti, kako dobri plavalci so oziroma koliko je takih, ki kriterijev samostojnega plavanja ne izpolnjujejo in se bodo morali udeležiti tečajev, kjer se bodo plavalno usposobili. Akcijo je koordiniralo Ministrstvo za šolstvo in šport. Ponovili jo bodo tudi drugo leto, v prihodnje pa si bodo športni pedagogi v študijskih skupinah prizadevali, da bi plavalno usposabljali in preverjali znanje že pri učencih v nižjih razredih. Kriteriji ocenjevanja plavanja so bili za vse enaki. Učenci so lahko osvojili eno od petih stopenj ocenjevalne lestvice. In sicer: 2., 3. ali 4. stopnjo (bronastega, srebrnega ali zlatega delfina) so osvojili tisti učenci, ki izpolnjujejo ali presegajo osnovni kriterij za varnega plavalca. L stopnjo (delfin-čkaali naziv plavalec pripravnik) so dosegli tisti, ki so sposobni preplavati 25 metrov, vendar manj kot 50. Učence, ki ne znajo plavati oziroma niso sposobni preplavati niti 25 metrov pa so profesorji ocenili za neplavalce oziroma oceno 0. Na ocenjevalni lestvici je tudi 5. stopnja, namenjena plavalnim izvedencem, ki znajo odlično plavati in obvla- dajo elemente reševalnega plavanja. Študijska skupina pedagogov v Zasavjujepo analizi podatkov ugotovila, da so najboljše rezultate dosegli učenci iz Trbovelj in Hrastnika. V obeh občinah imajo pokrit 25 metrov dolg bazen in urejeno organizirano plavalno opismenjevanje otrok v nižjih razredih. V Trbovljah za to že leta skrbi Plavalni klub. Bazen v Hrastniku je dopoldne namenjen poučevanju in izboljševanju plavalnih veščin vseh osnovnošolcev. Šole v Zagorju dosegajo najslabše rezultate, saj je poučevanje plavanja zagorskih osnovnošolcev vezano le na enkratno akcijo poučevanja v šolah v naravi, katere uspeh je zelo odvisen tudi od vremena. "Tudi izguba pionirskega počitniškega doma v Vrsaiju negativno vpliva na utrjevanje in poučevanje plavanja," je mnenja predsednik študijske skupine športnih pedagogov izZasavja in pedagog na OŠ Tone Okrogar v Zagorju Bruno Urbanija. "Učitelji vseh šol v Zagorju smo oblikovali celoten program učenja plavanja v občini. Predstavili ga bomo županu in skušali pridobiti dodatna finančna sredstva za uresničitev programa." Tatjana Polanc RAZ. ŠT.UČ. 0 1 2 3 4 0“ RAZ. ŠT.UČ. 0 lil 2 3 4 0** RAZ. ŠT.UČ. 0 1 2 3 4 0" 5. RAZ. 231 33 36 110 46 1 5 5.RAZ. 252 21 22 207 0 1 1 5. RAZ. 144 20 33 59 28 4 0 7. RAZ. 252 22 20 144 56 1 9 7. RAZ. 272 11 14 228 0 3 16 7.RAZ. 137 1 20 70 44 1 1 SKUP. 483 55 56 254 102 2 14 SKUP. 524 32 36 435 0 4 17 SKUP 281 21 53 129 72 5 1 KOŠARKA Mladinci. Rudar - Prebold 90:73 (39:29).Pionirji: Rudar - Črnomelj 45:25 (22:6). Pionirke: ŽKD Studi Jin Jang - ŽKD MAribor 22:42 (8:20). Trim igre Hrastnik: Old boya - TKI 48:42, BD Hrastnik - Vaka 51:23, K 5 - TKI 33:35, B D Hrastnik-S teklarna46:34, BD Hrastnik - K 5 57:34, TKI - Vaka 52:31, Rudnik - Old boys 42:39, TKI - Steklarna 28:47. Trenutni vrstni red: BD Hrastnik 8, Steklarna 6, Rudnik 4, TKI 4, Old boys 2, K 5 in Vaka brez točk. MALI NOGOMET Memorial Vladislava Gostiše - skupina A: Rudar -Svoboda Kisovec 2:0, Moravče - Rudar 0:2, Svoboda - Moravče 1:2; - skupina B: Zagorje - KIV Vransko 3:0, Litija - Zagorje 2:3, KIV Vransko - Litija 0:3. Za 3. mesto: Litija - Moravče 1:0; za 1. mesto - Zagorje - Rudar 0:1. Končni vrstni red: Rudar, Zagorje, Litija, Moravče, Svoboda, KIV Vransko. Trim liga Hrastnik - I. liga: Ljiljani - Čvek Chichago 1:6, ŠD Čeče - Steklarna 4:2. Trenutni vrstni red: Čvek Chichago 13, luventus 10, ŠD Čeče 10, Ljiljani 9, Steklarna 7, PP Hrastnik 0 točk; - II. liga: M. Koprivnik - KS Dol 2:2, Vaka - Steklarski frisi 1:6, Čebelica - Gamsi 6:5. Trenutni vrstni red: Gamsi 13, Steklarski frisi 13, Čebelica 9, M. Koprivnik 6, KS Dol 4, Vaka 2 točki. Trim liga Zagorje: Buldožer -Antimon A trans 1:1, ŠD Čolniše -Merli 6:2, ŠD MLinše I - Izalke I 3:8, Malo po malo - Pizzeria Tingl Tangi 5:1, Šentlambert - Intera 1:5, RTV Trbovlje - Inž. Šarbek 4:2. trenutni vrstnired: Inž. Šarbek 37, Izlake I 27, ŠD Mlinše I 26, KMN Malo po malo 26, ŠD Čolniše 25, Pizerija Ting Tangi 20 točk; - n. liga: AC Mikolič - Ford Hribar 4:0, ŠD Praprečc 1 -Avtomaterial As 4:1, Amaco Condor - Optika Contact 7:0, ŠD MLinše II - Izlake II 1:2. Trenutni vrstnired: Amaco Condor 31, AC Mikolič Polje 27, Ford servis Hribar 23, Izlake II23, Optika DL Contact 21, ŠD Prapreče I 17. - III. liga: Garni hotel - Trgovina Mojca 0:1, Behar - ETI EE 4:3, Gambrinus - Bistro Tina 1:3, ŠD MLinše III - Avto Mac 1:4, NLP Eurotrade - Ni de ni 0:1, Tirna -Gostišče Maček 0:1, ŠD Prapreče II - Gamsi 1:0. Trenutni vrstni red: Trgovina Mojca 42, Ni de ni 37, Behar 34, ŠD MLinše HI 32, Bistro Tina 31, Gambrinus 26 točk. Pionirska malonogometna liga Zagorje: Mlinše - Amaco 1:1, Šentlambert - Biseri 12:0, Čolnišče - Polje 1:1, Šentam-bert - Mlinše 0:1. Biseri - Čolnišče 1:7, Amaco - Polje 0:0. ŠAH Četrkovi turnirji - Trbovlje: Zalokar 7, Dušak 5, lazbec 4.5, Kotnik4.5, Skobe 4. Kuzmič 4, Vodeb 4, lurič 4 točke. Hitropotezni turnir Zagorje - junij - lurič 11, lazbec 10, Kuzmič 9, Grčer 8, Krajnc 8, Gračner 7.5, Novak 6.5, Regancin 6.5, Bajde 6 točk. Skupni vrstnired: Krajnc 123, lazbec 105, lurič 75, Grčer 58, Gračner 50, Regancin 40, Tomažič 23, Bajde 21.5, Pavlin 16 in Kuzmič 15 točk. Zagorje -10. junija ob 20.30 uri je kolesar J.A. iz Zagorja pripeljal pri bloku 36 na Ulici talcev mimo parkirišča, kjer so se igrali otroci in pri tem zbil osemletno deklico. Lažje poškodovano so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi pretresa možganov obdržali na opazovanju. Opozorilo staršem Ker se otroci večkrat igrajo na neprimernih površinah, je njihova varnost ogrožena. In ker se bliža čas počitnic, naj bodo starši še toliko bolj pozorni, kje se zadržujejo njihovi otroci. Poleg tega so nevarni tudi modni rollerji. Otroci se z njimi vozijo takopo prometnih površinah kot neprometnih ter tako ogrožajo ostale udeležence v prometu. Policisti poudarjajo, da je pešec na rollerjih še vedno le pešec, zato mora upoštevati pravila, Id veljajo za pešca Otroka niso ugrabli Trbovlje -5. junija ob 00.15 uri je P.M. prijavila ugrabitev petletnega otroka. Povedala je, da je v njeno stanovanje vlomil njen bivši mož in otroka odpeljal v Avstrijo. Policisti so začeli akcijo in ob 2.30 uri ugotovili, da se je otrok sam zatekel k sosedi. Njegova mamaje šla namreč od doma s prijateljem, otroka pustila brez nadzora in ker ga je bilo, ko se je zbudil, strah, je odšel na varno. Nerodni zidarji Trbovlje - 6. junija ob 17.40 uri so delavci gradbene firme pri urejevanju hišne fasade podirali zidarski oder. Dve železni cevi sta pri tem padli na cesto v trenutku, ko se je mimo z mopedom peljal H. A. Cevi so ga zadele, da je padel po cestišču in se lažje poškodoval. Proti odgovornim firme Kaj veš o prometu Dol pri Hraslniku - Pred dnevi so se prometniki hrastniške in dolske šole udeležili tekmovanja o prometu. Potekalo je v treh smereh: reševanje testov, vožnja na poligonu in vožnja skozi prometno središče Dola. Tako so si med vozniki s kolesom pridobili najmanj kazenskih točk Marko Gorjup in Matej Kirn z Dola in lana Drnovšek iz Hrastnika. Z mopedom so najbolje vozili Tomaž Laznik, Boštjan Meserko in Jani Medvešek, vsi z Dola, Hrastničani pamopedaniso vozili. Najboljši posamezniki so bili nagrajeni,pokrovitelj tekmovanja je bilaobčinaHrastnik, organizator pa upravna enota MNZ. Sodelovali so še AMD, AMG in Združenje šoferjev in avtomehanikov. Prvi trije iz obeh skupin se bodo udeležili državnega tekmovanja v Velenju, ki bo 3. junija letos. F.M. ........ Ukradeni stoli in mize Zagorje - Policijska patrulja je 17. 5. ponoči ugotovila, da neznane osebe odnašajo stole in mize (vrtne gamiturejizpred Zas tena v Zagorju. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da so mladoletni Zagorjani V. D., G. A. in Z.F. od 5 do 17. maja ponoči prihajali do teniške hale Zas tena, kjer so kradli stole in mize, jih odnašali domov, naslednji dan pa garniture (mizo in štiri stole) prodajali po 3.000 tolarjev. V tem času so odtujili 17 miz in 59 stolov. Ker policiji še ni uspelo izslediti vseh kupcev, obveščajo občane, ki so kupili ukradeno vrtno garnituro, naj to sporočijo policistom. Tako se bodo izognili nadaljnjim policijskim ukrepom in hišnim preiskavam. ič- - -....- ■■ —-ti bo uveden postopek. Pes ga je ugriznil T rbovlje - 9. junija je pri OŠ Tončke Čeč popadljiv pes ugriznil učenca prvegarazreda. Policista stapsaumirila in ga privezala k drevesu. Kasneje so ugotovili, dajepsa s seboj pripeljal nek učenec. Pesje bil cepljen, kar je lastnik dokazal s potrdilom, zoper lastnika pa bo vendar podan predlog k sodniku, ker pes ni bil pravilno opremljen (nagobčnik, vrvica), tega, kako je treba psa peljati, pa verjetno tudi ni razložil svojemu otroku. Poškodoval cev Zagorje - 10. junija je G.D. iz Zagorja, ko je kopal jarek za napeljavo vodovoda na Prešernovi cesti, iz malomarnosti s krampom poškodoval cev mestnega plinovoda. Zaradi poškodbe je iz cevi ušlo okrog 5 kubičnih metrov zemeljskega plina. Komisija je ob pregledu ugotovila, da mešanica plina ni bila eksplozivna, temveč je obstajala le nevarnost vžiga z odprtim ognjem. Zoper G.D. sledi kazenska ovadba. Aufbiksar Trbovlje - 7. junija je občanka s Kolonije 1. maja zaprosila policiste za intervencijo. Sosed M.O. je pretepal triletnega otroka in grozil, da mu bo ubil starše. Sosedo je napadel z vej e vko (rezilo za odrezovanje vej) in jo poškodoval. Bil je pridržan do streznitve. CC < O 3 Rl a,GOSTINSKO > PODJETJE MUUAM p.O. 33 trg revolucije 26 TRBOVLJE D ptea&tiiM dneva dtpmmti m vabim na $abaim ptfoedUev $ ACefoiuukm 9ejm ki Uti mUU, 24. jtutgft ut 20.00 m ut fU^UA»iui na paH&tMM. (rtMtuui koiela "RUDAR* ti T«fot($dt (pti kupoli) Za Vale prijetno počutje se bomo potruditi V “GP RUMRU Trbot/tje. JfflafjatmUpuram Po povratku iz Puttaparthija v Bangalore smo se v hotelu Kapila na večernem sestanku dogovorili, da gre del skupine v Tiruchirappalli v ašram k Premanada Svvamiju, ostali, z mano na čelu, pa smo se odločili, da gremo na morje v Mahabalipuram kakšnih petdeset kilometrov pod Madrasom. Utopljenec je čakal na pokop ves dan. Po deveturni divji vožnji s taksijem se nas je petorica prestrašenih potnikov odvlekla v hotel Veeras v centru Mahabalipurama, kjer smo prespali prvo noč. Takoj zjutraj sem si našel v Ramakrisna Lodge hotelu cenejšo sobo, ki je bila blizu plaže in z veliko teraso na strehi. To mesto je znano po kamnoseštvu, saj vsepovsod klešejo in tolčejo kamnite gmote, ki se spreminjajo v izredne skulpture. Po ogledu mesta sem dobil občutek, da je doživljalo že boljše čase, saj toliko beračenja, pijančevanja in pretepov do sedaj še nisem videl v Indiji. Trgovci te kar vlečejo v prodajalne, fantiči ti v žepe tlačijo vsemogoče kipce in vsak najbolje menja dolarje na črno. Po treh dneh so se nam pridružili ostali, ki pa so resignirano povedali, da je Premanada Stvarni v zaporu zaradi nadlegovanja deklet. Tudi on?! Ravno te dneve so tu praznovali festival polne lune in kakšnih 10 tisoč ljudi je tu dva dni spalo na plaži, žuralo in onesnaževalo okolico, tako da sem imel polne roke dela s fotografiranjem. Na plaži, v mivki, me je neko dopoldne čakal čisto pravi utopljenec, ki so ga že malo zajtrkovali rakci. Kot prvega v moji karieri sem ga tudi ovekovečil, tako, malo za spomin. V tem tednu tukaj sem namreč konzumiral obilo morskih specialitet in piva, se naplaval in nasončil, tako da mi ni bilo težko ob slovesu. Sploh pa ambient in plaže v ničemer ne spominjajo na meni znano Gojo, saj tukaj domačini okrog poldne po kosilu v mivki opravljajo raznovrstne človeške potrebe in je ta čas najbolje malo poležati v hotelski sobi. Po triurni vožnji smo 18. februarja prispeli v Tiru-vannamalai, pod indijsko sveto goro Arunčalo, kjer je ašram Ramana Maharshija. Peter Brečko Zahvala vsem sponzorjem in prijateljem, ki so na kakršenkoli na- Priložnostni zaslužkar s prebodenim jezikom, čin omogočili to potovanje: Zasavc, Servis čiščenja Lamovšek Izlake, Grafex Izlake, ETI EE Izlake, Euro-trade Zagorje, LB Zasavje d.d. Trbovlje, Studio moderna Zagorje, Rent a car Juvan Zagorje, Zavarovalnica Tilia Zagorje, Elektroprom Izlake, G&EKS Kisovec, Trgovina Ivnik Slavi Kisovec. Spektakularna kobra Radioklub Maček iz Šentgotarda je bil ustanovljen 1992. leta na pobudo njihovega sedanjega predsednika Petra Krkoviča. Je edini delujoči klub v občini Zagorje, poleg klubov Zagorje - mesto in Izlake. Na sestankih jih obiščejo tudi člani iz drugih klubov. Vključenih je 110 članov (ne samo iz Zagorja, ampak tudi iz drugih krajev Slovenije), sestajajo se vsako prvo sredo v mesecu, da se pogovorijo, kaj bodo delali in kaj so realizirali. Vsak član ima doma postajo, na kateri dela. V prostorih kluba delajo predvsem takrat, kadar so tekmovanja ali kakšne druge prireditve. V zvezek, ki ga imajo, vedno zapišejo, kdaj in koliko časa je kdo delal in s katero postajo. Priznajo, da so v prostorski stiski, vendar se ne pritožujejo. "Boljših tudi nismo navajeni, saj smo tudi v prejšnjih klubih domovali ali na podstrešju ali v pritličju." "Da postaneš radioamater, moraš imeti za ta "šport" veselje in denar. Aparature so namreč strašno drage," je dejal Peter Brkovič. Najprej organizirajo tečaje, ki trajajo od 30 do 40 ur (teorija), nato tečajnike naučijo delati na postajah. Veliko je takšnih, ki so že delali na CB postajah. Za te ni potrebno imeti izpita in dovoljenja, medtem ko za postaje, ki jih uporabljajo radioamateiji, moraš opraviti izpit. Po uspešno opravljenem izpitu prejmeš diplomo in dovoljenje ministrstva, da lahko kupiš postajo in na njej delaš. Tisti, ki so mlajši od petnajst let, morajo do te starosti imeti svojega mentorja. Aparature, kijih uporabljajo radioamaterji, so kratkovalovne (preko njih se lahko pogovarjaš s celim svetom) in dolgovalovne (UKW), sogovornike poslušajo preko repetitorjev. Radioklub Maček dela preko oddajnika na Mrzlici. Lahko pa delajo tudi preko packet radia (tipkanje). Če slučajno ni električnega toka, lahko radiomaterji priklj učijo svoje postaje na akumulatorje, tako lahko širijo informacije v času potresov ali poplav. Na steni imajo lokator karte, na katerih so označene lokacije v Sloveniji. Tako sogovornika povesta svojo lokacijo in vesta, od kod se javljata. Člani dejavnost kluba financirajo sami. Organizirajo razne prireditve (Urejanje prometa, Kramarski sejem v Šentgotardu, Tek na Prvine...). "Občine imajo za našo dejavnost čedalje manj denarja, bolj jih namenjajo za športne in podobne dejavnosti," je povedal Peter. Če govorita dva radioamaterja, s QSL kartico potrdita zvezo. Kartice dobijo na zvezi radioamaterjev v Ljubljani, katere si potem člani razdelijo med seboj. Radioamaterji so bili zelo dejavni med vojno Bodoči radioamater na Hrvaškem in v BIH. Za begunce, ki so bili pri nas, so posredovali informacije. "Takrat ni bilo nobenega odziva od RK in takratnega odbora za begunce, da bi povezano delovali. Bolj na svojo roko smo delovali." Franci Novak: "Petnajst let sem delal na CB postaji. Ker pa so me drugi poslušali, sem opravil tečaj in opravil izpite. Sedaj sem že pet let med radioamaterji. Doma imam ročno postajo. Pogovarjam se večinoma z radioamaterji po Sloveniji, s svojo postajo lovim pol Hrvaške in nekaj Madžarske. Pogovarjaš se o različnih stvareh, o vremenu itd. Če pa z nekom postaneš bolj oseben, se z njim pogovarjam tudi o osebnih stvareh. Včasih kdo pade v zvezo malo za HI (malo za h ec). Včasih se med nami stkejo prijateljstva in se tudi obiskujemo." Vesna Vozelj: " V družini smo vsi štirje člani kluba, mož, otroka in jaz. Delamo tudi s pomočjo packet radia, to pomeni, da komuniciramo s pomočjo računalnika. Namesto da bi govoril, odtipkaš besedilo na računalnik, katero se pojavi tudi na zaslonu drugega računalnika. Oba pa morata imeti računalnik, vmesnik in modem. Pišeš pač v tistem jeziku, ki ga znaš. Komunicirali smo tudi že z radioamaterji v Avstriji." Na koncu se radioamaterji poslovijo ssedem tri ali kot bi rekli: Lep pozdrav. Ko sem odhajala, mi j e nekdo dejal osem osem sedem tri. Kaj to pomeni, pa vam bom raje povedala kdaj dmgič. Katarina Gavranovič Foto:Tomo Brezovar Radioamaterji v svojih prostorih. Grčija (1) Pod menoj je spet odmevalo topotanje koles vlaka. Drveli smo skozi noč in prvi sončni žarki so pokukali skozi zavese šele pozno naslednje jutro. Saj poznate tisti občutek, ko te žarek požgečka po nosu, bradi in očeh, dokler ne vstaneš, odgrneš zaves in pred seboj vidiš .... morje! Železniški most čez Korint. Bili smo že daleč proti jugu "škornja", pravzaprav na poti za Brindisi, kije izhodiščna luka velikih ladij (trajektov) za Grčijo. Že takoj ne postaji smo se Inter railovci ločili posebej in hiteli po karte za palubne potnike. O tem, da je za vkrcanje potrebno odšteti še za to in ono takso, nas ni obvestil nihče. Tako smo lažji za nekaj tisoč lir čakali na večerno ladjo, uživali v kopanju v mestnem vodometu (pazite, da vas ne dobijo "karabinjerji") in sklepali prva poznanstva. Dan se je prevesil v večer, vetrič je hladil opečeno kožo, ladja pa je rezala svoje prve valove. Stali in sedeli smo na palubi, opazovali zvezdno nebo in uživali. Spet sem se oddaljil od doma, na novo potovanje, novim doživetjem na proti in če bo šlo vse po načrtu, bom tokrat preko Grčije osvojil še Nordkap, najsevernejšo točko našega kontinenta. Stisnil sem fige, zlezel v splano vrečo in ob rahlem pozibavanju kmalu zaspal. Naslednje popoldne smo prispeli v Patras. Kazalce smo pomaknili za uro naprej in ko so nas Grki spustili v svojo deželo, seje začel avanturizem, ki ga v zahodni Evropi ne doživiš. Po uspešni najdbi male železniške postaje sem se odločil, da ne potujem direktno v Atene ampak malo "naokoli". Moj prvi cilj je bila Olimpija. S polurno zamudo se je izza ovinka prikazal vlak. Ubogi trije vagoni so bili polni že do vrat, ko pa smo nanj navalili še mi, je bila ribja konzerva pravi hotel v primerjavi z nami. Končno smo speljali. Čakal sem na malce kisika, ki ga bo prinesel vetrič drveče kompozicije, pa nič. Vlak je poskakoval, zaviral, žvižgal in sploh vozil nadvse počasi. Poleg tega se je mimo oken kadilo kot v stari dobrih časih in kmalu sem ugotovil, da ob progi manjkajo električni drogovi in da tudi od mojega kisika ne bo kaj dosti. Po dobrih dveh urah smo prispeli v Pirgos. Kljub občutni zamudi je vlakec za Olimpijo (bilo ga je še manj kot prejšnjega) stal in čakal. Spet smo se zibali in nagibali po ozkotirni progi, mimo prehodov brez zapornic, po čudoviti dolini oljk, cipres in oleandrov proti cilju. Olimpija, mesto, kjer prižigajo olimpijski ogenj, prvi stik zantičnoGrčijo in ostanki mogočne kulture. Spehodil sem se skozi ostanke templjev, svetišč in trgov do stadiona, do mesta, kjer se prižge ogenj, obiskal muzej in pozno zvečer zaspal ob zvokih grške glasbe. Za prvi dan je bilo to več kot dovolj. Naslednji, pa tudi vsi ostali dnevi so bili vroči. V youth hostlu (mladinski hotel) nam je lastnica povedala, da ima nekaj posebnega. Odpeljala nas je do konca hodnika in nam za vogalom pokazala hladilnik. To je bilo veselja. Hladilnik! Akropola - v ozadju Kariafide Pot sem nadaljeval še bolj proti jugu Peloponeza. Ob prečudovitih obalah Jonskega morja, kjer so prijazni domačini ponujali sobe in hrano za malo denarja, človek res pozabi na mestni vrvež. Vsepovsod so nasadi južnega sadja, enkratno je trgovanje in postopanje po tržnicah, posedanje v hladu dreves in prav težko je bilo zapustiti obalo in odpotovati proti Atenam. Proga se vije ob nasadih velikih kaktusov, čez gorato notranjost, dokler se ponovno ne spusti v ravnine. Izstopil sem v Mikenah, mestu, kije cvetelo dva tisoč let pred Kristusom, danes pa so vidne le še ruševine in Levja vrata, zgrajena iz velikih kamnitih kvadrov. Nedalečpročje Epidaums, amfiteater, v katerem še vedno igraj o klasične grške drame. Tudi na tem mestu j e nemogoče pozabiti na vse bogove, epe in mite. Skozi stoletja so ti poleg jezika, pisave in olimpijskih igerpovezovali Grke. Peloponez bi bil polotok, ča ga ne bi v letu 1893 presekal Korintski prekop. Že Rimljani so sanj ali o tem, da bi zgradili prekop preko ožine, a je apnenec na tem območju tako trd, da so na odprtje čakali kar nekaj sto let. Danes tako omogoča krajšo plovbo, obenem pa tudi delo in kruh tamkajšnjim prebivalcem. Mi pa smo med morjem in cesto brzeli dalje, vse bolj proti glavnem mestu Grčije - Atenam. Mitja Predovnik Prižiganje olimpijskega ognja na Olimpiji. Pisani svet začimb, ki so jih v srednjem veku vozili z ladjami iz vzhodnih držav in so bile včasih dražje kot zlato, nas še danes navdušuje s svojo barvitostjo in pestrostjo. Paleta različnih okusov, ki dajejo pečat hrani, obenem pa so uporabne tudi kot zdravilo in dišave, čudovito obarva naše življenje. V srednjem veku je bil izredno cenjen cimet, s katerim so se dišavile dvorne dame, da bi prikrile svoj neprijeten vonj in navdušile morebitne snubce. Čistoča namreč v tistih časih ni bila naj višje razvita vrlina. Žafran, začimba živo rdeče barve, je bil prav tako nadvse oboževan in je dosegal visoko ceno. Še do današnjih dni se je tako ohranil pregovor: Drago kot žefran. V današnjem članku vam bom predstavila dve začimbi, ki sta pri nas bolj malo znani, ampak ziiradi njune uporabnosti, zanimivega okusa in barve, si vsekakor zaslužita mesto med začimbami, kijih uporabljamo pri kuhi. Kurkumo in asafetido boste tisti, ki si ju želite kupiti, našli v specializiranih trgovinah z zdravo hrano v Ljubljani. Kurkuma je trajnica z liliji podobnimi velikimi listi in rumenimi cvetovi ter sodi v družino ingverjevk in ima zanjo značilno odebeljeno podzemno koreniko. Pred več kot 2000 leti so jo že gojili na Kitajskem, v Indiji in Bližnjem vzhodu. Po mnenju nekaterih je kurkuma ena izmed perzijskih rumenih začimb, ki so bile včasih povezane s čaščenjem sonca. Najpogosteje je naprodaj posušena in zmleta vprah. Jedem daje blago, toplo aromo in značilno rumeno barvo. Kurkuma je tudi ena bistvenih začimb pri sestavi curryja. Tako v Indiji kot na Kitajskem jo uporabljajo za barvanje tkanin. Kurkuma velja za blago sredstvo za spodbujanje prebave in zdravilo za jetra. Druga začimba, ki vam jo bom danes predstavila, jcasafetida. To je smolnata snov, ki jo izločata dve vrsti orjaškegajaneža. Njen vonj je izredno močan, kar je posledica žvepla, ki ga vsebuje smola in ki se na srečo s kuhanjem izgubi. Asafetida je priljubljena v azijski kuhinji, še posebej med indijskimi vegetarijanci. Večja vrsta, Gerula asafoetida, doseže višino do 3,5 metrov, vrsta Ferula narthex pa kakšen meter manj. Obe vrsti izhajata iz Afganistana in Irana, kjer njuna stebla in liste uživajo tudi kot zelenjavo. V starem Rimu so to smolo uporabljali tudi v zdravilstvu. Asafetido kupujemo v prahu in jo dodamo jedi v majhnih količinah. Z njo lahko nadomestimo česen in čebulo. Uporaba začimb je pri kuhi zelo priporočljiva, saj njihova aroma obogati okus hrane in nam daje obenem občutek sitosti in tako pojemo m.inj kot bi sicer. To pa je posebej priporočljivo, če moramo paziti na svojo postavo. Začimbe tudi dobro delujejo na našo prebavo, saj nosijo v sebi veliko zdravilnih lastnosti. Današnji recept, ki vam ga svetujem, je preprost in zanj ne boste porabili veliko časa. Če nimate asafetide in kurkume, pa uporabite malce svoje domišljijein dodajte juhi kakšno drugo začimbo, ki jo imate radi. Za pripravo Krem juhe potrebujemo: 200 g korenja, 300 g krompirja, malo masla, 2 žlici moke, 2 dl mleka, ščepec soli, 3 male žličke asafetido, 5 malih žličk koriandra, 2 listalovorja, 2 mali žlički kurkume in ščepec popra. Krompir in korenje očistimo in narežemo na manjše koščke. Na maslu prepražimo asafetido, koriander in kurkumo, dodamo korenje, dva lovorjeva lista in zalijemo z litrom in pol vode. Ko se korenje malo zmehča, dodamo še krompir. Naredimo bešamel omako, in sicer tako, da na maslu malo prepražimo dve žlici moke in zalijemo z mlekom. To primešamo juhi. Ko sta korenje in krompir kuhana, je juha pripravljena, da jo postrežemo. Za okras lahko, ko juho že odstavimo, dodamo še na drobno nasekljano vejico peteršilja. Obenem pa bodite pri kuhi pozorni tudi na to, dane kuhate predolgo, dane gre zelenjava narazen in ne izgubi vseh svojih vitaminov in mineralov. Zelenjava je dobra tudi surova, na primer korenje, zato ni potrebno, da ga predolgo kuhamo. Ko pripravljate različno zelenjavo - grah, koruzo, korenje, cvetačo, brstični ohrovt in drugo,jo dajte v slano vodo in ko zavre, po nekaj trenutkih odstavite in odcedite. Takšna zelenjava bo bolj zdrava in tudi bolj okusna. Kadar sedete za mizo, pomislite na to, daje dobro jesti v miru, brez brenčanja radia, in še huje bi bilo, če bi med jedjo gledali televizijo in metali vase hrano. Naredi te obred iz prehranjevanja, nikar ne hitite in vzemite si čas, ko obedujete. Med jedjo se pogovarjajte o pozitivnih stvareh in nikar ne premlevajte problemov iz službe ali tistega, kar vas spravlja ob živce. Ko smo razburjeni, se namreč najprej vznemiri želodec in tako oteži našo prebavo. BarbraRenčof altiste ALBOR. EL HORIZONT] ENTBEAHBE SVSPES ESTAN SOMBRE LA P/ DELACOSAS. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz ZGODNJA URA. OBZORJE J.AmOBmASVCEVEKE V? r *»«.»** NAPISANA SO NA PATINI TRBOVLJE fUI(V rtfl f~& 1 *8 svobode 1 la, 61420 Trbovlje ste«« U0 j Ul? tel.: +386 601 26 333,26 0S6 »Wil lUfcJ 2| 358,fax: +386601 26228 STVARI. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz J L ELEKTROINSTALATERSTVO FRANCI VIDMAR 61411 IZLAKE IZAKE 11 telJfoK 0601 - 74 - 014 mobitel: 0609 - 629 - 014 ime ouir ( Beretta ) %mjm VIEI^MEC gorilniki olje - plin plinski kombinirani kotli - stenski in talni kombinirane peči olje plin regulacijska avtomatika klima naprave za poslovne in stanovanjske prostore - pooblaščeni servis, dobava in montaža - svetovanje - obročno plačilo - kredit Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 ZA VAS SMO PRIPRAVILI PROGRAMSKE PAKETE ZA: PODJETJA (mala, srednja velika) GLAVNO KNJIGO SALDKONTI KUPCEV IN DOBAVITELJEV FAKTURIRANJE MATERIALNO POSLOVANJE OBRESTI OSNOVNA SREDSTVA OSEBNI DOHODKI IZPIS VIRMANOV IZPIS POGODB 7 OBRTI OBRTNO POSLOVANJE OBRESTI OSNOVNA SREDSTVA OSEBNI DOHODKI IZPIS VIRMANOV V vsakem paketu dobite še navodila, v ceno pa je vključeno uvajanje in popravki zaradi morebitnih zakonskih sprememb. Za nakupe večjega števila programov nudimo obročno odplačevanje. Pokličite nas vsak delavnik od 7. do 15. ure! r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I ■ besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, PARCELE večnamenskega objekta, primemo za Majhno hribovsko kmetijsko funkcionalni vikend z vso potrebno zemljišče z začetno gradnjo dokumentacijo. Voda in elektrika sta MFDI | COCKTAIL BAR >W. F1LSL! ROMAN ŽERKO ZAGORJE o/s IN GOSTIŠČE BAZEN Roman Žerko Cesta 9. avgusta (k, 61410 Zagorje ob Savi tel.: 0601-62-540 (bar); 0601-62-331 (dama) OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST V GOSTIŠČU BAZEN ZAGORJE -DELO V STREŽBI -DELO V KUHINJI -DELO JE ZA DOLOČEN ČAS SEZONSKO-BAZEN - MOŽNOST HONORARNE ZAPOSLITVE ŠTUDENTOV OZIROMA PRAKTIKANTOV Vse informacije v lokalu Meril ali po telefonu 62-540,62-331. že na gradbišču. Posestvo se nahaja v Lokavcu pri Rimskih Toplicah. Tel.: 732 - 755. Gradbeno parcelo v Polšniku -Tepe z delom gozda, ugodno prodamo. Tel.: 22 - 908 od 15. do 17. uer. Stanovanje na Kešetovem prodam. Tel.: 23 - 655 od ponedeljka do petka. Dvosobno stanovanje v Kisovcu prodam. Tel.: 61 - 212. VOZILA Kupim APN GS letnik 89/90. Tel.: 63 - 242 (dopoldan). Kamion in prikolico prodam ali menjam. Tel.: 27-751. Y ugo scalo 5 5 letnik 89, registriran do5/96 za3500DEM. Tel.: 63 -120. Zastava 101GTL55 rumene barve, letnik 86, registriran do oktobra 95, prevoženih 81.000 km. Čamber, Vodenska cesta 43, Trbovlje. Citroen AX 11 TRS, letnik 11/90, 56.000 km, garažiran prvi lastnik prodam za9.500 DEM. Tel.: 73- 819. Fiat 126 P, letnik 79, registracija do 18. avgusta 95 prodam za 500 DEM. Tel.: 61 - 916. Suzuki swift 1,3 GL, letnik 93, kovinske barve ugodno prodam. Tel.: 61 - 416. Z 750, letnik 1985, registriran do 1. marca 96 prodam za 1000 DEM. Tel.: 43 -421. Vugo 45 AX, letnik 1987 prodam. Tel.: 24-417. APN 6, letnik 87 rdeče barve, s čelado prodam za 250 DEM. Tel.: 64 - 898. ELETRIčNI PRIPOMOČKI Ojačevalec Wega 250 W prodam za 200 DEM. Tel.: 64- 898. Subvvoofer JAMO - nov, še zapakiran prodam za 20.000 tolarjev. Tel.: 64 - 898. Kamero NVS 85, S - VHS, digi efekti, stabilizator, garancija za 1900 DEM. Tel.: 63 - 120. Pralni stroj Gorenje PS 304, prodam za 100 DEM. Tel.: 61 - 569. Električni bojler Gorenje Tiki 2000 - 80 litrov in kopalno kad 1,40 m prodam. Tel.: 62 - 089. Pralni stroj Gorenje, lepo ohran jen prodam. Tel.: 21 - 792. OSTALO Dva jogija prodam za 8000 sit. Kupcu podarim še dve vzmetinic. Vse v zelo dobrem stanju. Tel.: 43 -251. Navadno kitaro, staro okrog 15 let, poslikano s palmami, nerabljeno ugodno prodam. Tel.: 21 - 613. Počitniško prikolico v Fiesi v juniju, juliju in avgustu oddam. Tel.: 61 - 299. Kuvasz - čistokrvni mladiči godni za oddajo 26. julija. Ogled po predhodnem dogovoru. Tel.: 25 - 467 po 21. uri. Purane za zakol ali nadaljno rejo težke približno 10 kg prodam po 250 sit za kg. Tel.: 42 - 297. Muco perzijko, staro 10 tednov, sivo bele barve prodam, tel.: 22 - 071. Kombiniran otroški voziček, uvoz iz Avstrije, rabljen tri mesece prodam na obroke. Tel.: 64-281. Iščem dobrega inštruktorja za matematiko. Tel.: 24-221 med 20. in 22. uro. Inštruiram slovenski jezik in lektoriram vse vrste besedil. Tel.: 22 - 396 Polona. Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73 - 719. strojniške predmete. Absolvent strojništva. ^ TeL: 63 - 272. J fV Gabrovki pri Litiji ^ prodam kmetijo: -hiša z gospodarskim poslopjem. 30.675,„2 kmetijskih Možnost nakupa puzameznih ■. jp L. L lllt,ul,: ~~,l>o44 |, LOVSKA DRUŽINA ZAGORJE DAJE V NAJEM LOVSKI DOM NA KLANČIŠAI1 PISNE PPIJAVE SPPEJEMA DO 25. 6.1-995 GOSPOD DRNOVŠEK SILVO, VINE 2, 61410 ZAGOPJE OB SAVI. pst KZl poslovalnico M€D€fli tel.: 0601/73 696 NA ZALOGI SANDALI SALONARJI STARTARKE ŠPORTNI COPATI COKLI IN NATIKAČI PLANINSKI ČEVLJI UGODNO: * otroške startarke ... 550,00 SIT * ženske startarke ... 893,00 SIT * žesnki sandali ... 2.881,00 SIT * modne torbe ... 2.940,00 SIT * natikači PVC ...721,00 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! Kisovec, Naselje na šah tu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13° ERJAVEC d.o.o. Pod ostrim vrhom 31/b 61420 Trbovlje tel.: 0601/26-356 0601/26-285 I. Samostojnim podjetnikom in društvom nudimo knjigovodske storitve. Za opravljeno delo prevzemamo popolno odgovornost. II. Prodaja, servis in najem vseh igralnih avtomatov za zabavo in igre na srečo. ZA OČI DA VIDIJO Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA jAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. CONTACT VAM NUDIMO VSE VRSTE: NOVO NA TRŽIŠČU: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEČ . KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO | KOZMETIKO EVE ČARE DOBAVNI ROK OD 0 DO 5 DNI; PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. Rl GOSTINSKO RUDAR p.o. 3■ ■ ■> PODJETJE ccl Mm trg revolucije 26 TRBOVLJE Vljudno vas vabimo, da nas obiščete v naših lokalih: Hotel “RUDAR", restavracija "ZASAVC" in gostišče "KLEK", kjer zam ponujamo dnevna kosila, poslovna kosila, praznovanje rojstnih dnevov, obletnic in porok -cenevno zelo ugodno. Ob praznovanju rojstnih dni, obletnic in porok pri nas, poskrbimo za posebna presenečenja. Pizzerija "RUDAR" kavlitetne pizze (vsaka deveta pizza zastonj). Pivnica ZLATOROG KLUB Slaščičarna ZANZI BAR (pestra izbira slaščic, sladoledov, sadnih kup). Bistro 75 (pizze, slaščice, sladoled, sadne kupe). BAR FONTANA (slaščice, sadne kupe, sladoledi). Slaščičarna KEKEC ( slaščice, sladoledi, sadne kupe). KARO v vse ČENE TORTE LAI IKO PLAČALE NA DVA OBROKA. II NAŠIH LOKALIH TOČIMO ODPRTO LAŠKO PIVO H LOKALIH TOČIMO ODPRTO LAŠKO PO NAJNIŽJIH CENAH V ZASAVJU. VESELI SMO VAŠEL/A OBISKA mk FUŽINAR- SKO NASELJE JELOVICO NA GORENJSKEM KRAVJI ZVONEC DROBNE VODNE KAPLJE, VLAGA NA RASTLINAH ZASAVCEV KARIKA- TURIST (JOŽE) AMERIŠKI FILOZOF (CHARLES SANDERS) ČETRTI RIMSKI KRALJ OGLA- ŠANJE SOVE FRIGUSKI KRALJ V GRŠKI MITOLOGIJI URAN SKALA V MORJU REKA V JUŽNI FRANCIJI MESTO IN JEZERO V KANADI ŠPORTNIK NA SMUČEH STOJAN PUC DRAG KAMEN HOf V ' 'P ► DALJŠE OBDOBJE DRŽAVNA BLAGAJNA ■ Tm Hlinil fUr ■> ► VAIROSLAV OBLAK PLEMIČ V FRANCLJI OBER HOKEJIST ZUPANČIČ SLOVENSKI SKLADA- TELJ PAHOR NADUHA FILMSKA IGRALKA MIRANDA AMERIŠKA PEVKA (YOKO) M VESLAČ ČOP KOSMAČ CIRIL RISANI FILM REGULATOR NAPETOSTI ELTOKA DESNI PRITOK S, OZKA DOLINICA, SOTESKA HRVAŠKA IGRALKA (NINA) MORSKI ZALIV NEMŠKI FILOZOF (FRIEDRICH' SEZNAM, VPISNIK SKOZI FIRENCE IMMIIhU RUPEL AMERIŠKI IGRALEC (RICHARD) PODZEMNI ŽUŽKOJED FRANCOSK SMUKAČ chris- TOPHE DOMAČA MOLZNA ŽIVAL SOV.VESOL LADJA f JAN ŽIŽKA TELO IZ SNOVI, KI PREVAJA ELEKTRIČNI TOK OLGA MEGLIČ POZITIVNA ELEKTRO- DA EMIL urrrz GLAVNO MESTO NIGERIJE ŽUPANČIČEVA NEDO KONČANA SATIRIČNA PESNITEV at VASJA PREDAN SIN T1ESTA V GRŠKI MITOLOGIJI ZEMELJSKI PUN DIKTAT DEL KOLESAR- SKE DIRKE BOG GROMA PRI STARIH GERMANIH NAŠA DENARNA ENOTA ZALOŽBA OBZORJA PORTUGAL POMOR- ŠČAK (BARTHO- LOMEO) RADIOAKTIVEN KEMIČNI ELEM. SODOBNI SL. GLEDALIŠKI IN TV REŽISER ŠEDLBAUER SL SKLADA. HUBAD RAZMERJE, RELACIJA ŽE UMRLI IT. FILMSKI KOMIK EGIPTOVSK POLITIK (ANVAR EL) KATRAN IGRALEC VVALLACH TEMNI DEL DNEVA OČKA POLJSKI SATIRIK STANISLAW NADAV, NAPLAČILO MARTIN EDEN ARGON BALONAR ŠORN ŽUPAN POD FRANCOZI BERAŠKA TORBA ELA PEROCI TONA STVAR, PREDMET OLGA REMS MANJŠI LOVSKI PES KONRAD ADENAUER NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 21. 6. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: blago v vrednosti 4000 SIT 2. nagrada: blago v vrednosti 2500 SIT 3. nagrada: blago v vrednosti 1500 SIT Izžrebanci nagradne križanke 20/95 1. nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač in dve prazni kaseti, Videoservis Boris Zlokar, Trbovlje, Ivanka Traunšek, Trg F. Kozarja 2, Hrastnik 2. nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač, Videoservis Boris Zalokar, Trbovlje,Robi Murko,Novi dom 46, Trbovlje 3. nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač, Videoservis Boris Zalokar, Trbovlje, Zdenka Hribar, Partizanski vrh 4, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 22. 5. 1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam jo bomo poslali po Rešitev naBradne križanke 21/95: MARIBOR, EPOLETA, DAVORIN, RK, IRA, MI, MOI, STAVBAR, VANNICKNOAH, KAL, STOIK, STALEŽ, KO, CEKAR, MILO, TELEBANI, ODERUH, URA, ARAGON, BANAT, ROMAN, BALET, DANI.TERASA, ILIJA, IR, SILA, TINKARA, ABA, OKA, RUTA, MIRAN, KA, DL, ATILA. (jK2|) poslovalnica M€D€R tel.: 0601/73 696 VAM PO UGODNIH CENAH NUDI: * MODNA OBUTEV * ŠPORTNA OBUTEV * NATIKAČI, COKLI * PLANINSKI ČEVLJI * MODNE, ŠPORTNE TORBICE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure: ob sobotah od 8.00 do 12.00 urel S7 AMERIŠKA IGRALKA FAWCETT GORSKA PTICA UJEDA STOLNA CERKEV ORIEN- TALSKA ZAČIMBA GORSKA POSTOJANKA NAD PLANICO GRŠKA BOGINJA MODROSTI ► NAJVIŠJA GORA TURČIJE KRATEK POVZETEK FRANC. SMUČAR. SREDIŠČE 378^ eKRČEVINA MAUGNI KOŽNI MEŠIČEK ALKOHOLNI HLAPI V KRVI MAJHNA REPA SLOVBtiA "pTUJ^I > ITALIJAN. SMUČARKA MAGONI KATRAN AVSTRIJSKI POLITIK VVALDHEIM ISAAC nevvton URNA RIŽEVO ŽGANJE /■ PRIPO- VEDNI PESNIK STROJ AR-JEV IZDELEK TRST PROF. KOŠ. LIGA PROSTOR ZA GLEDALCE POVRŠINSKA MERA PAMET STARO NASELJE V OKOLICI TRSTA DEL DNEVA SESTAVIL DAMJAN KOVAČ EVROPSKA DRŽAVA RDEČA POLJSKA CVETLICA ŠAHOVSKI PROBLEM BELI NA POTEZI. MAT V »VA. a g B i£ H 33 j( 7 iin s H B I 6 §f ]▲ m 1 5 H Pl B E s 4 B lil! 3 m m jg 0j A 2 A j m H a IB 1 m B 0 a b c d e t g h Uganka 1 v gozdovih dom je bil njegov, x x-j»\-x-t>x-*x-xvx-x-x-x-x x gX-X\v»\-x*x xaX x x-x-x-x fasist pred njim je trepetal. Boril se je za vsako vas, slavil ga bo še mačice? Srebrne so njih dlačice lil plt?4ajU UJt7£ HOROSKOP OVEN V ljubezni razčistite nejasne odnose iz preteklosti. Na delovnem mestu vas čaka veliko dela, a tudi napredovanje. Zelo dobro so nakazana potovanja. Št.: 3. BIK Izogibajte se ljubezenskih dram in se raje posvetite sebi, prijateljem in hobijem. Nihče ni toliko vreden, da zanj trpite. Pazite tudi na zdravje. Št.: 16. DVOJČKA Predvsem pazite na svoje živce. Trajno boste napeti, saj vas bodo mučili problemi na delovnem mestu in v družini. Tudi v ljubezni ne bo vse tako, kot bi si želeli. Št.: 12. RAK Če niste preveč psihično trdni, se raje izognite dramatičnim ljubezenskim odnosom. Zakaj je sladko le prepovedano sadje? Ko odgovorite na to, boste problem skoraj rešili. Št.: 1. LEV Sprejmite nove poslovne obveznosti in dopust raje še za nekaj časa odložite. Dobro bi bilo, če bi poskušali živeti v sedanjosti in ne v preteklosti. Št.: 23. DEVICA Nekrivi te sebe, niti sodelavcev za poslovne probleme, ki jih ne morete rešiti. Počakajte in obvladajte svojo samouničevalnost. V ljubezni bodite manj strogi. Št.: 24. TEHTNICA Posvetite se sebi in svojemu duhovnemu razvoju. Resno tudi razmislite o svojem ljubezenskem življenju in odnosu s partnerjem. Potovanje bi vam prišlo prav. Št.: 9. ŠKORPIJON Najprej rešite ljubezenske probleme. Na poslovnem področju se pazite prepirov in napetosti. Bodite čim bolj premišljeni in suvereni. Št.: 14. STRELEC Soočite se z nekaterimi starimi poslovnimi in emocionalnimi problemi in se ne zapletajte v nove težave. Pazite na zdravje in hranite svojo energijo. Št.: 8. KOZOROG Čakajo vas vzburljivi dnevi z ljubezenskimi doživetji. Vendar ne dopustite, da vas ljubezenski opoj odvrne od poslovnih obveznosti. Št.: 43. VODNAR To je čas ljubezni in zadovoljstva. Pozabile na preteklost in na skrbi, ki so vas mučile in se raje oprimite prihodnosti. Velike možnosti imate, da bo ta lepša. Št.: 21. RIBI Čakajo vas napetosti in krize, zato bi bilo dobro, da se izogibate sporov z okolico in z osebami, ki jih imate radi. Svojo energijo raje usmerite v lastno ravnovesje. Št.: 6. Rešitve križanke za mlade, ugank bosi Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Vinko Hrovatič, član Rclik Dadasa, razstavlja v prostorih RSH. Trbovlje - V Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah, razstavlja Osnovna šola Ivana Cankarja. Učenci 4. razreda prikazujejo svoje pisne in likovne izdelke na temo Kandrše. Trbovlje - V Batičevem salonu Revirskega muzeja Trbovljeje do konca junija, razstava orožja. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja! ureta Cekute. Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositrne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, kij o dopolnjujejo predmeti in fotodokumentarno gradivo iz tega časa. Trbovlje: Ulica 1 .junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je spominska soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča. Zagorje: Cesta 9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. IZLETI Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje organizira v soboto, 17. junija skupinski izlet na Kofce in Veliki vrh v Košuti. KONCERTI Šentvid pri Stični - V nedeljo, 18. junija bo tradicionalni vsakoletni Tabor slovenskih pevskih zborov. Iz Trbovelj se ga bodo udeležili pevski zbori Zarja, Slavček, Svoboda, Moški in ženski pevski zbor DU Trbovlje ter ženski pevski zbor Dobovec. Športne prireditve KOŠARKA Trbovlje - V soboto, 1 V.junija ob 9. uri v trboveljski telovadnici OŠ se bo odvijala Zaključna prireditev ob dnevu ženske košarke. MALI NOGOMET Razpored občinske trim lige - spomladanski del I. liga - VI. kolo: petek, 16. junija na igrišču Log: Liljani - Juventus ob 18. uri; PP Hrastnik - ŠD Čeče ob 18.50 uri; Čvek-Chichago - Steklarna ob 19.30 uri. II. liga - VI. kolo: na igrišču Dol: Vaka - Gamsi ob 18. uri; Steklarski Friši-KS Dol ob 18.50 uri; Čebelica - Mexico ob 19.30 uri. r, Ct Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. -13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna vTrbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba: Vse informacije za zasavske občine dobite na telefonski številki 985 (center za obveščanje Trbovlje). Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. \P (D (§ tfi & K) 2«. - 22. NELI. ...m KINODVORANA dramairor. ob 18. .m 20. is. - 16. 6. Al RIL - . . ,u 20 im PRIHAJA (arn. ljub. llpsi*- “ri:ik delavski dom OD lo. Uti. ZAGORJE 16.- 18. UTEMELJENI SUM mm. krimi) ,6. 101 DA I MATI- PII **K * ~,'J* 'r* Jtl* "" TO. 1 IVItlki-ll a V, OSVAJA AMERIKO KRALJICA PUŠČAVE uri, pet. ob 18. »n. sob., uri, sob., ned. ob 20. uri. nedob 10. uri-matineja. ... 16. - 20. ZVEZDNE vTryis 7 hičt /,,m i tvZriit /♦U&iv (ara. KINO DOL PRI tam.) Pet„ pun.. tor, ob HRASTNIKU 18 ^ , vPRII l> IM. HAJA (atn. ljub. drama) 'i ^oiJEVNIKI _ ' olLi IHjJt/V JaIM ‘-vite.-. 1-. d.v.-.-.v.-.v.-.v. (novozle. drama) sre., cel. L.1EM SUM tam uil len STEZE ,nm. fant.) ned. čet.,soh., ned. oh IS. urt. ob 20.15 uri. I I Mnj nailnvi \ I i 1.-1. ODŠLA BOM ŠE TO NOČ - Anja Rupel (5) E 2.-4. PRISLUHNI Ml-DarjaŠvajger(2) O I 3,- 2. PANDORINA SKRINJICA (rembe) - Avla Band (4) l 4. -5. VEDNO-Oadi (3) 5. -/. BELA RAP -Hip-hop (1) P s B' S • 3 '^1 1.-3. BE MY LOVER - La Bouche (2) g i 3 2. -1. BABY BABY - Corona (4) 3, - 5. TOTAL ECLIPSE OF THE HEART - Nicki Trench (5) p ? 4.-4. BACK F0RG00D- Take that (3) :: g • 5.-/. BUBBLING HOT-Pato Banton (1) 3 g RTV TRBOVLJE K10 ' 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNV PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM 13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 20.6.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š.RAJEVEC),21.15 SATELITSKI PROGRAM lili pilil 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM tedna (ponovitev), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA 20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA Kaj in antene PFTFIMRR 10S 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 10.00 VKLOP VIDEOSTRANI, 16.00 TV KOPER 10.00 V KLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER POMFRFI 1EV 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA ZGOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT " 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZAGORJE 20.15 PETEK NA ETV * 9.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE SREDA 21.0.1995 20.15 SREDA NA ETV ETV IZLAKE 20.15 ČETRTEK NA ETV PETEK 16.6.1995 18.00 PETEK NA ETV kienct I* 46 6 A 18.6.1996 11.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE RADIO TRBOVLJE 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO.9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM lil 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM mm: vici za v VICE Sposojeno iz BBS Janez in Micka Janez in Micka opazita, kako seje bik spravil na kravo. Janez reče: "Micka, jaz bi tud’ to rad delal!" Micka pa nič. Čez nekaj časa se spet oglasi Janez: "Micka, tud' jaz bi rad to delal!" Končno se Micka omehča in pravi: "Ja Janez, lahko, saj to ni moja krava!" Izjava Oče je pripeljal svojega sina na občino in rekel: "Odpovedujem se svojemu sinu, saj je javno izjavil, da izhaja iz opice!" V parku Mlad moški dela sklece na klopci v parku, pa ga starejši gospod potrka z dežnikom: "Gospod, imam občutek, daje zaročenka že odšla." Prepir Po hudem prepiru reče žena možu: "Še eno zini, pa bom vdova!" Mož pa ji zabrusi nazaj: "Če bi te takoj po poroki ubil, bi bil zdaj že pet let prost!" 15. junij: Vid; 16. junij: Beno, Gvido; 17. junij: Gregor, Adolf; 18. junij: Amand; 19. junij: Romuald; 20. junij: Silverij; 21. junij: Alojzij; začetek poletja. Godovi t I % I ITTUJJ I :um|(|!■!.)(is Y.viyi>u * Vi090S RZ e>|iti!zu^ Iliiill J H § Km / / f mmSSSSiiSiiiii^ Zadnjič nas je poklical Miran iz Trbovelj. Pravi, da jena županskih volitvah dal svoj glas Dubravki Oberžan. Veselje, daje uspela v beli Ljubljani, če že v Trbovljah ni bila izvoljena. Zaprosil pa nas je, če lahko o njej napišemo kaj več. Z vašo željo smo seznanili Rdečega Revirja, ki mu ni bilo odveč o tem napisati nekaj besedi. Redakcija jetrnic Trojane - slovenska prestolnica Redakcija jetrnic predlaga slovenskemu parlamentu, da razreši Ljubljano funkcije glavnega mesta RS Slovenije in na to mesto imenuje Trojane. Po našem mnenju bi na ta način le še formalno potrdili dejstvo, da se večina pomembnih stvari zgodi na Trojanah. Če naštejemo samo nekaj dogajanj zadnjih dni: * policisti zaplenili večjo količino ponarejenega denarja * SLS je sklicala in k puntu pozvala slovenske župane * policisti zasegli večjo količino heroina in amfetamina * Mariborčani snubili Olimpijinega reprezentanta Šiljaka Prepričani smo, da je naš predlog utemeljen. Prav tako velika večina Slovencev boljepoznain raje zagrize v trojanski krof kot pa v ljubljanskega zmaja. & K KATKE omac& V Hrastniku razmišljajo o novem grbu. Namesto simbolov rudarstva, steklarske in kemične industrije bodo na novem grbu upodobljeni Neptun, Savu s in Adsalluta, božanstva, ki imajo največ opraviti z reko Savo. Če so včasih brodnike na reki obvarovali pred najhujšim, bodo menda tudi danes še toliko pri močeh, da razženejo arheološke žličkarje in prikličejo bencinske buldožerje. V Trbovljah so odprli svoje letno kopališče. Zdaj to, da ga pred letom dni nikakor niso mogli v promet spraviti, zgleda kot daljnovidna premetenost. Vendar, če bi res bila, bi ga takrat na državne stroške dali še prenoviti. ; A 1 .•% •% "• 'v.. Ceha telefonskega priključka _+e nižja,/a.25%. /'daj je točno stotisoč tpfarčko.v.^a še trLtisoeakesdavka zraven. Nova cena velja od L junija. Prevcrjamiv.še. ali je do znižanja prišlo v počastitev trboveljskega praznika, ali pa seje eden Telekomovih direktorjev,Miran Kramberger, hotel Trboveljčanom vsaj malo oddolžiti. Dobrodošla Menda ni prvič, da vam govorim o resničnosti pregovora, ki pravi, da kdor jezik špara, kruha strada. Nešteto zgodb o tem poznamo med zasavskimi hribi in na njih. In tudi odgovor na vaše vprašanje, spoštovani Miran, se skriva v tem grmu. Zadnjič se nam j e po daljšem času spet prikazala Dubravka Oberžan. V Medijskih Toplicah se je našim krajem prvič predstavila kot šefica kabineta ministra Janka Deželaka. Splošno znano je, daje v času, ko je sedaj minister Deželak še v Laškem pivo varil, Oberžanova rudarila po Trbovljah. Potem sta oba padla državi in politiki v naročje. Opravljivi jeziki so marsikatero rekli o tem, da Oberžanova ni postala mati županja, še več pa so jih razdrli o tem, kar je postala. Vzvišeni nad govoricami vam bomo seveda zaupali, kaj je res bil katapult, ki jo je izvrgel med zvezde. Oberžanova je že zelo mlada uspela spoznati pravila, po katerih skupnost deluje. Dubravka, takrat še z dekliškim priimkom Poje, je že kot osmošolkarentgenizirala in analizirala svoje okolje, izsledke pa priobčila v reviji Črno zlato (številka 7, leto 1976), ki jo je izdajala Osnovna šola Trbovlje. Takole pravi o sebi: sicer sem za Leonom največji "gobec" naše razredne skupnosti. Kratka, a zgovorna misel. Vendar se ne kaže zadovoljiti z zgolj hitrim branjem. V tej kratki povedi je namreč zapisan recept uspešnosti. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je gobec prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih ali obraz ali kdor veliko, predrzno govori. Zadnj a pomena sta sicer označena z ekspresi vnim k valifikatoij em nizko, vendar j e Oberžanova veij etno uporabila gobec v zadnjem pomenu. Torej: sicer pa, takoj za Leonom, v naši razredni skupnosti največ in najbolj predrzno govorim. Vendar, znana je usoda petelinov, ki prezgodaj zapojejo. Oberžanova je takoj za Leonom, torej v drugi bojni vrsti, ki praviloma prva pride na cilj, saj tisti v prvi liniji izgubijo malo morje časa, ko morajo na vse strani razlagati svoje kikirikanje. In še, treba je znati uporabiti prave besede. V isti povedi je znala Oberžanova razveseliti široke ljudske množice, ki si zapomnijo klene besede in sijih pozneje po svoje razložijo (si slišal, je Oberžanova rekla, da jih je treba vse po gobcu) in nagovoriti elito, ki rada sliši dobro povedano misel; pa čeprav ne ve, zakaj je misel dobro povedana (ste slišali Oberžanovo: ne razred, razredna skupnost). Ja, tako je to. Ali, tudi to sem vam menda že povedal, razmerja, dogajanja, stvari so vedno zelo enostavne. Da so zapletene, se včasih le zdi. Rdeči Revir RENT- A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV Roman Kržišn ik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju: * osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga 3 £ INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.: 61 018, 64 032, 61 284 —............. .. m , i, - ■SffffSv. I!. ' hIMARUTI o;t90 MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA DODATNA OPREMA: KUMA NAPRAVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNI POMIK STEKEL, ALARM ____ Pooblaščeni prodajalec GRIČAR d.o.o., Potoška vas NH, Zagorje ob Savi, tel.: 65-200,62-063. KREDITI R+ll% STARO ZA NOVO POSREDNIŠKA PRODAIA POOBLAŠČENI SERVIS AVTOSERVIS RAZPOTNIK Cesta 20 julija 26, tel.:0601/61-246 UGODNA PONUDBA BOSCH PROGRAM, AKUMOLATORJI, BRISALCI, FILTRI, SVEČKE AVTOALARMI BOSCH. POTOVANJA - IZLETI LENTI 17.6,1995 1.650,00 SIT LENTI 22.6.1995 1.650,00 SIT LENTI 1.7.1995 1.650,00 SIT PLIBERK 7.7.1995 1.150,00 SIT TRST 6.7.1995 1.700,00 SIT LENTI 15.7.1995 1.650,00 SIT Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. BIFE "JACK BAR" PIRC BOJAM s.p. Trg borcev NOB 5 61431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/22-315 ODPRTO vsak dan od 12h do 23h od 15h do 23h. lWK.8M.nr 1W8K.3AN.-1T 1W8K.SJIN.-V 1W8Q3XN.-wr , RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX «*/ kodsbo mmmm mm □ ž\ □ ©m wwmm 61410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0( VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C 11 11 m 1 /O Banka Zasavj Celje - skladišče D-Per 6/1995 Trbovlje 5000002442,22 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje 5 pomočjo PIN-a - Paše osebne identifikacijske številke -lahko dvignete gotovino na 5 bančnih avtomatih V Zasavju in na Več kot 200 po celi Sloveniji ob kateremkoli času. Če ga še nimate, zaprosite zanj čimprej V Vaši enoti banke. I I ! COBISS 0 || ;Ss LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. m I •s 1 11 II m a m i m ■ i NAROČILNICA I ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi "Sl I tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek Datum rojstva:: kraj: i./:.:/./::;:;.;:/s,s. :::i/.:;H:S:j36štria:št:: uiica . . .— ........ . toldon..... I datum................... podpis...................... J NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) j