řečí. Odgovorili vrednik Or. Jane» BleiM>ei». Tečaj JK sredo 24. marca (ranoživna) 1852 List Bijega (ini Pod košato lipo, truděn delà > Starček sivoglav praznuje, Bila sveta je nedelja Svet se danji premišljuje : Njega dni so časi bili Zdihne — oh! pa so minili. Res , ko mi smo fantovali Rad' smo tudi vas hodili; Ko neveste smo zbirali, Tud' smo kak poliček spili Ali spačen kct sedanji Vender ni bil svét nek dunji! Lej! fan ci ča že bahača V ustih z okovano pipo, Kak ošabno se obrača, Suče pod sosedno lipo! Tega njega dni ni bilo Da bi pac se premenilo! In nečimerne deki ine Išejo le v liš pu hvale, In za nos si fantalíne Vodijo, ko b' se igrale. Nj eg a dni je to seer bilo, Pa vunder lie s tako silo! Kamor zdej okó ozrè se Vse šumí in vse se svétij Vsak na tuje statve nese, Kar doma bi znal imeti. Njega dni ni tega bilo, O h ? da saj bi spet mínilo! ? Ce kaj prosiš, se ť obljubi Toda čakaj dopohijenja! Vslišan redko — čakaj, ljubi Cakaj ti do konc življenja! S takim kruh am se ne siti Z up am le ? ni moč přebiti. Slisiš! kako zvita kača Se ti hlini, perlizuje, Sladko se v obraz obraca Zad pa srečo spodkopuje. Tega njega dni ni bilo, Pa sej jih bo že mínilo! V 1 Ce beseda iz serca teče , In resníco bistro zlija, Se žé najde, kogar speče, Ki jo v serd in čert zavija. Ťe g a njega dni ni bilo Da bi spet se pogubilo Nekdaj bilo mož beseda Porok je za kupe zlate ? ? Zdej na štempeljne se gled Priče, kr T e ff a ni • V in pec-ate V g d ni b se vse je prem Hvaljéc tako case stare Starček od počitka vstane, Zlo ga žalost britka tare ? Zadnji zdihljej posije na nje : Njega dni so časi bili, Oh! da spet bi se vernili » / potrebi postave za otreboranfe shotlljmili g o se ne. Govor J. F. lvolb-a v oddelku za sadjo- in vinorejo kmetijske družbe na Dunaji. Nar veči sovražnik sadjoreje so gosence m za njih pokonćanje naj bi si marljivo prizadevali ravno tako kmetovavci kakor deržavne oblastnije, ker škoda po gosencah seže dostikrat na vec milj krog m krog. Gosenca požre drevno perje in s tempokončá dostikrat celo drevó, ker perje je drevesu za nje govo življenje ravno to, kar so člověku pljuéa. Kakor pljuča zrak dihajo in nepotrebno iz života pahajo ravno tako sèrka drevno perje potrebne soke in jih razdelí po drevju, in kar je nepotreb niga, paha iz njega — in tako se redijo c ve tne o č es a. Če bi se ravno přiměřilo, da bi pri vsim tem po gosencah objedeno drevje vunder sad zasta vilo manjka potrebniga soka, in ker to pomankanje rast zaderžuje. In če ravno tak sad včasih na drevju ostane in dozori 5 bi mogel od pasti, preden dozori, ker mu ? je vselej kisel, ker ni potrebne sladkorcice (eukreniga soka) dobival. Druga nadloga je še, da po gosenčnim objedu je drevó tudj prihodnje leto in včasih več let ne rodovitno. Ce so namreč gosence že pred kresam perje objedle, in je vřeme tako, da si zamore dřevo nove moči pridobiti, morajo tište očeša, ki bi se bile scer po tem času v cvetne očeša za prihodnje leto izrasle, le jalove očeša ostati in samo perje zagnati. Po takim gre sad za prihodnje leto v zgubo. Ako so pa zraven tega še tako imenovane spijoče očeša (ktere še le do 3. leta sadne popke s poženejo) prisiljene gnati, ostane drevó 3 leta ne rodovitno. I Nektere drevesa pa po gosencah v s ah n ej o popolnama, ker se v soku zadušč 5 ki jim po Po željah nam od vec strani naznanjenih : naj bi kratko- koreninah doteka , po perju pa, kteriga nimajo, niČ časni govor, s kterim je gosp. dr. A. zbor poslednje »be- sede« raz veselil, v »Novícah« natisnili, ga podamo časti tim bravcam z opombo, da ta govor je nekoliko prenare jena in podaljšana pesmica, ki je v 2. tečaju »Novic« natisnjena. iz sebe dihati ne morejo Verh vsiga tega pa se še primeri, da ste dve leti zaporedama gosenčni leti, zakaj skušnja uči, Vred. da po 50 metuljih in metuljkah v peterih letih se 94 zaredi na več bilionov tega merčesa 5 za svoj in tudi obogateti ; zraven tega bode tudi spoznalo živež sila sila veliko drevniga perja potrebujejo. da jaz od njega več ne tirjam, razun kar je neob \Z ni a ft% i n a i a il Z nn n i ivi á\ »t a tr n n ft wx\ /nr a á\ i I h a rl n a a f a k n a CC "I iV 9 Kakošna bi se tedaj našim drevesam godila, hodno potrebno če bi si ne prizadevali, njih nar večigasovraznika Alj se bode za te serčnejše vojskovalo ?" pokončati ! 99 „„Gotovo ; Iz tega je očividno, kako potrebno je, dace- posamezne družine le tedaj srečne in bogate, s ar s ke po s ta v e skerbijo za brambo sadnih drevés. je cela dežela srečna in bogata, Postave imamo, ktere kaznujejo poškodo- vidni vojvodi bodo moje ljudstvo vodili, in ljudstvo se vanje sadniga drevja; tudi tisti, kteri sadje krade, bode moško bojevalo za svojo domovino in svojega ka- zakaj ono bode zapopadlo, da so ^H^mm^mi ako modri in pre se kaznuje po postavah kot tat ali zoper ti lifa«". sto nemarnost, po kteri sosedne gosence „Pa, alj ne bodo se tisti modrijani v vládne drevje soseda pokončajo, še ni mamo oj- reči mes ali? Alj ne bodo ti, ako vlada kam za stre postave, ktera je vunder toliko po trebna. blodi Želimo tedaj postave, ktera naj bi zapove topili?" to pred svetom odkrivali, raznasali in te 5555 Le naj gledajo in pazijo, in ako kaj nepra 5 da vsak posestnik mora vse drevje inger- veganajdejo, naj le to tudi meni naznanijo; jaz bodem • • ______i • • __ _______ y • ^ j___"WT _ __u.____ _______• j__ • v • ___ i . v • • j i« t * * v * %% íí dala movje na svojim zemljišu gosenc čisto otrebiti. Na po tem previdnejši, modr ej si in tudi boljši pašnikih in občinskim zemljišu naj opravlja sose Tako! bodes ti tištim širokoustnim godernjačem ška to dolžnost. Če do določeniga časa kdo to in modrijanom dopustil, vse, kar se prigodi, očitno opravilo zanemari, naj da soseska na stroške in voljno preresetovati?" nemarneža drevje otrebiti; kdor se vdrugič te v » Ako bi tega ne dovolil, kako bi zamogli nas u nečimernosti kriviga stori, naj se oj stro kaznuje. neznanih rečéh poduče vati ?"" Take postave so v več nemskih deželah 5 v Alj pa ne more tudi najmodrejsi člověk se motiti » kterih je sadjoreja na visoki stopnji; take postave in laž in krivico za resnico in pravico imeti?" so tudi skoz in skoz pravične, ker ni prav, da za Res je ? zamore ti alj uni se motiti in za volj eniga leniiha dostikrat cela soseska škodo terpi. bresti, pa drugi bodo spet to spoznali in pretresli Na to vižo bi vživalo sadno drevje postavno in potem reč spet z ravnali, in tako ne bode pravična varstvo, in ohranilo bi se jezero in jezero vaganov rec ni kolj škode terpela u u sadja 5 ki ga scer gosence pozro kot preobilno desetino. Kakor bi se pa zapovedalo gosence po ster stvo n Najsvitlejsi gospod in kalifa! odgovori mini 9 premisli dobro, kaj s tem pričnes, da tvoje ljud' kakor hitro se bolj izobraži, bo jelo obnašanje 55 končavati, tako naj bi se pa tudi pr epove- tvojih vernih in zvestih služabnikov preiresovati dalo tiče (zlasti pevke) loviti, ki gosence in in černiti, in zaupanje, s kterim se ti na nje zanasaš, metulje pokončujejo in so tedaj pridnimu gospo- podrivati; tako ljudstvo se celo mene ne bode pri pokoju darjuvvelika pomoč. Živa potreba je tedaj, da se postava za brambo pustilo sadniga drevja vredi tištim postávám, ki se za verti in gré pri durih. varstvo polja in senožet željno pričakujejo. Odbor je sklenil, kmetijsko družbo naprositi „„Zašto pim, za stop im"", reče kalif 9 se za da se oberne v ti zadevi na dezelno poglavarstvo ktero naj pripomore, da bi se prepoved zavolj / pratikarshim sterilstvu Vredništvo „Novic" je přejelo od neznanih rok i\il>i \J na I pí ipv/uivt V ^ \M%M Mt uv f vu T VIJ V// ^ čev od leta 1839 zopet ponovila, zapoved otrebo- Pod cerkama J, S. sledeči dop vanja gosenc pa kot deželna postava vpeljala. „V 12. listu letošnjih „Novic" se je na zadnj strani v „p opra vek" menda neka pomota zamešala Kaf je bot Jsi? Pogovor kalifa Harum al Rašida in njegovega vezira 55 Muzafera. . y j (Jz »Solskega prijatla«). v — * * Čmu napravljaš sole in druge ustanove, u kte „Jez sim čakal in čakal, da bi se kdo oglasil, pa „ne vém: alj je vsak tako malo porajtal, kar je bral, „~v ___________, jez, se na druge čakal. „mora vsaka pomota popravljena biti, in d m ptujci ne oponašali, da mi raj tati ne alj marsikdo, kakor Ker bi „znamo, prosím na to opomnim. 9 da mi ne bote za zlo vzeli Vas rih se mladi ljudjé izobrazujejo? in cmu si priza-devas, svoje ljudstvo omikati in osvetiti?" je prasal vezir Muzafer kalifa Harum al Rasida. „Alj ne ves da te omikano in osvetljeno ljudstvo lahko pregleda?" Ne da bi se leto 1900 s stevilko 4 brez ostanjka deliti ne dalo, leto 1908 prestopno 55 55 „ne bo, 9 99 99 ampak jez mislim, da se za vé leto nekaj sekund preveč vzame stopno v 100 letih en dan odnesó" 9 k o pre-in te nam 9999 Dobro vem"" odgovori kalif 5555 omikano da 9 ljudstvo bode u stanu samo presoditi in ceniti so moje postave pravične, in da jaz ž njim dobro in postěno mislim"". Ker mora vredništvo naravnost reči, da v prati karskih rečéh ni tako izurjeno, da bi se prederznilo v pravdo spusati in k • v prepričano 9 3r je po večletnih s kušnja h da tisti mož, ki je imenovani „popravek" 99 Alj ti bode pa tudi rajše davke plačevalo ?" se bo vedil sam nar bolj 99 99 To se ve ; zakaj omikano ljudstvo bode tudi ovarjati, smo mu On u stanu u vsih rečéh napredovati, srečno živeti spisal, v ta namen izročili přejeti „popravek popravka nam je na to podal sledeče vane po mote", ktero, akoi u 55 zj as n j e nj do zd precej obsirno bi Kalif izvira od arabské beeede chalifa, to je: na-sledovati alj nastopovati; kalif je tedaj »následník alj nastopnik (Muhamedov)«. Tako se imenujejo turski cesarji alj sultani. V e zi r je od arabské besede vašara, to je: nestij potem je vezir toliko, kakor nosić, podpora, minister turškega cesarja. Velkivezir je najvisji deržavni minister. ' J 5 - der utegnilo mnogim bravcam zavolj sploh mikavne zapopadka všeč biti, gospodu J. Š. pa je dokaz, da je po nje ril in volj njegov „popravek" temeljito prevda ka pretresel. Toleje razjasnivni odgovor gosp. B „Motiti se, je človeško, ker pod solncam ni nic popolnama, zato je tudi poduči, ali podučenje mora dob meni jako drago, če me kdo temelj biti > — 95 — in rad se potem vdam. Aii v ti reći se neznanima g. J. Š. ne morem vdati, marveč moram naravnost reci, da ne jez, ampak on se moti, in da je njegov strah predptujim oponašanjem, da raj tati neznámo, votel strah. Skusil bom to dokazati: Da se letna številka 1900 s številko 4 brez . ostanjka deliti da in da stevilka 475 po tem na dan pride, to že vsak šolarčik druziga razreda vé; da se pa vender spet brez ostanjka deliti ne da, tega ne vé vsak, in to je mende g. dopisnikaspodbodlo se oglasiti. Koledarsko računstvo je takole : Do leta 1582 so kristiani brez raz lock a koledarje ali pratiko po starim računu imeli, ki ga je rimski cesar Julian, preučeni mož , že 47 let pred Kristusovim rojstvam, takratne napake in pomanjklji-vosti v razdelitvi letniga časa spoznavši, v vsih njemu podložnih deželah upeljal, in da bi spet letni časi s tekam sonca v enakost prišli, je zapovedal, da se o tištim letu med listopadam ingrudnam 2 mesca brez imena s 33 in 34 dnevi vmes deneta, da spet koledarsko leto s sončnim v pravi red pride. Tudi je zapovedal, da 3 leta zaporedama naj bojo na vad ne leta s 365 dni, v 4. letu naj se pa med 23. in 24. svečana en dan vversti in se leto s 366 dni in prestopno imenuje. — Ker pa nič popolnama pod soncam ni, se je ta učeni mož tudi zmotil, in je vsake 4 leta 44 minut in 48 trenutkov preveč k letu pridjal, in tako se je prigodilo, da je do leta 1581 že skorej 10 dni proti sončnim letu preveč v koledarju bilo, in da bi se bilo sčasoma tudi pripetilo, da bi bili po tem načinu mi pomladansko dnevno in nočno enakost, namest po sončnim računu 21. sušca, že o svečanu ali prosen cu, ali clo v več tisuč letih o grudnu imeli. Po tem računu, kteriga se še zdaj Rusi in Greki sploh terdo deržé, so v sedanjim času ti narodi že za 12 dni v časnim računu proti drugim kri- sti&nam zaostali. To pomoto odverniti, je papež Gregor XIII. v letu 1581 ukazal, da se ima koledar za leto 1582 popraviti, in se ima v tem letu med 4. in 15. kozo- perskam 10 dni zbrisati, da bo spet koledarsko leto s sončnim hodam v enakost prišlo. — Julianov račun je pa ta učeni papež s pravilam Kopernika, perviga zvezdoslovca in začetnika gotove pravila , da se zemlja okolj sonca suce, združil iu ukazal, da naj vsako č eter to leto prestopno bo, zadnje leta tristoletja pa navadne, in zadnje leto četertiga stoletja prestopno leto. Ker je pa sončno leto 5 ur, 48 minut in 48 trenutkov daljši od koledarskiga leta, in ker se te ure, minute in trenutki v 100 letih na 24 dni. 5 ur in 20 minut narasejo, v 400 letih pa 96 dni 21 ur in 20 minut znesó, po Gregorjevim računu se pa v 400 letih 97 dni vmes dene, in se tedaj 2 uri in 40min. preveč priloži, in ta majhni razloček se še le v 3600 letih na en cel dan (24 ur) narase, je Gregor se dalje zapovedal, naj se po preteku 3600 let spet en dan iz koledarja i z pustí in koledarsko leto bo s na eonenim hodam vedno enako ostalo. Po tem računu tedaj ne znesejo ostale ure, minute in trenutki vsacih 100 let celiga dneva, kakor g. dopisnik J. Š. misii, ker se v enim stoletju le 24 dni in po preteku 4. stoletja 25 dni vmes dene , in potem se še le precej s sončnim računam v enakost pride. — Ali te male pomote mu ne hočem očitati, in le od njegove veči pomote, da se letna številka 1900 s številko 4 brez ostanjka deliti ne da, hočem še nekaj po-vedati. v Ze omenjeni visoko učeni možje so svojim nasled-nikam koledarski račun zapustili (kteriga sta se tudi pozneje Gallilei inNevton poslužila) in si po njih nara- vo- in zvezdoslovje na veke neumerjoče zaslužke pridobili, ker njih pravila pri koledarskim računu so pozneje od vsih učenih mož poterjene bile in so tako enojne, da se v preteklim stoletji sloveči jezuit pater Knauer, ki je lOOletno pratiko spisal, ni zadosti o njih istini pre-čuditl zamogel. In kdor le nekoliko računiti zna, hitro zapopade, kako se po teh pravilih računi. Na priliko: če kdo zvediti hoče: ali je leto 1852 prestopno ali navadno, nej zadnji dve letni številki (52) s 4 deli, in najdel bo, da mu nič ne ostane, da je tedaj prestopno; — pri letni št. 1853 (53) pa s 4 de-ljeni že 1 ostane in tedaj ni prestopno itd. do leta 1856, ki bo spet prestopno, ker številka 56 s 4 deljena nič ostanjka ne zapusti, in tako se računi celo stoletje. Drugači je pa pri letnih številkah začetniga stoletja; tù se pervi dve številki s 4 delite, ker ničli (00) se ne daste deliti, na priliko: (pazite dobro zdaj g. J. Š. !) številka 1900 ali prav za prav 19 s 4 deljena da ostanjk 3, tedaj bo leto 1900 navadno leto, in po prestopnim letu 1896 bo še le v 8 letih, to je, v letu 1904 prestopno leto. To so pravila poterjene v letu 1581 od papeža Gregor ja XIII., da vse začetne leta stoletja naj bojo navadne leta, če se pervi 2 številki leta s št. 4 brez ostanjka deliti ne daste; — če se pa brez ostanjka delite, so prest opne, in tedaj je bilo leto 1600 (16 s 4 deljeno ostanjka ne da) prestopno leto; — 1700 —1800 —1900 bojo navadne leta, ker 17 — 18 — 19 se s 4 brez ostanjka ne dajo deliti, in začetno leto 2000 bo spet prestopno leto. Leto 1908 bo pa gotovo prestopno leto; le svečan ne bo 5 nedelj imel, kar bi po sončnim krogu po preteku 28 let moglo biti, in se bo še le 1920 přiměřilo, kar je ravno začetno leto stoletja vzrok, da ne bo prestopno , kar sim že v 12. listu „Novic" v „popravku" povedal. Toliko v razjašnjenje „popravkoviga popravka". Pr a vo z n a n she pisma. 3. pismo. 1. Od poprejšne skrivne preiskave se loči sedanje zatožbino ravnanje, v kterim se tište dogodbe, ktere služijo razsodbi sodnikov vpodlago, pretresajo v pravdi, v kteri se pod vodstvam razsodivne sodije nasproti stojeta deržavni tožnik in pa zatoženec ali njegov zagovornik. Praviloma se vposled te obravnave le takrat po hudodelnih dogodbah sledi in hudodelnik ka-znuje, ko je deržavni pravdnik krivdo (krivico) naznanil. Preiskavno ravnalo, ki je bilo poprej edino samo veljavno, je pa tisto, v kterem se je razsodba sodije opirala le na dogodbe in dokaze, ktere je en sam vradnik, namreč preiskovavni sodnik, po skrivni preiskavi sodíi předložil, ko je tedaj en sam vradnik tožnik in zagovornik, in večkrat tudi sodnik bil, brez da bi bil on po nasvetu deržavnega tožnika po hudodelnih dogodbah sledd in po njegovih predlogih sodil. Zatožbino ravnalo, kakor je sedaj veljavno, razpade tedaj v 3 obstojné dele, namreč: v zatožbo, preiskavo in zagovor, ktere, ker so neločljiva trojica sedanje kazenske pravde, hočem ob kratkim razjasniti. Zsrodovina nam kaže, da, kakor je omika ljudstev zmirej više postopala in so se vladivne (politiške) raz-mere bolj razvijale, se ni mogel pričetek kazenske pravde več golimu primerleju, ali pa volji enega samega člověka ali zatožbi razžaljenega ali poškodovanega prepustiti, ki se je pritožil ali pa ne, kakor se mu je ravno zdelo, — ampak občinski prid in občinska pravica je začela terjati, da se dopernešena krivica ntt vsako vižo preiše in krivični tudi kaznuje. — Ljubljanu