Celjski tednik Celje, 6. aprila 1962 Leto XII. štev. 14 США lEVODU ao Dm GLASILO SOCIALISTIČNE ZTflDB DELOVNEGA LJUDSTTA OKRAJA CELJE UST IZDAJA Ш TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK< ODGOVORNI UREDNU TONE MASLO SVETOVNI DAN ZDRAVJA Letošnji svetovni dan zdravja nosi geslo: >Cuvajmo vid — pre- prečujmo slepoto«! Upravičeno, kajti vid je neprecenljiv! Pomi- slimo, da je danes približno 12 milijonov ljudi slepih, ikar pred- stavlja številko, enako celokup- nemu prebivalstvu Rima in To- kia ... Grozotni so ti milijoni, ki žive v svetu teme in ki nas opo- minjajo ter opozarjajo: čuvajte vid! Oko, tako majhen organ, s ta- ko veliko vlogo. Vid, ki omogoča zaznavanje sveta, človekov du- ševni razvoj, vse to, kar pojmu- jemo pod kulturo in civilizacijo. In vendar: v najrazvitejših dr- žavah Zapada prideta 2 slepa na 1000 prebivalcev, a na temnem kontinentu« — v Afriki, je slep- cev še desetkrat več. Zakaj? Vzrokov je vječ. Nekoč sta bili kaipavica in črne koze glavni bolezni, ki sta povzročili slepoto. Danes za trahomom bo- luje ena šestina vseh ljudi na svetu, kljub antibiotikom, žal, tudi pri nas. Očesne poškodbe in oibolenja predstavljajo 5,31 % vseh obolenj aktivnih zavarovan- cev LR Slovenije. V letu 1960 so 40 % vseh srprejetih bolnikov na , očesnem oddelku v Celju pred-¿ stavljale poškodbe. Porast zele- ne mrene (glaucoma) v našem okolišu je lani iznašal več kot 100 %. Ali nas ti podatki ne opo- zarjajo dovolj? Nevarnosti, ki nam ogrožajo rid, začno že preden se rodimo. Rdečke med nosečnostjo povzro- če v več kot polovico primerov pri otroku prirojeno sivo mreno. Velike, lepe oči novorojenčka ne- redko skrivajo v sebi kal mla- dostne zelene mrene. Kapavično vnetje očesne veznice pri novo- rojenčku ima težke posledice, a zanemarjeno škiljenje vodi v slabovidnost. Nevarne igre otrok z noži, puščicami in zračno pu- ško, so že mnogim izbile oko. 15 odstotkov voznikov motornih Tozil ima vidne motnje, ki so za varnost v cestnem prometu nevarne. Zaradi povišanja^ po- vprečne starostne dobe, je očes- nih bolezni zaradi sladíkornice, srčnih in ledvičnih oibolenj če- dalje več. Zelena mrena, za ka- i tero vzrokov še ne vemo. ki pa Ì je vsekakor bolezen civilizacije s in pospešenega življenjskega rit- ma, raste tako hitro, da se danes 'I ceni na 3 odstotke vsega prebi- valstva. Kako bomo torej varovali vid? Ni dovolj ugotoviti, da otrok ški- li, da je to vprašanje lepotne na- pake, ki bo že pozneje sama iz- ginila. Škileče oko nagiiba, da po- stane pasivno in slabovidno, zato ne odlašajmo predolgo! Otrok 2—3 let se ne brani očal, ker j ')odzavestno čuti, da z njimi bo- \ je vidi. Kasneje namreč tudi ^ očala in dolgotrajne vaje ne morejo nadoknaditi zamujenega. Zaščitna očala, čeprav se jih še tako branimo, ker nas pri de- lu ovirajo in motijo, so in [bodo preprečila marsikatero nesrečo, zato naj ne visijo nerabljene na zidu delaîvnice. Majhnim otro- kom ne smemo pustiti, da bi se igrali s koničastimi predmeti, a šolske otroke moramo poučiti, kako nevarne igrače so naboji, vžigalniki in drugi ostanki voj- nega materiala, ki jih še vedno aajdejo v naših krajih, čeprav je od konca vojne minulo skoraj 17 let. Vajence in novozaposlene je treiba opozoriti na nevarnosti, ki jim je izpostavljeno oko v nji- hovem vsakodneTnem delu; ni dovolj, da ga spoznamo s strojem in tehničnimi prijemi! Mladina, ki je zaposlena v gradbeni, ke- m^ični ali gospodarski stroki, mo- ra vedeti, kalko se naj ravna v primeru opeklin s kemičnimi sredstvi, istočasno pa mora vsak posameznik podvzeti vse zaščit- ne ukrepe, da do teh poškodb sploh ne pride. Kajti: ni slep samo tisti, ki očesa nima ali ne loči teme od svetlobe. Praktično slep je namreč vsak, katerega vid je manjši od ene desetine »ormalnega vida. Izdatki družbe, ki so nastali zaradi delanezmož- »osti, zdravljenja itd., pa so to- likšni, da na primer v ZDA zna- šajo 53,760.000 delovnih ur, ali 26.^ polno zaposlenih delavcev. Ali ni torej preprečiti — ceneje? Pomislimo danes, ob svetovnem dnevu zdravja, na milijone ti- stih, ki svetlobe ne poznajo, na tiete, ki so stari, osamljeni in 2ato še bolj izolirani, ker so sle- pi. Pomislimo na tragedijo, ki ▼Kbuja strah in katere naj se Teak boji: biti slep ,.. (Dr. Jurko Stane) Za čas od 6. do 15. aprila. Prevladovalo bo lepo in toplo ▼reme. Kratkotrajne padavine se pričakujejo okrog 8. in okrog 12. aprila. V ostalem lepo. Dr. V. Manolim Aktivi itoinunistov V soštanjski občini Pred časom je bil v občini Šo- štanj ustanovljen aktiv pri ob- činskem komiteju ZK za analizo delavnosti mladih komunistov v organizacijah in društvih. Takoj je začel z delom in te dni bo na podlagi temeljite analize, ki jo je pripravil aktiv, zasedal komite ZK, oboiniski isindikalni svet in občinski odbor SZDL ter v pri- kazu konkretnega udejstvovanja mladih komunisitov dal smernice za uspešnejše delo. Plenum bo predvsem kritično obdelal prime- re tistih, ki niso odigrali svoje vloge v organizaciji ali na tere- nu. S pomočjo aktivov, na katere polaga občinski komite ZKS ve- liko pažnjo, bo možno v bodoče uspešnejše uveljavljati lik komu- nista. Zaradi prepogostih kritik tr- govskega poslovanja in kmetij- skega oskrbovanja središč so te dni ustanovili še dva stalna akti- va: aktiv trgovskih delavcev in aktiv delavcev s področja kme- tijstva. Vodstva aktivov se že pri- pravljajo, da bodo na prvem se- stanku podala program dela. -ik LE OSEM delovnih sekcij Analiza dosedanjega dela sek- cij pri krajevnih odborih in sta- novanjskih skupnostih SZDL v občini Šoštanj nam kaže ne pre- več rožnato stanje. Od 29 sekcij, kjer po številu prednjačijo kme- tijske, komunalne in zunanje- politične, so delovne le se'kcije za komunalna vrprašanja. O delu ostalih sekcij bi lahko trdili, da so zgolj na papirju (čeprav so zunanje-ipolitične v času Beo- grajsike konference bile izredno aktivne). Krivdo za nedelavnost nosijo v dokajšnji meri krajevni odbori SZDL, nemalo pa sekreta- riati posameznih sekcij. To se močno odraža v premajh- ni aktivnosti posameznih odbo- rov, ki ne iščejo izhodišč za re- ševanje določenih krajevnih pro- blemov, čeprav je članstvo volj- no delati. Edinole sekcije za komunal- na vprašanja (predvsem v Pesju, Lokovici in Šoštanju) so našle svoje mesto v krajevni in stano- vanjski skupnosti pri reševanju gradenj in popravil cest, vodo- vodov ter drugih komunalnih ob- jektov. Zal tega ne moremo trditi o sekcijah za kmetijsika vprašanja, ki bi spričo težavnih nalog po- družabljanja kmetijstva in pro- blemov v gozdarstvu lahko opra- vile važno delo na terenxi. -ik S. Kraiger v CELJU V soboto je Celje obiskal zvez- ni ljudski poslanec in predsednik Zvezne industnijske ikomore tov. Sergej Kraigher. V Narodnem do- mu je,političnemu aktivu preda- val o gospodarskih problemih, obiskal pa je tudi »Emajlirko« in Cinkarno. (na sliki). Ivan Debellali NOVI PREDSEDNIK SZDL ŽALEC Ker je dosedanji predsednik Občinskega odbora SZDL Žalec Ivan Kovač na lastno željo odšel na drugo odgovorno dolžnost, je Občinski odbor SZDL izvolil iz svoje srede za novega predsed- nika tovariša Ivana Debeljaka. Tovariš Debeljalk je znan v Sa- vinjski dolini, saj je bil dalj ča- sa upravnik Kmetijske ziidruge Gotovlje. Kadrovski oroblemi Zveze komunistov Ker je v zadnjem času organizacija ZK zajela široka raz- prava o kadrovskih vprašanjih, smo naprosili organizacij- skega sekretarja OK ZKS tovariša Jožeta MAROLTA, da o teh problemih posreduje široki javnosti svoje misli: V zadnjem času se v vodstvih ZK našega okraja stopnjujejo razprave o problemih kadrovske politike. Vse bolj se namreč širi spoznanje, da bodo organizacije ZK toliko lažje in bolje spozna- vale in analizirale življenjsko važne gospodarske, politične, kulturne, socialne in druge druž- bene probleme, ter toliko uspeš- neje vplivale na delovne ljudi, da jih bodo hitro in uspešno re- ševali, kolikor več bodo imele v svojih vrstah sposobnih ka- drov, ki se bodo z metodo pre- pričevanja in dokozovanja, s svojim znanjem, vzgledom in ne- umornim delom borili za dosle- dno uveljavljanje naprednih so- cialističnih stremljenj in rešitev. Vsebina našega družbenega upravljanja, v katerem državlja- ni samostojno razpravljajo in odločajo o vseh važnejših vpra- šanjih, je že doslej terjala od slehernega komunista, družbeno političnega delavca, veliko zna- nja, sposobnosti in demokratič- nih navad pri delu. Nadaljni razvoj gospodarstva, družbena delitev dela, napredek javnih služb, izpopolnjevanje družbeno politične samouprave, predvidena rotacija kadrov in splošni napredek naše družbe pa terjajo še več novih in sposobnih kadrov. Prav zato je skrb za boljšo kadrovsko politiko, za per- spektivno vzgojo kadrov, pravil- no smotrno izbiranje in usmer- janje sposobnih mladih ljudi na o'i.'^ovornejša mesta, zelo po- membna. Načrtna in sistematično vodena kadrovska politika, lah- ko prav gotovo odločilno vpliva na hitrejši razvoj družbenih od- nosov pri nas. O teh vprašanjih je razprav- ljal tudi Okrajni komite ZK. Iz- vršen je bil tudi poseben semi- nar s predstavniki kadrovskih komisij občinskih komitejev. So- cialistične zveze, sindikatov, OK LMS in Okrajnega ljudskega od- bora. Tako na seji, kakor na se- minarju, smo obširno govorili o nalogah, ki v pogledu skrbi za ljudi, hitrejše in učinkovitejše vzgoje kadrov stoje pred organi- zacijami ZK. Ne bi smeli trditi. da so bile te razprave odveč. Nasprotno! Poleg okrajnega, so tudi občinski komiteji že pod- vzeli vrsto ukrepov, da se vode- nje kadrovske politike čimprej izboljša. Toda kljub temu opa- žamo, da se stališča, ki so bila dokaj jasno postavljena, le pre- poŽesi in zelo nedosledno uve- ljavljajo v praksi. Prav tako tudi nismo poskrbeli, da bi osnovne organizacije ZK, SZDL, sindikati, ljudski odbori in drugi družbeni činitelji bili temeljito seznanjeni z novimi nalogami, pa tudi novimi načeli in metodami vodenja kadrovske politike. Brez intenzivnega reševanja teh pro- blemov na terenu, v organizaci- jah, v ljudskih odborih in v or- ganih upravljanja ter aktivne udeležbe vseh komunistov in drugih družbenopolitičnih delav- cev pa bistvenih rezultatov nika- kor ne moremo pričakovati, kaj- ti problemi, ki terjajo hitrih re- šitev, so težavni. Globja razmišljanja o kadrov- skih problemih, razne analize in pa začetki bolj načrtnega reše- vanja teh vprašanj, ki so jih na- čeli komiteji in kadrovske komi- sije, so odprle vrsto novih vpra- šanj pa tudi osvetlile vrsto sla- bosti, dosedanje kadrovske po- litike. Šele sedaj, ko smo začeli resneje reševati te probleme, vi- dimo kako prav na tem področju močno zaostajamo, da so prav tu še najbolj zakoreninjena sta- ra gledanja, da je v kadrovski politiki še največ prakticizma, nenačrtnosti, brezperspektivno- sti, površnosti enostranskega oce- njevanja ljudi, često pa subjek- tivnih merilih in osebnih poznan- stvih in da je prav v kadrovski politiki še največ starih metod dela. V naši praksi še vse pre- več zapostavljamo mladino, žene delavce in tehnično inteligenco. Marsikje se bojimo ljudi, ki ima- jo kritični odnos do naših sla- bosti, čes to so »nergači« ker >rušijo enotnost kolektivov« itd. Ponekod se preveč forsira in po- vzdiguje takoimenovane >dobre< strokovnjake in aktiviste, ki ne- kritično podpirajo sleherno akci- jo in pobudo vodilnih ljudi, brez ozira na to, če so take pobude zmeraj upravičene, napredne, ko- ristne in pravične za našo skup- nost in posameznike in če so v skladu z našimi političnimi na- čeli. Kar prepogosto se pri oce- njevanju posameznih ljudi pre- visoko ceni le strokovnost in dvomljiva »iznajdljivost«, prezre за njegove moralno politične cvalifikacije. Zato ni čudno, da še tu in tam vedno postavljamo na odgovorna mesta ljudi, ki so bili zaradi nepoštenih dejanj v naši družbi že kaznovani, ali pa ljudi, ki nam s svojim delom ce- sto več škodujejo kakor pa ko- ristijo. V nekaterih vodstvih in med članstvom nekaterih osnovnih organizacij se nadalje vedno ži- votari mišljenje, da si ZK zago- tavlja vodilno vlogo v političnem življenju z mehanično večino ali pa s pravico po operativnih po- segih in z intervencijami. Raz- širjena je tudi praksa na čaka- nje, da bi kadre dobili od dru- god, medtem ko se lastni vzgoji, šolanju in štipendiranju ne po- sveča dovolj skrbi. Marsikje sku- šajo dobre kadre hitro dobiti le s šolanjem, predavanji, seminar- ji, tečaji itd., hkrati pa pozablja- jo, da se dobri kadri vzgajajo tudi v neposredni družbeno po- litični praksi. Kljub neštetim opozorilom in sklepom so še vedno številni primeri preobre- menjenosti ljudi. Nekateri se ce- lo upirajo, da bi del svojih druž- beno političnih funkcij prepustili drugim, ker še najbrž niso do- jeli, da danes človeka pa tudi komunista kot družbeno politič- nega delavca ne cenimo več po številu funkcij, temveč po re- zultatih in kvaliteti opravljene- ga dela. Razbremenjevanje s funkcija- mi preobloženih ljudi torej ni potrebno samo zato, da bi jih osvobodili čezmerne zaposlitve in jim dali možnost, da več študira- jo in se usposabljajo za kvali- tetno delo, marveč tudi zato. da bi funkcije in odgovornosti pre- nesli na nove zlasti mlajše dela- voljne in sposobne kadre, da bi na ta način razširili krog druž- beno političnih delavcev. Problemov, ki terjajo temelji- tih analiz in načrtnega reševa- nja, je torej na pretek. Občinski komiteji in njihove kadrovslke komisije so jih že začele obrav- navati in tudi reševati. Predvsem pa je potrebno, da-imajo vodstva glede tega izdelan jasen program dela, ki mora izhajati iz konkret- nih situacij v občini ter sedanjih in perspektivnih potreb razvoja, posameznih gospodarskih panog družbenih služb in zahtev po iz- boljšanju političnega dela sploh. Podobne programe bi za svoja področja dejavnosti morali izde- lati tudi ljudski odbori. Obč. od- bori SZDL in druge organizacije, ki popolnoma samostojno in po svojem lastnem preudarku vodi- jo kadrovsko politiko, vzgajajo, razmeščajo. irsmerjajo in izbira- jo svoje kadre. Pri vsem tem je seveda treba dosledno upošte- vati tudi družbeno upravljanje in pravico državljanov, da na osnovi moralnopolitičnih kvali- tet, sposobnosti, znanja, priza- devnosti, odnosa do ljudi in dru- gih lastnosti posameznikov, pre- sojajo in izbirajo kandidate na odgovorna delovna mesta. lu končno, če hočemo uspešno vo- diti kadrovsko politiko, moramo skrbno spremljati in proučevati prizadete ljudi, njih socialni po- ložaj, zaposlitev, uspehe v delu, zdravstveno stanje, njihov inte- res do lastnega izpopolnjevanja, želje, nagnenja, posebne interese, odnos do ljudi, ideološko pKilitič- no zrelost itd. Skrbno vodena evidenca ka- drov dobri programi dela, jasni koncepti kaj hočemo s kadrov- sko politiko doseči ter vztrajno delo čim širšega kroga ljudi nam bodo prinesli zaželene razultate. Jože Marolt Okrajna skupščina zveze tabornikov Več pozornosti organizacijski krepitvi in interesu mlađih! Tako je dejal nekdo na nedeljski skupščini Okrajne zveze taborni- kov v Celju. In res je tako. Orga- nizacijsko in vsebinsko krepitev organizacije, pri čemer bodo naj- bolj upoštevala interes mladih ljudi, to dvoje bo osnovni krite- rij pri delu Okrajne zveze tabor- nikov v Celju v letošnjem letu. Skupščini je prisostvovalo ne- kaj več kot 60 tabornikov, zlasti mladih, ká so v živahni razpravi opozorili na nekatere pomanjklji- vosti, ki so se v preteklem letu pojavljale pri delu organizacije, več pa so spregovorili o tistih na- logah, ki jih še čakajo. V preteklem letu so se celjski taborniki posebno izkazali, saj so se izkazali ne samo v republiš- kem merilu, ampak tudi v zvez- nem, saj so uspelo organizirali zvezno orientacijsko tekmovanje ter repbliško tekmovanje. Za oboje so prejeli od zveze pohvalo. Kljub temu, da so bile te naloge izredno zahtevne, pa so posvetili največ pozornosti notranji, orga- nizacijski krepitvi organizacije, saj so od 1058. leta povečali član- stvo od 580 na 1950, kar je ne- dvomno lep usi>eh. Tudi v letošnjem letu bodo po- svetila največ pozornosti organi- zacijski lin vsebinski krepitvi or- ganizcaije, s celotnim programom se bodo vključili v jugoslovanske pionirske igre, pri organizaciji raznih akcij (pKjhodov, izletov, ta- borjenj itd.) pa se bodo povezala z ostalimi organizacijami, ki vključujejo mladino. -jt e CELJSKI TEDxNIK ŠTEV. 14 - 6. aprila 1942 Pogeld po svetu Ko prebiramo reportaže o zvi- torepih in košatih razgovorih пл ženevski konferenci o razorožitvi, se nam zdi, kot da se vsa tista truma diplomatov še ni odrešila teže preteklosti, teže, ki izvira iz zgodovine vojn, iz neizogibnosti obračunavanja z orožjem. Kakor da bi še vedno nekje držalo: Več mrtvih, manj sovražnikov. Deliti smrt in se je ogibati. Sovražnika prelisičiti, presenetiti, za vsako ceno. Besede pa so vendarle druge, to je treba priznati, prinesel jih je novi čas in njega sadovi. Celo o zmernem optimizmu se govori. Tako je dejal Home, iako je pre- sodil Rusk, tako govore v Moskvi, češ, kdo pa je bil tako naiven, da je od blagih sapic, ki zdaj bude prelepi ženevski bazen, pričakoval tolažilni zefir za ves svet in za vsa vprašanja. Bodimo zadovoljni, če se v Ženevi zedinijo vsaj za to, da bosta oba bloka držala status quo, da ne bosta storila ničesar, kar drasti vojne strasti, kar bi žalilo prestiž, spodbadalo štabe na. obeh straneh k vedno novim ukrepom, grožnjam, načrtom. Ce- la vrsta je stvari, o katerih bi se oba bloka mirno zedinila, ne dA bi vrgla ^osebno< obrambo v glo- boko vodo: Kako bi se preprečil nenaden napad, kako bi se pre- prečilo prodajanje atomskega, orožja, prevažanje njegovo in ne nazadnje — naj že pride spet do sestanka na vrhu, naj si Kennedy in Hruščev povesta iz oči v oči,' da je dolžnost diplomacije držati, generale na uzdi. Pisala sta si že o sodelovanju ipri raziskavanju vesoljstva, pri čemer je Hruščev navedel kar šest točk, glede ka- terih bi prišlo sodelovanje v po-. štev, celo pri poletu na Luno, Mars in Venero. Seveda pod po- gojem, če pride do splošne in : popolne razorožitve na Zemlji. Ko so Nemci to brali, so brž signali- zirali: Pazi se, Kennedy, ukrajinski vrag te odnese na Luno, če mu prepustiš Zemljo! '■ In tako nam res ne preostane drugega kakor prav rahlo živ op- timizem. Sicer pa Mars ne spi. Tako smo o preteklem tednu na dveh kra- jih, precej vsaksebi, doživeli dva njegova zamaha, nimamo pa še komentarjev, kateri gordijski vo- zel bi radi presekali sirski in ar- gentinski generali. Sirijo je pred nekaj mesci vojaški udar odtrgal od Egipta, brez posebnih notra- njih čiščenj je dežela okoli Da- maska z izredno važnim geopo- litičnim položajem začela sama zase urejevati zvezo z Irakom in zadeve okoli izraelske agresije. Vlada, ki je to delo prevzela, pa sirski vojski ni delala povšeči, podlegla je imperialističnim intri- gam, ki so tu zaradi nafte poseb- no težke, vmes sta Anglija in Francija, ki skušata utrditi desni- čarske sile v interesu modernega neokolonializma. Precej drugačne narave je Mar- sov zamah v Argentini. Tu so ci- lji antikomunistične narave, torej cilji oficielne planetarne politike ameriške administracije, naj že bo v rokah kateregakoli predsed- nika. Argentinski generali so pre- gnali predsednika Frondizija, ker se ni dovolj upognil oficielni po- litiki OAD. Vojska terja, da se postavijo izven zakona komunisti, peronisti in vse procastrovske sile. V Argentiniji je namreč moč peronizma zelo narasla. Frondizi pa je to sam omogočil, ker jim je dal možnost za legalno delo- vanje v sindikatih, v zunanji po- litiki pa tudi ni bil proti sankci- jam zoper Kubo. Čeprav je ugodil mnogim zahtevam armade, gene- ralom to ni bilo zadosti, njegov režim je moral pasti, postavili bo- do drugega, ki bo po direktivah ZDA skušal likvidirati peronizem, kar je za ZDA isto kot komuni- zem (komunisti so peroniste pri volitvah res tudi podprli). V Alžiru je prišlo do prvih kon- taktov med FLN in Francijo. Francoska vojska baje že organi- zira taborišča za ra.Dušana Finžgarja*., ki je sprejela pod streho svojega doma tudi slepe ljudi. Pomemben korak naprej je bil napravljen z nabavo nekaterih prepotrebnih aparatov, kot so magnetofon, Brailov pisalni stroj in podobno. Pri nabavi teh tehničnih pripomočkov so poma- gali mnogi delovni kolektivi, ljudski odbori. Za- vod za socialno zavarovanje itd. Četudi naj bo v praznovanju svetovnega dne zdravja glavna skrb posvečena slepim, pa naj enaka pozornost velja tudi zaščiti vida. Zato še več pozornosti zaščiti oči pred poškodbami pri delu in drugje, še več pozornosti uporabi zaščit- nih sredstev itd. I. K. Za cenen mladinski turizem Pred dnevi je bil v Velenju seminar predsednikov družin in članov Okrajnega odbora Počit- niške zveze v Celju. Na tem se- stanku so se pogovorili o vse- binskem in organizacijskem delu Počitniške zveze v letošnjem le- tu. Zlasti veliko je bilo govora o širjenju cenenega mladinskega turizma. —ji CELJSKI TED NIK ŠTEV. 14 - 6. aprila 1962 Letos novo na domačem Irgu LEP NAPREDEK TOVARNE KERAMIČNE POSODE V LIBO- JAH - REKONSTRUKCIJO IZVAJAJO PO PREDVIDENEM NA- ČRTU - MUHASTI TRG IN PRIZADEVANJA ZA OSVAJANJEM NOVITET — KONČNA REŠITEV ZA GRAFITNE LONCE. Pred dnevi smo obiskali Tovar- no keramične posode v Libojah. Ta tovarna je bila nekoč v veli- kih težavah in je visela na nitki. Po nekaj letih pa se je spravila na noge in sedaj le težko zasle- dimo stare težave, čeravno jih T podjetju še vedno ne manjka. Napredek jih sproti poraja, raz- voj tovarue pa se zrcali pred- vsem v tem, da znajo težave sproti odpravljati. Tako so v preteklem dbdobju kljub podražitvi surovin in pre- vozov obdržali cene izpod dose- danjega nivoja cen. Tovarna v Libojah namreč ni podražila niti enega svojih proizvodov, celo okoli 30 odstotkov predmetov je pocenila. To je že lep uspeh v splošnem prizadevanju za zniže- vanjem cen v tistih gospodarskih panogah in vejah, kjer je to možno. Kljub temu pa so v podjetju zaključili lansko poslovno leto dokaj ugodno. Iz čistega dohodka jim je ostalo na skladih okoli 22 milijonov, kar je za to majhno tovarno precej. Kolektiv se je odločil, da bodo vseh 22 milijo- nov porabili za utrditev podjetja. In sicer polovico zaobratna sred- stva, drugo polovico pa za osnov- na sredstva. Potrebe po slednjih so namreč velike, ker gre za sta- ro tovarno z izredno zastarelim in primitivnim strojnim parkom. Tako sodijo, da bo nova peč za- čela obratovati že 15. junija. To nalogo si je zastavil delavski svet podjetja in menijo, da jo bodo zagotovo izpolnili. Naprosili smo jih tudi, da nam povedo kaj o novitetah, ki jih pripravljajo za trg in ki bodo zlasti zanimive za naše gosipo- dinje. ZA GOPODINJE Posebna novost, ki bo dobro- došla gospodinjam in ki hkrati pomeni precejšen uspeh tega podjetja, so nove keramične po- sode, ki jih bo možno uporablja- ti za pečenje, kuhanje in servi- ranje. Znano je namreč, da so si posode iz jena stekla, ki imajo te lastnosti, pridoibile ugled pri domala vseh gospodinjah, saj hrane iz teh ni potrebno po pe- čenju ali kuhanju preložiti v no- ve posode, ko jestvine serviramo. Za] pa so posode iz jena stekla predrage in mnogim gospodinjam nedostopne. Podobne lastnosti bo imela nova keramična posoda iz ognjestalne keramike. Skratka, na primer pečenko bodo gospo- dinje lahko servirale kar v po- sodi, v kateri so jo pekle. Poso- de bodo lično izdelane v raznih modnih inačicah in raznih bar- vah. Predvidevajo pa tudi poveča- nje kvalitetne in umetniško vrednejše dekorativne keramike, pripravljajo pa se tudi na izdelo- vanje posebne vrste gradbenih dekorativnih elementov in na iz- boljšavo grafitnih loncev, za ka- tere so kupili licenco. S SEJE OBEH ZBOROV OBLO MOZIRJE Brez bistvenih pripomb Na iseji obeh zborov Občinske- ga ljudskega odbora Mozirje so odborniki sprejeli tudi odlok o določitvi stopenj občinske dokla- de za leto 1962. Tako se bo v mo- zirski občini pobirala občinska doklada na dohodke od kmetij- stva, samostojnih poklicev, obrt- nikov, hišnin, dohodnine v stal- nem znesku, v odstotku od pro- meta, od kosmatega dohodka, od priložnostnih dohodkov in od do- bitkov jugoslovanske loterije. Od- lok temelji na določitvi dohodkov proračuna občine Mozirje za leto 1962. Več točk dnevnega reda se jo nanašalo na šolstvo. Tako so od- borniki na ločenih sejah obeh zborov sprejeli predlog o objek- tivnih merilih za razdelitev sred- stev iz družbenega sklada za šol- stvo občine Mozirje na posamez- ne šole. Šole so razvrščene v dve kategoriji, in sicer v I. kategorijo vse osnovne šole, v II. kategorijo pa delavska iiniverza. Nadalje je svet za šolstvo, pro- sveto in kulturo v sodelovanju s svetom za plan dn finance sestavil predlog odloka o sredstvih za fi- nansiranje osnovne dejavnosti šol. Po tem odloku bi bilo name- njeno za finansiranje šol 28 % od vseh dohodkov, ki pripadajo ob- čini po zakonu o finansiranju sa- mostojnih zavodov. Odlok so so- glasno sprejeli. Tudi predlog od- loka o stopnji dopolnilnega pro- računskega prispevka iz osebne- ga dohodka delavcev, ki se plu- čuje v družbeni sklad za šolstvo občine Mozirje, so izglasovali enotno. Po tem odloku se od va...i v družbeni sklad 50% dopolnil- nega proračunskega prispevka. M. M. Basen o nepoštenih bobrih v gozdu ISO se zbrale živali. Bil je to masovni sestanek v pravem pomenu besede. Dnevni red pa je obsegal eno samo točko — vpra- šanje regulacijskih del njihovega gozda. Medved je kot največji in najmočnejši v tem gozdu vodil sestanek. Takole je obrazložil ne- pričakovano povabilo na sestanek vseh živali: »Dragi prijatelji, tudi sami do- bro veste, da je nereguliran x>o- tok, ki redno poplavlja gozd, za nas velika nadloga. Potrebno ga bo regulirati. Tedaj namreč več ne bi propadle vse slaščice v je- seni, ko jih je največ, o tudi naša življenja ne bi bila v nevarnosti.« »Zivio medved!« je zadonelo po gozdu. »Čudovita ideja.« No, res je bila ideja čudovita. Toda še nepopolna. Že na zboru so udeležene živali ugotovile, da v njihovem gozdu ni primernih graditeljev vodnih naprav. Vse živali so se namreč bale vode. Zaradi tega je ta nadloga bila to- liko hujša. Ugibali in ugibali so, kdo bi jim izpeljal vodno grad- njo. Tedaj je mali in še nedorasel zajček, ki se je ves čas skrival za mamico, zaklicali: »To bi lahko storili le bobri!« »Zivio predlog«, je znova zado- nelo po gozdu, »bobri nam bodo zgradili trdno škarpo!« »Perfektno«, je zabrundal stari medo. »Toda v našem gozdu vendar ni bobrov?« Na pomoč mu je hitro prisko- čila mala zvitorepka: »Uvozili jih bomo, saj vsepovsod uvažajo strokovnjake.« Rečeno — storjeno. Bobri so kmalu zagospodarili po doMni. Gradili so pridno. Toda joj! Namesto nasipa so pridno gradili svoje domačije, kot je pač bobrovska navada. In na- mesto, da bi voda laže tekla sko- zi gozd, so jo zajezili. Nadloga je bdla še večja. Gozdne živali pa so še bolj tarnale, saj je šlo v izgubo vse gradivo, ki so ga tako pridno in s težavo znosile bo- brom. Voda pa je zaradi jezu še naprej poplavljala gozd, čeravno so bobre zaprli v trdno kletko ... -0- MORALA ZGODBE 1. Ne poslušaj otročjih predlo- gov! 2. Ne zauipaj denarja ljudem, ki imajo obe roki obrnjene k se- bi! p. s. Vsaka podobnost z Vodno skupnostjo Šmarje, kjer so var- nostni organi zaradi več sumlji- vih milijonov priprli direktorja, računovodkinjo in še enega uslužbenca, je lahko le slučajna. Ena kolajna za Celjana Tudi jugoslovanska zveza izu- miteljev se je udeležila medna- rodne razstave izumiteljev v Bel- giji. V veliki palači zanimivosti so razstavljali izumitelji iz vseh kontinetov. Med njimi tudi Ju- goslovani in celo Celjani. Jugo- slovani so skupaj osvojiU 25 ko- iajn — lod tega štiri zlate, sedem škrlatnih, sedem srebrnih in se- dem bronastih. Tudi Celjan Ho- derc Jože je bil za svoj izum na- grajen z bronasto kolajno. Med obiskovalci te nenavadne razstave je bilo posebno veliko zanimanja za jugoslovanske izu- me, predvsem za izum novega ti- pa osebnega avtomobila. Ob tej razstavi pa se zastavlja predvsem vprašanje, kako to, da pri nas nihče ne podpira ali fi- nancira načrtnega dela na izu- miteljskem področju. Strokovnja- ki so namreč dokazali, da 'bi se mnogo bolj splačalo, če bi doma financirali 100 poizkusov novih stvaritev na tem področju, kot da kupujemo za drag denar licence v inozemstvu. Pripetilo pa se je celo, da so domač patent na izum kupili v inozemstvu, ker ga pri nas nihče ni hotel uporabljati, p>ozneje pa, ko je zaslovel, smo morali kupiti licence za izum na- šega strokovnjaka. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je društvo izumiteljev v Celju ta- ko močno zaživelo, saj celjsko in- dustrijsko središče potrebuje ini- ciativo na tem področju. Namreč pri izumih mnogokrat tudi ne gre za epohalne izume, ki bi po- menili industrijsko revolucijo, temveč za take, ki industrij ski panogi pomagajo h končnim ci- ljem — večja ekonomičnost, sto- rilnost in proizvodnost. Ti izumi pa so sami zase lahko na videz tudi neznatni, pomenijo pa hkrati muijonske prihranke. Zaradi tega je uspeh jugoslo- vanskih iziuniteljev v Brislju še toliko pomembnejši. r^- - • V žalski občini že dalj časa uveljavljajo predlog, da so loče- na zasedanja zbora proizvajalcev v onih gospodarskih podjetjih, ka- terih problematiko na posamez- nem zasedanju obravnavajo. Ta- ka praksa se je pokazala za zelo uspešno in je predvsem posledica mnogih zahtev, da odbomišk-^ skupine obiščejo razna podjetja, da bi tako razprava na zborih proizvajalcev bila stvarnejša in ilustrativnejša. Nazadnje je bilo zasedanje zbora proizvajalcev žals!ke občine v Polzeli, kjer so -obravnavali nadaljnji razvoj te tovarne. Naš posnetek kaže avtobus, ki pred tovarniškimi vrati potrpež- ljivo čaka, da bo končana živahna razprava v sejni sobi tovarne (le- va slika). ČUDNO Kristan vrh je mala vasi- ca v šmarski občini. Scfljo imajo, pošto že ne. Od že- leznice so odmaknjeni kar štiri kilometre, od ceste pa tudi precej. Skratka, odre- xani sn. Vendar zaradi tega v tem kraju niso zaspali. Ko smo jih obiskali smo se srečali kar v več vasča- ni. S predsednikom krajev- nega odbora, z učiteljicami, z upravnikom in z drugimi vaščani. »Kako je pri vas?« je bdlo naše splošno vprašanje. »Srednje,« je bU njihov splošen odgovor. Toda, ko smo jih pobarali za podrobnosti, smo izvedeli marsikaj sanimivega. Na pobudo in s prizadev- nostjo krajevne organizacije SZDL so uspeli, da redno lahko gledajo filmske pred- stave. Tudi igre pripravlja- jo, obnovljen gasilski dom pa jim služi tudi za druge namene. Želijo si, da bi do- bili še televizijski sprejem- nik in telefon. Zlasti sled- njega si močno želijo, saj sta zdravnika le v Rogaški Slatini in v Šmarju. Tako morajo ob nujnih primerih vselej prositi tovariša Faj- sa, ki ima motor, da pokliče zdravnika. To pa je postalo že nerodno. Razen tega opažajo, da močno upada uporaba stro- jev pri obdelovanju kmetij- skih površin. Do združitve vseh zadrug v eno so imeli v tem kraju tri traktorje in ustrezne priključke. Sedaj pa so vsi odpravljeni v ob- činsko strojno središče. Tako morajo od tam klicati tudi za najmanjšo strojno stori- tev traktorista s traktorjem. Razumljivo je, da se tako cena sitoritvam znatno po- draži, saj stroški potovanja stanejo več kot dejansko opravljeno delo. In zares, pravijo, storitve so se podra- žile kar za preko dve sto odstotkov, kar je nevzdržno in za kmetovalce-zadružnik nesprejemljivo. Zaradi tega je močno upradla, ali bolje usahnila uporaba kmetij- ekih strojev na tem območ- ju. To pa je velika škoda. Pred časom so skupaj pro- sili, da bi v vas dobili vsaj en traktor, a so jim prošnjo odbili. Menijo pa, da bodo merodajni forumi to stanje morali popraviti, ker isto lahko lahko zasledimo tudi v drugih vaseh. To pa ven- dar ne more biti smoter združevanja zadruge, tem- več hi naj bil obraten. Na- sploh pa ne kaže zamenje- vati pojmov koncentracije skladov s koncentracijo stro- jev, kar ničemur ne koristi. Ne čakajmo da ne bo prepozno Kontrola poslovanja je vsekakor eden od bistvenih elementov dobrega vođenja podjetja. Z ustanavljanjem efektnih kontrolnih organov in s hitrim ter odločnim re- agiranjem pa lahko prepre- čimo tudi mnoge napake v podjetjih. Zlasti pomembno je to v trgovini, kjer miajo prodajalci opravka z blagom in denarjem. Predsednik trgovinske zbornice tov. Selšek je pred kratkim ta problem tudi jasno opredelil. Dejal je, da je dolžnost vsakega gosspo- darstvenika in voditelja tr- govskega podjetja, da tem problemom posveti posebno pozornost. Saj s tem kar dvojno koristi. Najprej one- mogoča, oziroma izključuje možnosti goljufanja potrošni- kov, istočasno pa že ob pr- vem poizkusu lahko zasle- dijo uslužbence ali delavca, ki mu je kaznivo dejanje bliže kot poštenje, "Vsekakor so v tem primeru posledice za posameznika in za pod- jetje manj neugodne. Ob neki priložnosti je u- gleden Celjan dejal da, je to načelo eno najpomembnej- posledic. Kajti tako kot je nesmiselno pustiti žeparje, da iz tujih žepov nabere mi- lijon dinarjev in ga šele te- daj začnemo zasledovati, ta- ko je tudi nesmiselno zami- žati, če se v trgovini pojavi- jo goljufije, ki materialno prizadenejo potrošnika le za sto dinarjev ali nekaj več. Iz stotakov nastanejo tiso- čaki, iz tesočakov stotisoča- ki in pozneje milijoni. Taka je namreč zakonitost poti človeka, ki z malim zagazi v kriminalna dejanja. Pola- goma v nje motopi čut po- štenosti. »ZAKAJ BI TEGA N1 PREPREČILI, KO VEMO, DA JE M02N0? Preberite tudi to Z ognjem in mečem NAD ^ POTROŠNIKA Ce noseč prejeti za drag. denar slabega blaga, boš šel pred sodišče. — Izsiljevanje in grožnje, — Se ena, in sicer najnovejša metoda mesarjev v mesnici pri »Magistratu« Pred kratkim sem kupil v mesnici kmetijskega kombinata iz Šentjurja meso, ki po mojem mnenju ni bilo primerno za uporabo. Mesa nismo uporabili. 2ena pa je za kosilo pri- pravila krompir. Kot potrošnik sem se čutil prizadetega, ker sem še po- sebej zahteval prvovrstno blago in za takega plačal. V rubriki vaše vrstice sem potem kot potrošnik in državljan Brajal tako ravnanje — zlasti še zato, ker sem v prazni mesnici moral na usmiljenje čakati kar 13 minut. Tovariši iz mesnice pa so skočili, »To je nesramnost! Nas si nekdo drzne kritizirati!... Bomo mu že pokazali, temu potrošniku, nikar si naj ne misli... ? Rezultat bistre jeze je bil tudi nad- vse bister. Nekajkrat me je iskal ad- vokat mesnice. Ker pa je novinarsko delo vezano na teren, me ni našel. Torej tovariši iz Šentjurja so se od- ločili, da bodo novinarja, ki se je enkrat pojavil kot potrošnik, postavili pred sodišče, in sicer zato, ker je upal povedati resnico in ker se ni sprijaznil s tem, da mu za drag de- nar daiejo brezvredno meso in ker n»eni, da v prazni mesnici ni pogojev za 13 minutno čakanje. Pa poglejmo, kak je bil njihov na- men. Laže bomo namreč spoznali ne- smiselnost njihovega ravnanja in hkrati spoznali bomo družbeno ne- varnost, ki jo tako ravnanje skriva. Znano je, da navadni državljani Imajo neradi opravka s sodiščem. Ne «aradi tega, ker bi se čutili krive, temveč skratka, ker je tožba nepri- jetna stvar, ker je nerodno sedeti na zatožni klopi in ker menijo, da vsak proces pusti za sabo senco; čeravno je obtoženi nedolžen. Zaradi tega ve- čina preprostih ljudi tudi popusti mnogokrat tudi umazanim nagibom, le da bi se rešili »potikanja po sod- niji«. Na to struno so ljudje iz mesnice torej hoteli zaigrati. Namen je bil — grozili mu bomo s sodiščem, fantu bo srce zlezlo v hlače, napisal bo popra- vek; naslednjič pa mu bomo kot prvo- vrstno meso lahko prodali tudi te- lečja kopita. Pojedel jih sicer ne bo, ker jih kratko malo ne more, toda »bunil« se ne bo. In čim več bo takih zastrašenih kupcev, tem lažje bo tr- govanje. Resnici na ljubo naj povem, da so delali račun brez krčmarja. Ne samo, da se nisem ustrašil in da mi srce ni zlezlo v hlače, celo všeč mi je ta nji- hova bistra poteza. Pripravljen sem namreč sprejeti tožbo. Ne zavoljo se- be. Zavoljo vseh potrošnikov. Tako se bosta enkrat srečala pred sodiščem potrošnik, ki je tožen, ker ne spre- jema mirno slabega blaga ob visokih cenah in trgovec, ki si želi, da bi po- trošnik postal pohlevna ovčka, pa čeprav mora tudi za pol kilograma mesa pred sodišče. Prepričan sem tudi, da bo ta ob- ravnava dobila še večji pomen in da bo zanjo zanimanje še večje kot je bilo za proces proti uslužbencem Ljudskega magazina. Tedaj so nam- reč sedeli na zatožni klopi trgovci, ki so neusmiljeno goljufali potrošnike, tokrat pa bo na zatožni klopi potroš- nik, ki se ne pusti goljufati. Ista za- deva v dveh variantah, ista zadeva z dvema poukoma, V primeru Ljudskega magazina je bil jasen pouk, da naša družba ne do- voljuje goljufije, proces proti meni. ki ga zaradi pol kilograma telečjega mesa napoveduje mesnica, pa bo po- kazal, ali ima naš državljan pravico grajati slabo poslovanje trgovca in trgovine, če je zaščiten in česa vse se poslužuje trgovina, da bi uveljavila svoje težnje. Namreč gotovo je, da bi hitre in odločne reakcije na slabosti v trgovini potrošnika neprimerno bolj zaščitile in da bi v to smer morala biti naperjena vsa prizadevanja trgo- vine. Gotovo je tudi, da bi Megla, Keblič et compani ogoljufali precej manj potrošnikov, če bi njihov di- rektor hitreje in pravilno reagiral na njihovo ravnanje. Tokrat gre res samo za pol kilo- grama telečjega mesa. Po masi malo, gre pa za nekaj več. Menim namreč, da bi bila osnovna dolžnost opera- tivnega vodje podjetja, da se poza- nima, zakaj mora ena sama stranka v mesnici čakati 13 minut, zakaj pro- dajajo njihovi uslužbenci brezvredno meso za drag denar in zakaj upravnik mesnice v kritičnem trenutku izgine ter nazadnje, čemu koristi pogovor med službenim časom v prodajalni? To bi bilo potrebno ugotoviti. Izgovor, da uslužbenci ne priznajo napake je lahko resničen, toda vemo, kaj po- meni Izgovor, Naj opozorim, da Megla še pred sodiščem kljub neizpodbitnim dokazom ni hotela priznati vseh stva- ri. In nazadnje, kaj si obetajo tova- riši iz mesnice od procesa proti po- trošniku, ki ga niso uredu postregli. Na vse to so prodajalci pozabili, čeravno gre za ABC pravilo povpreč- nega gospodarskega voditelja. Odlo- čili so se raje za tožbo, Z ognjem in mečem torej nad potrošnika ! ! ? Toda nekaj si naj zapomnijo: Zapi- sal sem resnico in resnice ne bom za- nikal, niti pred sodišče, ker menim, da resnica v tem primeru ni kaznivo dejanje, da pa je resnico treba čuva- ti. Zaradi tega pa bo koristno, če bi zadeva le prišla pred sodišče, oseb- no namreč zadeve ne jemljem kot grožnjo, ker se ob resnici ne bojim ne advokat?, ne sodišča, Konfrontira- nje prizadetega potrošnika in razbes- nelega trgovca pa bo vsekakor ko- ristno in zanimivo za vse potrošnike, Z Meglo in Kebličem namreč ni od- stranjen tudi zadnji prodajalec nji- hovega tipa. gre pa za način, kako bi jih odstranili, S tem, da bomo nezadovoljne- ga potrošnika postavljali pred sodišče, jih vsekakor ne bomo. Mile Iršič POHVALA Tovariš Plahuta Ivan vl Celja nam sporoča, da je pred dnevi prisostvoval dogodku, ki zaslu- ži iavno pohvalo. Osetbni avtomobil z registrsko številko CE 16-76 je pripeljal pred železniško postajo. Nato se ie voznik nameraval vrniti v Ga- berje. Istočasno je nekoliko ne- sigurno prečkal Prešernovo uli- co invalid s oalico. Voznik oseb- nega avtomobila, ki mu ne vem imena, je usmeril vozilo do inva- lida. Vprašal ga je kam je na- menjen in mu pomagal vstopiti v avto. Odpeljal ga je v naznače- no чтег. Ta primer je vsekakor vreden, da ga opišem, saj bi mnogi šofer- ji ne ravnali podobno. Zahvala invalida na cilju pa je bila več vredna kot kakršnokoli plačilo ali odlikovanje. o CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 14 - 6. aprila 1962 Kakšne so kmetliske perspektive v žalski občini že takoj na začetku bi lahko odgovorili — ugodne. Kmetijska proizvodnja v lanskem letu si- cer ni dosegla predvidenega na- črta, vendar velja izpad pripiso- vati predvsem neugodnim vre- menskim razmeram. Razen pri- delka sadja, ki je bil za 12 od- stotkov večji in proizvodnje me- sa, ki je bila za 14 odstoike več- ja, kakor pa jo je predvideval načrt, je bila za okrog 10 od- stotkov manjša vsa poljedelska proizvodnja in proizvodnja mle- ka. Vzrok majhne molznosti je bil v kvalitetno slabšem pridelku krme, v preusmerjanju pitanja živine, v opuščanju selekcije, de- loma pa tudi v nekaterih orga- nizacijskih pomanjkljivostih. Po letošnjem družbenem na- črtu bi bilo izpad nadoknaditi, in sicer v prvi vrsti s povečanjem površin družbenih posestev, z od- kupom in zaikupom zemljišč, z melioracijami in krčitvijo go- zdov. Istočasno bi bilo zn dosego večjih uspehov v kmetijski pro- izvodnji potrebno izboljšati živ- ljenjske pogoje delavcev na kme- tijskih posestvih. Tako bi se naj v tem letu po- večala kmetijska proizvodnja ▼ zasebnem sektorju za 16, т druž- benem sektorju pa za "56 odstot- kov, medtem ko bi se skupna po- vršina zemliišč povečala od 2 ti- soč 38 hektarov v lanskem letu na 2 tisoč 888 hektarov le- tos. Že v spomladanskeni času je predvideno, da se bo proizvodnja v družbenem sektorju pričela na 300 hektarov večji površini ob- delovalne zemlje kot v preteklem letu, za nadaljniih 200 hektarov pa se bo površina povečala do konca leta, medtem ko bo ostalih 350 hektarov pridobljenih s kr- čenjem relativnih gozdnih tal. Načrt predvideva tudi. da bo kmetijska zadruga do konca le- ta v kooperaciji z okrog 2 tisoč 800 individualnimi kmetijskimi proizvajalci s 6 tisoč 200 hekt- arov obdelovalne površine; od skupnih 12 tisoč 421 hektarov pa bo v organizirano proizvodnjo vključeno 7 tisoč 870 hektarov. Tako bo izven organizirane pro- izvodnje ostala zemlja zlasti r višinskih predelih, kjer vlaganja sredstev zadruge ne bi bila eko- nomsko rentabilna, in nekaj po- sameznih individualnih priuzva- jalcev v nižinskem predelu ob- čine. Na osnovi teh pokazateljev bi se delež družbenega sektorja' kmetijstva povečal od lanskih 15 na letošnjih 19 odstotkov. Da pa bi tako zastavljen načrt uresničili, bodo morale kmetij- ske zadruge v občini širiti svoje obdelovalne površine vzporedno z večanjem pridelkov na etioto površine, izpopolnjevati mehani- zacijo, uvajati stimulativnejše nagrajevanje, izboljšati organi- zacijo dela in modernizirati teh- nološki postopek kmetijske pro- izvodnje. Kar zadeva investicijski pro- gram, bo ta namenjen zlasti po- speševanju velike proizvodnje v družbenem sektorju, pri čemer prihajajo naložbe v poštev za regulacijska in melioracijska de- la, za nakup zemlje, gradnjo mlečnih farm in pitališč, za nove nasade hmelja, za gradnjo stano- vanj in ureditev družbene pre- hrane itd^ dhr KULTURNE PRIREDITVE Ob dnevu železničarjev Letošnje praznovanje dneva železničarjev v Celju bo poteka- lo hkrati v znamenju petnajstlet- nice železničarskega prosvetnega društva »France Prešeren«. V tem okviru jo na programu prireditev, ki se bodo pričele v ponedeljek 9. aprila in bodo tra- jale do samega dneva železničar- jev, nedelje 15. aprila, tudi vrsta kulturnih dogodkov, ki naj bi afirmirali petnajstletnico dejav- nosti enega najuspešnejših pro- svetnih društev v našem okraju. Tako bodo v ponedeljek ob 19. uri otvorili v Narodnem domu razstavo likovne sekcije društva s sodelovanjem amaterjev Svo- bode z Jesenic, medtem ko bo ob dvajseti uri nastopil mešani pev- ski zbor pod vodstvom Edija Goršiča v celovečernem koncer- tu. , { jfS Kulturni del programa bo iz- popolnilo celjsko gledališče z uprizoritvijo Cankarjevega Po- hujšanja v dolini šentflorjanski za člane železničarskega kolekti- va v četrtek ob petih popoldne, medtem ko bo istega dne zvečer mariborska opera izvedla Verdi- jevo Nabucco. Posebno doživetje pa bo vseka- kor gostovanje 48 članske folklor- ne skupine iz Pariza, ki bo na- stopila v nedeljo zvečer ob 20. uri v dvorani Narodnegat doma in bo izvajala francoske narodne plese, pesmi in glasbo. Ta nastop bo istočasno tudi zaključil pro- gram prireditev ob dnevu želez- ničarjev. OKVIRNI NAČRT PRED NOVO SEZONO Dosedanji razvoj dejavnosti turističnih organizacij na pod- ročju žalske občine je že ustva- ril nekatere pogoje za gospodar- sko izkoriščanje obstoječih turi- stičnih objektov. Tako se je v preteklem letu občutno povečalo število tujih gostov, vtem ko le- tošnji gostinsko-turistični pro- gram predvideva še nadaljnji porast. Pri tem bo zlasti važno, da bo- do posamezna gostinska podjetja nadaljevala z modernizacijo in zlasti v letni sezoni odprla nove obrate na turističnih in izletni- ških točkah in ob Savinji. Ra- zen tega bi 8 pomočjo okrajne gostinske zbornice kazalo uvesti ožjo specializacijo gostinskih sto- ritev, da bi ta nudila gostom predvsem domače prehranbene specialitete (savinjski želodec, domače klobase, domači kruh, sladkovodne ribe, sortna vina itd. za kar bi bilo potrebno urediti ustrezne naprave, kot na primer bazene ali akvarije za ribe, pred- vsem pa zagotoviti redno nabavo soirovin. V okviru razširitve nočitvenih kapacitet bodo v Žalcu uredili sobe pri Hmeljarju, obnovili in modernizirali prostore družbene- ga obrata v Braslovčah, dokonč- no uredili gostilno Rudar v Gri- žah, medtem ko bodo v Preboldu nadaljevali z izgradnjo weekend naselja in campinga ter uredili okrepčevalnico pri kopališču. Med važnejšimi turističnimi ob- jekti je predvidena osposobitev planinske postojanke na Oljki, nadaljevanje del okrog braslov- škega jezera, kjer naj bi že letos pričeli graditi prve weekend hi- šice, pričetek gradnje bazena na Vranskem itd. V letošnji turistični sezoni bo- do posamezna turistična društva v večjih krajih — Žalcu, Pre- boldu, Vranisikem in Braslovčah — poskrbela tudi za boljše raz- vedrilo gostov, z ustreznimi ukre- pi pa zagotovila tudi neoporeče- no sanitarno tehnično stanje v vseh gostinskih obratih. Hkrati s tem nameravajo več pozornosti ])osvetiti strokovnemu osposab- Ijanju gostinskega kadra in bodo v ta namen s centrom za izobra- ževanje gostinskih delavcev pri- redili posebne tečaje za dopolni- tev praktičnega in pridobitev teoretičnega znanja. V žalski občini obstoje tako vsi pogoji za intenzivnejši razmak turizma, potrebno pa bo pred- vsem zastavljeni program ures- ničiti v praksi. MILO ZA DRAGO Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi in se bo naj- brž še večkrat zgodilo. To, kar se je zgodilo, je namreč v tem, da smo priobčili zelo neobijektiven članek o zelo objektivno visokem osebnem dohodku v neki zdravstveni ustanovi, v kateri je ta doho- dek kot POL ZELI kukal iz pravilnika o delitvi osebne- ga dohodka. No, in ker se je to zgodilo, se je zgodilo še nekaj dru- gega, namreč to, da nam je 'ta ustanova postregla z do- kazom o tem, kaj je nasprot- no od neobjektdvnega, ker je objektivno, in nam je tako vmila je milo za drago, ker je torej objektivno odpovedala časopis. Ta objektivna odpo- ved se je glasila: sporočam vam, da z naslednjim mese- cem odpovedujemo vaš ča- sopis zaradi neobjektivnega pisanja. Iz tega sledi, da moramo vedno upoštevati objektivni faktor, če nočemo biti neob- jektivni in če nočemo za svojo neobjektivnost dobiti objektivnega plačila. To se pravi, bi bilo tudi možno, da bi v primeru naše večje ob- jektivnosti, ki bi prikazala še vrsto objektivnih faktor- jev, lahko dočakala celo to, da bi ustanova rekla: to ti je objektivnost, takoj naro- čimo še en izvod časopisa! Toda kaj bi »objektivizi- rali« — ena ustanova manj, petdeset novih naročnikov več; s tem pa se za i)etde- isetkrat poveča možnost, da si ustanova, ki je ostala brez časopisa, ob priložnosti, ka- dar bi jo morda omenjali, časopis sposodi. Prvikrat si bo skoraj za gotovo sposodi- la že to števiilko! Ш-Ш OD ČEVLJEV DO AVTOMOBILA (Aktualna 'kozeri j a) Začelo se je pravzaprav na ta način, da si je sosed ku- pil nove čevlje in da je so- seda vsa srečna prišla sporo- čit to novico sosedu. Pri tem je navdušeno rekla: — Po- glej, končno sva pfLšla do čevljev in bova lahko tiste stare švape šenkala kakšne- mu ciganu. Potem se je stvar nadalje- vala tako, da si je sosedov sosed nabavil bicikl in je mule sosedovega soseda raz- bobnal to novico pri sosedo- vih. — Zamislite, so rekli, — sosedov sosed ima bicikl! (To je bilo namreč še takrat, ko so bili bicucli še bolj redki.) Potem se je nekega lepe- ga dne razvedelo, da si je sosed od sosedovega soseda nabavil motor, pri čemer so njegovi sosedi završali vsi v en glas: — Zamislite, sosed od so- sedovega soseda sd je naba- vil motor! Nakar se je zgodba nada- ljevala tako, da si je sosed- na sosed od sosedovega so- seda omislil avtomobil in da je dejansko ta novica močno prevzela vse sosede. — Neverjetno, so govorili, — sosedna sosed od sosedo- vega soseda ima avtomobil! Kako neki je prišel do nje- ga? Potem je čas tekel, razme- re so se malce spremenile in zgodba se je nadaljevala na ta način, da si je sosed kupil bicikl. Brž ko je to novico soseda prišla sporo- čit sosedu, pa je ta imel že motor in ko se je ta hotel z njim postaviti pri sosedu od sosedovega soseda, je so- sed od sosedovega soseda že triumfiral z avtomobilom. In ko je ta triumfiral z av- tomobilom, so jo sosedni so- sed kazal že v novem tipu avtomobila. Nato pa se je zgodba za- taknila tako, da si sosed ni mogel kupiti motorja in se je moral zadovoljiti z bicik- lom, medtem ko je sosedov sosed ostal pri starem tipu avtomobila in si je sosed od sosedovega soseda omislil nov tip, in si je tudi sosedni sosed od sosedovega soseda omislil nov tip avtomobila. Sosed pa je govoril: — Ne razumem, enostavno ne ra- zumem; od kod imajo moji sosedje toliko denarja? Podobno se je jxjtem do- gajalo s hladilniki, in spet je bil sosed tisti, ki se je moral zadovoljiti z narav- nim hladilnikom, s tistim, ki deluje v zimskem času na okenskih policah. Podobno je bilo potem s sesalci za prah — sosed je moral nam- reč ostati kar pri metli; po- dobno z nekaterimi drugimi tehničnimi pripomočki. Sosed je vse to gledal in mu ni šlo v glavo in zato si je kdaj pa kdaj rekel: — Kaj hočeš, moja glava je zabita, zato pač ne more razumeti. Tudi soseda ni več hodila k sosedovim, zakaj sosedi niso bili več tisti nekdanji sosedi in tako je v njiju do- zorela misel in sta se odlo- čila, da bosta pričela šteditL Zračunala sta namreč, da lahko v nekaj letih prideta vsaj do — mopeda. oh STARI GREHI (K razpravi o celjski kulturi) Popolnoma razumem, da so ne- kateri naši najvidnejši kulturni delavci izgubili upanje v rešitev njihovih osnovnih problemov, to je predvsem preskrbe prostorov. Mislim tudi, da je pravi сач, da so ravno sedaj glasno in odkrito izrazili svoje nezadovoljstvo. Pravi čas še predvsem zato. ker so močne tendence, da se spet že- li prioritetno reševati i/ključno gospodarske probleme, da pa naj se problemi kulture že spet od- lože ... Ta javna obsodba vseh nn.s, to je celjske skupnosti, bo samo olajšala stališče ljudskega odbo- ra ob razpravah o razdelitvi rnz- položljivih prostorov, ki bodo Erosti v tem letu. Mislim, da nas o zato tembolj podprla naša javnost, da bomo lahko obljube (v katere naši kulturniki nič več ne verjamejo), vendarle v celoti izpolnili. Kritično pa se moram Izraziti glede nekaterih drugih ugotovitev Iz objav- ljene razprave. Opravičilo organiza- torja teh prispevkov, da manika dmt- bena analiza — je po mojem spre- jemljiva. Težje pa je, da je cela raz- prava po mojem enostranska In tako naša javnost ni mogla dobiti objek- tivne slike. Mnenja sem. da je moja dolžnost, da našim obfanom vendarle pojasnim nekatere stvari, ki bodo po- kazale, da »vrag vendar nI tako črne kot človek lahko dobi vtis. Posebno mi je žal, da moram bi- stveno korigirati prispevek naše pred- sednice sveta, za katero sem uverjen, da le pozna stvari precej detaljnejäe, kot sledi iz njene izjave. Kot drugo mislim, da je, če razprav- ljamo o kulturi, bistvenega pomena tudi vsebinska plat, izhajajoča Iz družbene analize. Mislim, da pričaku- je sedaj, po tem startu, naša Javnost tudi prav tako odkrito in odiočno javno razpravo v tej smeri. MATERIALNI POLOŽAJ KULTURE V CELJU Kot dopolnitev podatkov tov. Marice Zorkove navajam, da je dal lansko leto občinski ljudski odbor v proračun za te namene 37,23 milijonov dinarjev, letos pa 48.48 milijonov dinarjev, kar pomeni povišanje za 30 odstot- kov. Mislim, da je takšen odnos občinskega ljudskega odbora vendar dokaz dobre volje. Po po- datkih iz časopisov je lansko leto dala občina Kranj iz svojega proračuna v te namene 3.40 %, Maribor — Center 4.2 %, Koper 3,34 %, Celje pa 3.87 %. To pome- ni, da Celje vendarle ni neka be- la vrana v primerjavi z ostalimi razvitimi komunami. Seveda se moramo pa vsi držati znanega pravila, da se lahko stegnemo sa- mo toliko, kolikor je dolga odeja. Pripominjam, da je dotacija iz proračuna občine našemu sikladu za znanost in kulturo določena na osnovi čvrstih proračunskih dohodkov in je osnovna dejav- nost naših institucij s tem zajam- čena. Predloge za dodatne vire pa je sprejel na seji pristojni svet za znanost in kulturo. Pri tem gre za dopolnilne vire, ki pa v kvoti sredstev zaenkrat niso upoštevani. VPRAŠANJE PROSTOROV IN INVESTICIJE v ožjem krogu smo celjski »mero- dajni« kot pravi tov. Piano, doživeli tak isti »frontalni napad« že nekako pred tremi leti, ko smo razpravljali prav o teh istih problemih. Zame osebno je to povsem zadostovalo. Od- ločno, odkrito in z najboljšo voljo sem se zavzel za to, da je perspektiv- ni plan dal tudi tej pomembni druž- beni dejavnosti primerno mesto. Se- veda stvari ne potekajo po zamišlje- nem planu. To pa ne velja samo za te investicije, ampak žal tudi za veči- no drugih. Priznati pa moramo, da je voz vendarle krenil naprej. Posebno letos se mi zdi, da so prvi rezultati že celo otipljivi in realni. Investicijska sredstva so letos zaslgu- rana v višini 74 milijonov dinarjev, to pa je vsekakor že pomemben znesek. Ni tu osnovnega pomena, da je pri tem letos delež okrajnega ljudskega odbora višji, saj gre jasno pri tem v glavnem za institucije bazenskega po- mena. Poleg tega pa je seveda tudi v skupnih sredstvih znaten delež ko- mune. I . I Letos je predvideno: — ureditev Ljudske knjižnice гж 20 milijonov; — ureditev Muzeja NOB za 30 mili- jonov; — Muzej in knjižnica za 10 milijo- nov; — relejna postaja na Golovcu, I. la- za za 14 milijonov. vem, da je Investicijski program ne- zadosten iz stališča Studijske knjižni- ce. Tu sta, odkrito povedano, dva problema. Več sredstev letos v te na- mene res ni možno dati, drugo pa, tudi načrt za to stavbo nikakor še ni pripravljen kot izvršni načrt, saj se je glavni projektant šele pred krat- kim dokončno dogovoril zaradi nje- gove izdelave. Prepričan pa sem, da bomo drugo leto v celoti nadoknadili letošnji zaostanek. Poleg tega nam dograditev de- lavske restavracije. Narodne banke in sodne palače omogoča stvarno resî+ev nekaterih pro- blemov prostorov kulturnih insti- tucij. Pri tem bodo res nekatere rešitve še nujno začasnega zna- čaja, vendar rešitve so. Tako bo- mo letos rešili še poleg že ome- njenih prostorov knjižnico v Ga- berju, začasne prostore za Glas- beno šolo, kakor tudi prostore pionirskega centra s pionirsko knjižnico ter prostore Mestnega arhiva. Če imamo vse to pred očmi, potem me pesimizem, ki je bil izražen, vendarle čudi, saj se je o tem v javnosti že dovolj raz- pravljalo. In še sporno vprašanje pionir- ske knjižnice. Mislim, da je zelo malo Celjanov, ki ne vedo, da je križišče cest pri Pošti (pa čeprav zadnja leta ni nesreč), vendar eno najnevarnejših v našem me- stu. Zadostuje samo. če pogleda- mo število prometnih znakov okrog tega križišča, da vidimo, da ie to res. Zato smo mnenja na občinskem ljudskem odboru, da to mesto res ni primerno za zbi- rališče pionirjev. Poleg tega nam je Društvo prijateljev mladine dalo predlog, ki se nam zdi ume- sten, da naj bo pionirska knjiž- nica v sklopu pionirskega centra. Zato bomo pri sedanji razpore- ditvi prostih prostorov dali za pionirski center minimalno 3—4 sobe in bosta istočasno rešena oba problema. Na seji ljudskega odbora je bilo pred kratkim jas- no povedano, da računamo s po- trebami pionirske knjižnice in da bo ona dobila vsaj enakovredne, lokacijsko pa boljše prostore. Vprašam se, zakaj potem osebna prizadetost? MOŽNOSTI RADIKALNEJŠIH REŠITEV Vse kar sem zgoraj pojasnil, vem, da pomeni v določeni meri krpanje problemov, ne pa sanacijo material- nega položaja naše kulture. Načrti, ki jih je zaenkrat delal občinski ljudski odbor, leže v mejah takozvanih nor- malnih možnosti. V razpravi, ki je bila objavljena, se večkrat omenja situacija drugih mest, o kateri se govori z določenim zavi- danjem. Ce se vprašamo, kako so ta mesta prišla do boljšega materialnega položaja kulture, lahko v večini pri- merov zasledimo posebne akcije, ki izvirajo Iz mobilizacije in pripravlje- nosti občanov. Osebno vem dobro za primere Velenja. Stor, citai sem tudi o zanimanju in medsebojni povezano- sti prebivalstva in kulturnikov v Slo- venj Gradcu, itd. Prebivalstvo povs'^d tu za kulturo tudi mnogo žrtvuje. Pred kratkim sem v Storah govoril s predstavnikom sindikatov iz Kralje- va. Ta mi je povedal njihov primer. Dejal je, da so za izgradnjo kulturne- ga centra v Kraljevu prispevali vsi zaposleni prebivalci tega mesta skozi dobo pol leta 30 odstotkov svojih osebnih dohodkov. Znano je. da pri nas že razme- roma male obveznosti, ki jih sprejemamo, vzbujajo dostikrat val negodovanja ravno v krogih naše inteligence. Cinično obrav- navanje in dokazovanje nereal- nosti našega bodočega kulturne- ga centra ne deluje mobilizacij- sko. Kulturni center pa je realno izvedljiv, če bi uspeli v naši ob- čini uvesti 2 % samoprispevek na tem bi zbrali od prebivalstva 680 milijonov dinarjev, kar bi skup- no s sredstvi, ki jih že sedaj da- jemo v te namene zadostovalo, da načrti postanejo stvarnost Mislim, da bi bilo koristno, da bi se prav tudi naši kulturni de- lavci nad tem predlogom zamis- lili. Predlog, ki ga je dal tov. Be- lak se mi zdi izvedjiv in ga bomo posredovali našim organom т presojo. Na koncu bi se v celoti pridru- žil mnenju tovarišiče Moškonove o naši proviucialnosti — saj je tudi del te razprave dokaz prav temu. Mislim pa, da je še hujša stran — malomeščanstvo — ka- terega glavno orodje so osebne intrige. Da bom jasnejši: če se že išče grešnega kozla za stanje, pa najsi bo to po duhovni ali mate- rialni plati naše kulture, potem smo si, mislim, na jasnem, da to ni samo tov. Roman Boben — kot na to napisi dvakrat >fino< alau- dirajo, temveč gre pri tem za res >stare grehec, vrsta krivcev pa je pri tem zelo, zelo dolga ... Franc Rupret OPOMBA UREDNIŠTVA Menimo, da je prispevek tov. Franca Runreta konstruktiven. Hkrati pa njegov sestavek doka- zuje, da na tem področju obstoja veliko nesoglasje in različnost mnenj. Zaradi tega menimo, da bo koristilo skupni stvari in raz- voju te panoge javnega življe- nja, če se bodo mnenja z javno obravnavo vsai glede bistvenih problemov razčistila. Zaradi tega bi kazalo polemiko, ki pa po mnenju uredništva ne sme dobiti osebno noto, še naprej nad&lje- vatL CELJSKI TEDМк STEV. 14 - 6. aprila 1%2* IZ TREH SAMO ENO Lansko leto so v Rogaški Sla- tini delovala tri samostojna go- stittsika podjetja, z letošnjim le- tam pa so se »Soča«, »Slovenski dom« in »Bohor« združili v enot- no gostinsko podjetje. Nekateri menijo, da je združitev bila pre- uranjena, da niso dobro premis- lili, ko ISO se tako odločili. O tem so veökrait razpravljali na občin- skem odboru SZDL, neštetih se- jah sindikalne podružnice, delav- skega sveta in pripravili tudi vrsto predavanj o ekonomskih osnovah. To pomeni, da so zade- vo dobro proučili in niso delali ,na vrat na nos', kot še danes ne- kateri očitajo. Kakšni so bili torej vzroki, ki so narekovali združitev? Vsa tri podjetja so hotela že rano spo- mladi poslovati. Ob tem so odpi- raili vse prostore, iz osebjem za- sedli vsa predvidena delovna me- sta, toda prometa ni bilo. Režija je ibila visoka, lahko rečemo 100 odstotna, medtem (ko je (bila zasedba komaj 20 odstotna. Tako razimerje prav gotovo ni gospo- darsko primerno. Na drugi strani pa je vsako podjetje zase težilo za povečanjem prostorov, »Soča« je imela dovolj restavracij in premalo postelj, »Slovenski dom« pa dovolj ležišč, a premajhno re- sta/vracijo. V prvem podjetju so hoteli nadzidavati, v drurgem pa preurediti parter,- Ob združitvi je to vprašanje zbledelo in taiko so prištedili precej investiicijekih sredstev. Združeno gostinsiko podjetje danes razpolaga s pri- bližno 500 posteljami in ima te- ПШ primerno tudi dovolj restav- racij. Bivša podjetja so odvajala v sklade zelo skromna sredstva. Ob 220 milijonskem prometu so ^ za sklade ostvarili komaj 8 mi- lijonov, čeprav bi v Rogaški Sla- tini v ugodnejših pogojih, kakor predvidevajo nekateri ekonomi- sti, ustvarjali vsaj 15 odstotkov sredstva za sklade. Poleg nave- denih je še cela vrsta vzrokov, ki so narekovali združitev go- stinskih podjetij v Rogaški S'la- tini. Združeno gostinsko podjetje pa vseeno nima naj'bolj rožnatih pogojev za razvoj. N'ikjer ne mo- rejo dobiti 25 miiiiJonov, ki 'bi jih potrebovali za dbnovo hotela »Turist«. Če ta ne bo mogel oib- ratovati, bo i/jpadlo 40 postelj. kar predstavlja občutno izgubo. V »Soči« hitijo z obnovo fasade. Na sezono so se že dobro pripra- vili. Predvidevajo tri vrste pen- zionskih cen, V predsezoni do maja stane celodnevna oskrba od 1000 do 1900 din. v medsezonah junija in septemibra od 1100 do 2100 din in v glavni sezoni od 1350 do 2600 din. Domači gositje, ki bi uživali celotno osikrbo naj- manj tri dni, bodo imeli vselej 10 odstotni popust. Pravkar pa skušajo podjetje še organizacij- sko utrditi, V podjetju je 5 eko- nomisikih enot s svojimi sveti, ki iifajo predvidoma precej široke pristojnosti. Delo ekonomskih enot visklajuje delavsiki svet, v katerem so sorazmerno enaiko zastopani člani posameznih eko- nomskih enot. Osnutek ipravilni- ka, ki ga v teh dneh skrbno pro- učujejo, ifKidrobño urejuje dolž- nosti in pravice članov v kolek- tivu in zagotavlja čim širše ne- posredno sodelovanje zaposlenih. Svet ekonomske enote bo sam odločal o uvedbi nadurnega dela. o dopustih, o razjpisu delovnih mest. predlagal uvedbo disciplin- skega postopka in tudi podelitev nagrad. Združeno gostinsko podjetje v Rogaški Slatini je na dobri poti. Čeprav še tiči v celi vrsti zaple- tenih vozličev, obeti niso slabi. Direktor podjetja Stane CUJEŠ je dejal: »Delo je pri nas močno občutljivo. Vsak od nas ima dnevno neposreden stik z živimi ljudmi, ki jim je potrebno nuditi udobno oskrbo, jim pripraviti prijetno, domače okolje, kar pa ni vselej lahko. Na goste naj bi- vanje tu vpliva pomirjevalno, razumeti moramo njihove težave in nadloge in dostikrat zelo hitro reševati konflikte. Upamo, da nam bo to uspelo!« s POMENEK Z DELAVKAMI IZ NAZARI J Še vedno tri vogale? — Se Dedno! — mi bo osa- ka zatrdila brez obotaolianja. Namreč za stari pregovor — žena pri hiši tri ogle podpira — gre. Sicer pa ni moj namen utr- jevati oeljaoo temu staremu pregovoru. Nasprotno, prej bi trdila, da bi ga kazalo do- polniti. Če upoštevamo, da je na tisoče žensk zaposlenih o podjetjih, tovarnah in o kmetijstvu, potem bi zanje morali stari pregovor popra- viti. Na njihovih ramah je nam- reč mar.sikdaj še četrti vogal. Osem ur v tovarni — po- tem pa ji tisti -trije vogalih neprizanesljivo pritiskajo na pleča — dan za dnem. Pod tem pritiskom se marsikateri orna je jo želje za izpopolnje- vanjem v poklicu in zhlede obveznost do družbe. Nič kaj drugega mi ni po- vedala Marija Rastočnik. kot sem slišala že od delavk v. dru'Uh tovarnah v Zgornji Savinjski dolini. Tudi v Lesni industriji Nazarje žene krep- ko zastavljajo svoje moči za izpolnitev proizvodnega na- črta. V tovarni so si v marsičem že izboljšali delovne pogoje. Topli obrok, skrb za delavko — nosečnico, prepoved noč- nega dela za ženske, nekatere živijo v novih stanovanjih itd. 2e takoj po rekonstruk- ciji v nekaterih oddelkih ču- tijo njene prednosti. Delo je manj naporno in večja je možnost za boljši zaslužek. — Kaj pa delate v prostem času? — sem jo presenetila z vprašanjem. — V prostem času?! — Za- čudeno me je pogledala, če mislim resno. — Da, mislim po delu v tovarni in če vam kaj časn ostane, ko opravite gospo- dinjske dolžnosti? — O svojem prostem času bi vam pa res ne imela dosti povedati. Kadar to slišim, mislim vedno na letni dopust. Prav gotovo veste, kaj se pra- vi biti delavka, pa članica delavskega sveta, pa gospo- dinja in še zidar povrhu, saj z možem zidava svoj dom — pri tem pa varčujeoa in ga- rava. — Kako zmorete vse te dolžnosti? — Prav gotovo ne tako, kot bi morala, ker jih je preveč. — Pa ste kdaj postavile pred delavski svet zahtevo, da pri delitvi sredstev upo- števajo potrebe žensk izven podjetja — tu mislim na otroška zavetišča, obrat druž- bene prehrane, servise in po- dobno. — Moram reči, da nismo. Dokler smo .še v rekonstruk- ciji, smo tako na tesno s skla- di. Same vidimo, da je treba najprej ustvariti osnovo v podjetju, potem bomo laže zahtevale. Čez dve leti bo prav gotovo lažje najti ta sredstva tudi v tovarni. — Težko je. pogrešamo to in ono, kar bi nam olajšalo breme gospodinjstva, toda vemo, da je najprej treba usposobiti tovarno, da bo da- jala več, — tako so pritrje- vale Mariji njene sodelavke. Pogovor z njimi mi bo ostal v lepem spominu: koli- ko razumevanja, samozataje- vanja — in zaupanja. M. Kmetu ni treba šteti klasov Kmetu ni treba šteti klasov na zoreči njivi, S prsti se dotakne enega, dveh, druge pa le objame s pogledom in ugotovi: dobra že- tev 1зо. Prav tako ni treba našte- vati vseh gostovanj Slovenjskega ljudskega gledališča iz Celja v Mozirju. Po številu bi jih skoraj lahko primerjali s klasjem na . njivi. Bilo je kot žetev, na ka- tero ni treba čakati do jeseni, kot pridelek, ki obrodi kar mi- mogrede ,,, Kljub dejstvom, da je velik del občinstva izven mesta, da so to pretežno razvijajoči se industrij- ski in kmečki predeli, je bil re- })crtoar sestavljen s precejšnjim optimizmom in zaupanjem v na- klonjenost tega občinstva. In uspeh je tu! Čeprav merila gledalcev niso vselej zanesljiva, jim je le vred- no prisluhniti. Daljši in večkrat ponovljeni aplavz v nabito polni dvorani, kjer se je mladina umaknila na stojišča, je že trdno zagotovilo za dobro igro. Pionirji in „Ceiisici tedniic" Le kdo so ti nasmejani obraz- ki? Del pionirskega odreda osnovne šole v Grižah so. In s čim so si zaslužili, da smo jih tako-Ie »ovekovečili«? Griški pi- onirji so namreč tisti, ki so Inam v pičlem mesecu dni zbrali že sedemdeset novih naročnikov. Obljubili pa so, da bodo do kon- ca aprila to število povečali na sto petdeset./To pa je že tolikšna obljuba, da smo jih sklenili pred- staviti kar vsem našim bralcem. Prikupnim griškim pionirjem se za njihovo pomoč pri razširje- vanju »Celjskega tednika« prav lepo z2ihvaljujemo in obljublja- mo, da tudi mi ne bomo pozabili nanje. Razgovor ob prazniku mla- dinskih delovnih brigad Obetamo si plodno leto Mesec april je mesec bri- gadirjev. Mesec torej, ki je praznik za vse tiste mlade ljudi, ki so kdajkoli sodelo- vali na mladinskih delovnih akcijah. In letošnji praznik bo še posebno lep! To pa za- to, ker je letos ravno dvajset let od takrat, ko je bila usta- novljena prva delovna briga- da. Po vsej domovini bodo zatorej v tem mesecu mladi ljudje znova pokazali svojo pripravljenost pomagati, kjerkoli bo to potrebno. V celjskem okraju se bodo aprila — tako vsaj trdijo na občinskih komitejih Ljudske mladine — začele številne občasne delovne akcije. Ta najbolj deževni mesec v letu pa bo minil tudi v znamenju priprav na zvezne in pa lo- kalne delovne akcije. Da bi kaj več zvedeli o vseh teh načrtih in nalogah mladine, smo za razgovor naprosili predsednika komisije za de- lovne akcije pri okrajnem komiteju Ljudske mladine Celje, Jožeta Vebra. Tako-le nam je povedal: y Letos bodo mladino celj- skega okraja na avtocesti ^Bratstva in enotnosti-t zasto- pale tri brigade. Prva in dru- ga brigada — Dušana Finž- garja in Borisa Kidriča — bosta srednješolski, tretja — Karla Destovnika-Kajuha pa bo kmečko delavska. Letos bodo naši mladinci gradili cesto na odseku Paračin— Osipaonica. Odsek je dolg 95 kilometrov in je nekoliko krajši od lanskega. Na njem pa bo delalo 31 tisoč briga- dirjev in brigadirk.t »Tiste, ki bodo odšli o bri- gado, bo prav gotovo zani- malo, kakšno bo življenje v naselju, kako je s tečaji in kako daleč smo že z mla- dinsko samoupravo? € ^'Letošnje leto je prineslo s sabo nekaj novosti. Ker bo na avtocesti manj mladine, bo tudi manj naselij, bodo pa zato še bolje urejena kot pretekla leta. Imeli bomo kar trinajst amaterskih in enain- dvajset strokovnih tečajev. Tako se bodo brigadirji lahko udeleževali mopedskih, foto- amaterskih, radioamaterskih, šivalnih, traktorskih, zidar- skih, električar skill in šte- vilnih drugih tečajev. O sa- moupravi ste povpraševali? No. o tem bi pa imel mnogo povedati. Letos bo svet na- selja prvič razdeljeval tudi del sredstev. To pa še ni vse! Brigadirji bodo sodelovali tudi v upravljanju tistih podjetij, ki izvajajo dela na avtocesti. Prepričan sem, da je to dober in pameten ukrep, saj se bodo brigadirji tako marsičesa naučili in tudi po- vezava med podjetji in mla- dino bo boljša.€ »Kaj pa ostale akcije?Med najpomembnejše lo- kalne delovne akcije sodi udeležba Celjanov pri grad- nji stadiona v Kranju. Tja bosta odšli dve celjski bri- gadi, ki bosta šteli vsaka po šestdeset mladincev. Omeniti pa moram tudi delovno akci- jo v Makarski, ki jo bomo organizirali skupaj s počit- niško zvezo. Brigadirji bi naj v Makarski gradili letovišče počitniške zveze.€ Tovariš Veber nam je po- tem razložil še izredno obse- žen načrt letošnjih občasnih delovnih akcij. Tako smo zve- deli, da bo mladina letos gra- dila predvsem športna igrišča pri šolah, lotila pa se bo tudi gradenj bazenov, cest. ureje- vanj naselij, vasi itd. O vseh teh načrtih bi imeli veliko pisati — toda, rajši nekoliko počakajmo. Povejmo le še to, da bodo mladi ljudje prazno- vali pomembno delovno zmago, če bodo izpolnili tudi samo del tistega, kar so si naložili. Nečesa pa vendarle ne smemo spregledati. To je — gradnja ceste od Šentjurja do Rogaške Slatine. Tovariš Veber nam je povedal, da mladina namerava sodelovati pri gradnji te več kot po- trebne ceste z dvema briga- dama po šestdeset mladincev in mladink. Le tesa še ne ve- do, če bo to celjska ali pa morda T>gostujoča€ mladina iz drugih okrajev. Zaključimo s čestitkami vsem nekdanjim in sedanjim brigadirjem — in mnogo uspehov 'v jubilejnem letu dvajsetletnice mladinskih de- lovnih brigad. -ij Mozirie nai dobi vrtec Na prvi seji predsedstva kon- ference za družbeno aktivnost žensk v Mozirju iso izvolili 9-člain- ski sekretariat in ga pooblas'tili, da pripravi čimprej program de- la konference, ki bo kot samo- stojna organizacija obravnavala razna družbeno-fpolitična vpra- šanja, iskala rešitve in jih posre- dovala pristojnim organom. Nj^- na osnovna naloga pa je skrb za čimvečje vključevanje žena v gospodarsko in družbeno živ- ljenje. Program dela, ki ga bo predsedstvo sprejelo na eni prvih sej, bo zajel še vrsto drugih pod- ročij, ki prav tako zanimajo že- no kot mater in proizvajalko: imajo pa hkrati splošen družbeni pomen. Tu mislim na ustanovitev vrtca v Mozirju in v Nazarjih — vsaj v teh dveh večjih krajih. ' )omska samouprava precej pomeni v dijaških domovih že nekaj let govorijo o dijaški domski sa- moupravi. Toda ta samouprava se ne more in ne more prav razviti. Redki so domovi, ki bi jih lahko zaradi tega postavili za zgled. Eni se še vedno borijo z zastarelimi nazori upravnikov in vzgojiteljev, drugod pa sami mladi ljudje ne pokažejo dovolj zanimanja za to, da bi kaj odločnega storili. Pa smo pred dnevi obiskali Kajuhov dijaški dom v Celju in tam po- vprašali, kako daleč so že razvili domsko samoupravo. Pomenili ano se z dijakinjami — v domu živijo namreč samo dekleta — pa tudi z upravnikom doma. Zvedeli smo marsikaj, kar nas je razve- selilo, vmes pa seveda tudi ne- kaj takega, kar bodo v domu prav Cotovo še popravili. -0- Najprej smo obiskali upravni- ka dom^ — tovariša Staniča. »Tovariš upravnik, kako se v Kajuhovem domu kaže domska samoupravljanja?« smo najprej vprašali. »Ze več let imamo pri nas dom- sko skupnost. Ta dela tako, kakr- šno je pač njeno vodstvo. Največ se njeno delo odraža v tem, da dekleta sama skrbijo za čistočo doma, da imajo evidenco bolni- kov in skrbijo zanje, da priprav- ljajo ob pomembnejših praznikih kulturne prireditve, da razvijajo idejno vzgojno delo in še v ne- katerih podobnih oblikah. Dom- ska skupnost dela v komisijah — med njimi so disciplinska, higi- enska, kultumozabavna komisija in druge — vsaka pa šteje do dva najst članov. S tem smo zagoto- vili, da se dobršen del mladink udejstvuje že v samih komisijah. V dcm:u imamo • tudi društvo »Partizan« in z veseljem lahko povem, da je športno življenje pri nas zelo lepo razvito. Le to je škoda, da nimamo dvorane. Zdaj je v njej namreč telovadnica eko- nomske 'Sirednje šole. Kljub temu, da prostor ni bil ravno velik, pa se je v njem vendarle dalo mar- sikaj narediti. No. domska skup- nost se zanima tudi za učni uspeh gojenk, zelo malo ali skoraj nič pa še niso storile za -to, da bi spoznale socialno stanje vsake di- jakinje posebej. Zadnjič smo ix)- skušali skupaj reševati tudi ne- katere osebne probleme naših gojenk — in lepo smo uspeli.« »Kaj pa mislijo o domski skup- nosti dekleta?« »Mnenja so precej deljena. Ne- katere se seveda zanjo zavzema- jo, drugim pa ni nič kaj všeč, da bi se morale pokoriti željam ve- čine. Z zanimanjem pa spremlja razvoj domske samouprave upravni odbor doma. No, ko že govoriva o tem, pa povejte še to, da je upravni odbor sicer dobro sestavljen, da pa so žal v njem že tako preveč obremenjeni lju- dje. To pa seveda njegovo delo hroma.« Pa še nekaj, nas je zanimalo: »Taki-le veliki kolektivi mla- dih ljudi ponavadi niso enotni. Posamezniki se zbero v manjše skupine in ti potem močno drže skupaj. Je tudi piri vas tako?« »Tudi! Dekleta se grupirajo in včasih je z njimi kar precej te- žav. Ta nasprotja, ki se kažejo predvsem med mlajšimi in sta- rejšimi, skušamo omiliti s tem, da starejše pomagajo mlajšim — med dežurstvi, ki jih imajo v nji- hovi učilnici. Imamo namreč dve učilnici — za dijakinje višjih in pa za dijaikmje 'nižjih letnikov. Menili emo, da je ta razdelitev I>ametna zavoljo tega, ker se de- kleta, ki imajo podobno učno snov laže skupaj učijo. Po staro- sti so razdeljene tudi v sobah.« »Kaj pa povezava domske upra- ve in domske skupnosti s šolo, s starši, s stanovanjsko skupnostjo, skratka — z okoljem?« »S prvima dvema — s starša in s šolo dobro sodelujemo. Imamo točen pregled nad šolskim uspe- hom, naših gojenk, s starši pa se tudi občasno pogovorimo o delu z njimi. Le z okoljem nimamo nobene p>ovezave. Ne s stanovanj- sko skupnostjo, ne s političnimi in tudi ne z množičnimi organi- zacijami na terenu. Pa tudi Ljud- ska mladina doslej za življenje v domu ni kazala velikega zanima- nja. Verjemite, da občutek, da vsem tem ni dosti mar, kako ži- vimo, ni ravno prijeten.« Ko smo se nekaj minut nato pogovarjali še z gojenkami, smo še od njih zvedeli marsikaj. Po- vedale so nam, da je življenje v domu mnogo prijetnejše, odkar je dobro zaživela domska skupnost, potožile, da jih moti to, ker ima- jo zvečer prosto le do pol sedmih, čeprav smejo ven tudi kasneje — vendar le z dovoljenjem vzgoji- telja, razložile, da jim le-ti ne nudijo vsega tistega, kar bi mo- rali in še ni še. K vsem tem besedam pristavi- mo zdaj le še svoje mnenje. Sa- mouprava v Kajuhovem domu je prav gotovo na dobri poti — vsaj sodeč po besedah, ki so nam jih ob našem obisku povedali. Le ti- sta razdelitev med »mlajše in sta- rejše« nam ni preveč všeč. -ij- o ŒLJSKI TEDNIK STEV. 14 - 6. aprila 1962 O emigriranju iz prosvete Na zadnji seji zbora proizvajal- cev občinskega ljudskega odbora 2alec so v točki dnevnega reda, ki se je nanašala na gibanje oseb- nih dohodkov v zavodih, govori- li o delitvi dohodka v prosveti in t tem v zvezi tudi o pojavu, ki bi ga lahko imenovali »emigriranje« U prosvete. Pojav sam na sebi ni nov, zato tudi ne preseneča, ima pa v konkretnih okoliščinah, v katerih se je pokazal, še nekak- ien specifični prizvok, zapopaden v dokaj neresni in nemogoči al- ternativi. Prosvetne razmere v žalski ob- čini se namreč, tako vsaj kaže, malce zapletajo, s pripombo, ne toliko po krivdi občine, ki je le- tos namenila za zboljšanje mate- rialnega položaja prosvetnih de- lavcev toliko več sredstev, koli- kor jih je lahko, pač pa po krivdi reljavnega mnenJa, da lahko pro- svetnega delavca »reši« edinole sprememba službenega mesta oz. prekvalifikacija njegovega pokli- ca, skratka, nov cilj na katerem je zapisana gospodarska organizaci- ja, (kakšna) ustanova ali zavod in tako dalje. V tem znamenju se je rodil problem zlasti v Grižah, Ta- boru in na Vranskem. Tako so v Grižah odpovedale vse tri moške шспе moči, prav toliko učnih mo- či tudi v Taboru, medtem ko ka- že, da bo na vranski šoli ostala polovica učiteljskih mest prostih, ker je namreč odpovedala kar polovica učiteljev. Toda to, kar daje prav poseben pečat vranski prosvetni »emigraciji«, je tista neresna in nemogoča in tudi do- cela nevzdržna alternativa, ki se glasi: »Ce mi ne date 50 tisoč me- sečnih dohodkov, pa grem.« Res je sicer, da materialna plat naše prosvete v celoti (ne samo v žalski občini) ni rožnata in si zato očitno prizadevamo, da bi jo pač v okviru možnosti postopoma rešili, res pa je tudi, da takšen »koncept reševanja« ne pomeni nič drugega kakor zanikanje sle- hernih naporov v tej smeri, je vrhu tega skrajno individuali- stičen in tudi nima najmanjše zveze z našo družbeno stvarno- stjo. Ta stvarnost namreč še ni prišla tako daleč, da bi posamez- ne službe ali poklice odkupovala po tako edinstvenih pogodbenih principih, češ »moj poklic je vre- den petdeset ali sto ali sto petde- set tisočakov na mesec, če mi jih ne date, pa grem«. V takem pri- meru si lahko tudi stvarnost do- voli malo pripombo in reče: Pa pojdi! Kajti nesmisel takšne za- hteve je očiten. Kar je pri vsem tem še značilno, je dejstvo, da so plače prosvetnih delavcev na vranski šoli dosegle povprečje 26 tisoč dinarjev (po podatkih s seje zbora proizvajalcev) in da to pov- prečje, kolikor je znano, presega recimo povprečje na nekaterih celjskih šolah, iz česar sledi, da bi imeli tedaj prosvetni delavci-' na teh šolah še več pravice po- staviti kakšno podobno smešno zahtevo. Toda kako bi bilo, če bi takšno »prakso« pričeli uveljavljati tudi v drugih službah? O tem seveda ne kaže izgubljati besed. dhr Prizadevni lutkari! in igralci V Bistrici ob Sotli so si pionir- ji pod vodstvom tovarišiče Mile- ne Romihove sami izdelali oder In lutke ter so pred kratkim na- stopili z igrico Kraj Matjaž in Alenčica. Gostovali so še na Bi- zeljskem, kjer so mlade igralce navdušeno pozdravili. Razgibano pa deluje tudi dram- ska skupina v Bistrici ob Sotli. Pred dnevi so uspešno nastopili I Lipahovo komedijo »Glavni do- bitek«. Pred okrajno mladinsko revijo Prvi pevovodski tečaj in festiva Prvi celjslci festival 1946 je ro- dil tudi prvi i>evovodski tečaj mladinskih pevovodij. Ta je bil od 5. do 10. septembra 1946 v Ce- lju in ga je obiskovalo 43 pevo- vodij.. V svojih plodnih zaključ- kih je položil tudi temelj za na- daljnje delo, ki naj bi se pred- vsem odvijalo v obliku okrožnega zbora vseh mladinskih pevovodij, kot nekakšne prostovoljne šole, ki bi delovale periodično v raz- dobju štirih let in sicer vsaka dva meseca po dva dni. Ta način de- la naj bi postopoma zajel tudi ostala okrožja Slovenije; hkrati s tem pa naj bi ustanovili osred- nji glasbeni list, ki naj bi obnav- ljal novo kakor tudi že objavlje- no mladinsko glasbeno literaturo. Nadaljnjo obliko zborovskega dela je ustvaril sestanek pevovo- dij mladinskih zborov celjskega olaožja, ki je bil septembra 1947. leta. Tu so ugotovili, da je bilo dosedanje delo z mladinsldmi zbori uspešno in p>otrebno in da je mladinski zbor mnogokje edi- no pevsko telo, ki nastopa рге4 javnostjo s sodobno pesmijo. Na tem sestarijku so določili program. Iri je bil podoben programu prve- ga festivala, ki pa ga zaradi do- ločenih itežav ni bilo mogoče ure- sničiti. Vendar so prvemu celjskemu festivalu sledili festivali v Breži- cah, Guštanju, Stični in Ljtrto- meru, v naslednjih letih pa v Ljubljani, Mariboru, Velikih La- ščah, Dolenjskih Toplicah, Tol- minu, Kranju, Ajdovščini, Noven-, mestu, Grosupljem in Litiji. Vsi- te prireditve so dokazovale, da je bila v Celju započeta pot pravil- na. Tako so v letu 1957 in 1958 pri- čeli pripravljati drugi mladinski pevska festival celjskega okraja, ki je zajel skupaj 77 pevskih zbo- rov, ki so v skupnem okrajnem : zboru s 4300 pevoi zapeli tri pe- smi. Ta festival pa je razgibal ma- lone vso Slovenijo in tako so na njegovo pobudo pričeli v teh le- tih v mnogih krajih prirejati ob- činske mladinske pevske festiva- le. In ne samo to. Celjski festival je tudi daleč prerasel meje svoje ožje domovine, saj je vzbudil po- zornost glasbenikov po vsej Ju- goslaviji. S tem so bdla ustvarje- na še trdnejša tla za vsestransko globlje in smotrnejše delo glas- benih pedagogov. NA PROSVETNI FRONT (Reportaža z miroljubnega bojišča) »Vojska«, o kateri vam bom pi- sal, je prišla na »fronto« v po- poldanskih urah, malce utrujena od dopoldanske »maršrute«, po- ložaj pa je zavzela za mizi med štirimi koti. Tako je imela de- jansko ugodno zaledje v obliki štirih sten, ki so izključevale vsa- kršno iznenađenje kakšnega »so- vražnika« tako z obeh bokov ka- kor s sprednje in zadnje strani. Nekdo je zažgal prvo dimno bombo tipa Zeta, pri čemer je štrcelj tobačnega smodnika na- redil — pššš, kar je bilo istoča- sno tudi znamenje za pričetek »bitke«. — Tovariši, je tedaj spregovo- ril »poveljnik« — naš sovražnik itici trideset stopinj severno od tod, je odlično zamasldran, tako da ga praktično sploh ni mogoče odkriti. Za svoje kritje je upora- bil vmesna poslopja. Čeprav nje- gove številčnosti ni bilo mogoče dognati, je povsem gotovo, da je večji od nas, je pa zaito šibkejši. Natančnejše podatke bomo dobi- li tako, da bomo poslali v nje- govo zasedo izvidnico, Id si mora zapomniti to parolo: ko bo so- vražnik zaklical — STOJ! KDO TAM?, in bo hkrati rekel — TU- KAJ ŠOLSKI SKLAD, mora vod- ja izvidnice odgovoriti — PRO- SVETA, KOLIKO PROCENTOV BO? Sovražnik bo rekel — NA-r , PRB:J, saj ste nasi, izvidnicah pa mora takoj ugotoviti številčno ^ stanje ŠOLSKEGA SKLADA in se hitro vrniti. Ste razumeli? — Smo! so zaklicali v en glas. Medtem so na položajih zažga- li nove dimne bombe tipa Zeta, Morava in Filter 1965, pri čemer se je pričel valiti gost dim. »Poveljnik« je povzel: — Ko bo izvidnica opravila svojo nalogo, je sovražnik v naših rokah. Osvo- jila ga bomo na ta način, da bo- mo lizdelali strateški sistem. Toda še prej: kdo se prostovoljno javi v lizvidnico? Obrazi so se spogledali skozi dim — Nihče? Dobro, odredim vas sam. Ti, ti in ti, vi trije. Vzemi- te s seboj vse Icar treba, oboro- žite se s svinčnikom in papirjem Izvidnica je odšla, medtem pa se je na položajih dim toliko zgo- stil, da je jel »vojsko« dušiti. Pri- žgali so še nove dimne bombe. — Zdaj, je rekel »poveljnik«, bomo izdelali strateški sistem na- šega napada. Razložim vam os- novni princip. Osnovni princip naj bo namreč ta, da določimo vrednost vsakega posameznika, pri čemer moramo upoštevati sta- rost in staž, kakor tudi to, da na- še mlajše moči nimajo staža, da pa jiim zato pripade večji delež plena, ki si ga razdelimo. V glav- nem pa nihče ne bo mogel dobiti več od tistega, kar že ima plus toliko procentov, kolikor jih bo- mo osvojili. Zdaj so se pričeli oglašati: — Koliko pa jih bomo osvojili? — To je odvisno od poročila izvidnice. Najbolje hi bilo, če bi si vsakdo vzel približno enako količino sovražnika, seveda pri enakem prizadevanju v borbi z njim. Sicer pa počakajmo. Pri- žgite nove dimne bombe, izvidni- ca mora biti vsak čas tu. Dim se je vedno bolj gos-til, da je bilo še komaj razločiti obraze, orožje v obliki svinčnikov je pro- lizvajalo rahle poke, vsakdo si je namreč izdeloval svojo topograf- sko karto, na katero je nanašal konfiguracijo svojega življenj- skega terena. Tedaj pa, tedaj se p>ojavi 'izvidnica in zakliče: — Kje pa ste? Naloga je izvr- šena. Sporočamo, da je ŠOLSKI SKLAD odkrit, toda številčno stanje zamaskirano, пер>оро1по. Naš sovražnik še prihaja na po- ložaje. Kdaj bodo njegove bojne vrste urejene, se ne ve. A. Konica , Od družabnega življenja Dragi urednik Po daljšem cajtu sem se odločil, da Ti napišem eno pismo, katero se naj bi na- našalo na družabno življe- nje oziroma na pomanjka- nje družabnega življenja v smislu boljše družabnosti. V vidu imam namreč dru- žabno življenje, katero ži- vimo v mestu ob Savinji, ka- tera torej teče mimo našega mesta, katero življenje nam- reč iz dneva v dan peša in katero se kaže še najbolj v gostinskiih lokalih z enimi pevskimi in pivskimi pro- grami. Namreč to je sigurno tudi posledica, da se sodobni človeki nimajo kam dati, razen v kino, kjer lahko gle- dajo vedno ene boljše filme, kateri prihajajo namesto enih drugih filmov, kateri ne prihajajo, ali pa na ene redke kulturne prireditve, katere bi bile res na kul- turni ravni. Tako so prisilje- ni vdihavati dim od cigaret in hlape od alkohola, kar škoduje telesnemu in finanč- nemu zdravju, pri čem je treiba pripomniti, da so eni drugi spet prisiljeni vdiha- vati hlape od bencina. Kar se tiče mladine, je ta še najbolj na slabšem, ker ji ne preostane drugega ka- kor eno dolgočasno sedenje in pogovarjanje v lokalih, katerih imamo zares zelo ve- liko, tako da so povsod pri roki in v tem pogledu ne moremo priditi v nobeno zadrego. V njih je povsod zelo razvita družabnost, ka- tera je tim bolj razvita, čim več je razvita, kar se reče, koliko več ga ima pod kapo. S tega aspeikta so škodljive govorice, katere skušajo zmanjševati alkoholu vlogo, ker je to sigurno sredsivo za boljšo družabnost, kakor tudi govorice, katere govo- rijo, da pri Zvezdi ne bojo več točili alkoholnih tekočin, ker da je bila to nekoč baje slaščičarna, pa naj bo to še zdaj. Omenjeni človeki, ka- teri to pravijo, sigurno jjo- zabljajo en gostinski razvoj, kateri razvija alkoholno pod- ročje na nealkoholno pod- ročje, pri čem prihaja nujno do boljšega družab- nega življenja. Z ozirom na to, da spada družabno živ- ljenje v kulturo, se mi zdi važno konstatirati, da sipada tudi kultura v družabno živ- ljenje, ob čem je še bolj važno, da dostikrat družab- nost ni kulturna. Pri tem mislim na ene alkoholne po- sledice, katere pušča to za seboj tudi ene posledice v pogledu nočnega prejnevanja, katerega je na periferiji na- šega mesta vedno več, na primer ob sobotah in ne- deliah na poti proti Novi vasi. Namreč to ie sigurno ena lepa slovenska navada in ena sigurna potreba, ka- tera stremi za olaišamiem grl in za boljšo nočno dru- žabnost, kar se reče. da bi bilo treba narediti včasih avdicijo za sorejem na ura- (^n za prekrške. Z globo bi lahko potem naredili en praktični prikaz od kultur- nega obnašanja na cesti, kar bi imelo sigurno pozitiv^ne posledice, v katere je pre- pričan tudi Pepi Šolar S polic Študijske knjižnice Bartol v.: Obisk pri slovenskih znan- stvenikih. Ljubljana 1961. S. 22111. Buković I.: Dostignuća u poljopri- vredi i šumarstvu. Beograd IMI. S. 22190. Cehovin D.: Ekonomski odnosi Jugo- slavije sa inostranstvom. Beograd 1960. S. 22105. Filipović D.: Organizacija obrazovanja odraslih. Beorgad 1961. S. 22096. Gaulle Ch. de: Mémoires de guerre. I. Paris 1961. S. 22116. Grousset R.: L'épopée des croisades. Paris 1957. S. 22115. Hauser A.: Socialna zgodovina umet- nosti in literature. I. Ljubljana 1961. S. 22339. Lukács G.: O današnjem pomenu kri- tičnega realizma. Ljubljana 1961. S. 22223. Novakov T.: Jednostavni eksperimenti iz radioaktivnosti. Beograd 1960. S. 21274 6. Petricioll I.: Pojava romanlCke skulpture u Dalmaciji. Zagreb 1960. S. II 2299. Popović M.: Društveni značaj naučno- istraživačkog rada. Beograd 1960. S. 22199. Predpisi o trgovanju in trgovinskih organizacijah. Ljubljana 1961. S. 21438 9. Schumpeter J.: Kapitalizam, socija- lizam i demokratija. Beograd 1960. S. 21396 6. Šilih G.: Učna načela naše šole. Ljub- ljana 1961. S. 22090/1. CT 10 Körperkultur und Sport. Leipzig 1960. S. 22606. Maksimović L: O savremenoj eko- nomskoj teoriji. Beograd 1961. S. 22103. Otis W. B. & M. H. Needleman: An Outline of English Literature. I-II. New York 1959. S. 22607 17, 18. Perović M.: Pravosudni sistem v Ju- goslaviji. Beograd 1961. S. 19611 23. Popović M. v.: Savremena sociolo- gija. Beograd 1961 S. 22102. Schuhhardt W. Н. « N. Hofmann: Bildende Kunst. I-Ш. Frankfurt a. M. 1960-1961 S. 20696 21, 22, 23. Filmi ki jih gledamo KAMIKAZE (Piloti samomorilci) Film obravnava vso kruto zgodbo vojne na Pacifiku, po- sneli pa so ga po japonskih in zavezniških tajnih dokumentih, ki so tako prišli na svetlo Ј>е1- najst let po Hirošimi. Je edioßt- ven vojni film, cela epopeja, ki govori o japonskih pilotih — sa- momorilcih. LAŽNA NAIVNOST Italijanski film, ki zasleduje skrivnostno izginotje hčerke ne- kega advokata na poti med Ri- mom in Genovo. Oče. ki hčerko išče. prihaja v neposredno zvezo s sodobno mladino, za katero je vseskozi mislil, da jo pozna, a je v resnici nad njo bridko razo- čaran. S težavami pride svoji hčerki na sled — pobegnila je s starejšim moškim — sled pa, na kateri je. ne gre v »pravo smer«, in tako po mnogoštevilnih epizodah, ko jo najde, spozna, da je njegov »svet« drugačen od njenega »isveta« in da oba »sve- tova« ne sodita skupaj. Zakaj ne, o tem film ne govori. PLOČNIK PARIZA Francoski film. Osemnajstlet- nica zbeži iz province v Pariz, da bi tu zaživela »samostojno«. Ker ima zaročenca, jo ta seveda pri- de sem iskati in jo na vse kriplje išče. Najde jo na ta način, da »slučajno odicrije« neko revijo, kjer je ona na naslovni strani. Potem jo torej najde in pjotem sta oba — vesela in zadovoljna. Toda ne še čisto. On spozna, da orna pravzaprav ni več »primer- na« zanj in jo že napol »spusti na svobodo«; ko pa se hoče od- peljati iz Pariza, ga ona pospre- mi na vlak in ko se vlak pre- maJcne, jo on potegne vanj. DO ZADNJEGA DIHA Francoski film, posvečen mla- demu Michelu, ki v modernem času ne more najti svojega smisla, ker mu ga nihče ne p>okaže. Do- rasel je v velikem pristaniškem mestu, kjer ga je brezdelnost speljala v ljubezenske pusto- lovščine s sumljivimi dekleti, ta so ga speljala naprej — najprej v male kraje in od tod v kraje avtomobilov, da bi se v njih »sprehodil po mestu«. Ko mu je prvikrat zagrozilo, da bo padel v roke policiji, ni vedel, kdaj je sprožil pištolo in ubil policista. Preostal mu je samo beg. in tako je zbežal v Pariz. Tu je hitro za- šel v sumljivo družbo, srečal pa je tudi dekle, ki mu je bilo všeč, toda sprva on njej ne, in to je bilo »usodno«. Spoznanje pa je prišlo prepwzno. Začarani petelin Andrej Ajdič razstavlja listov: akoatinte, jedkanice, V sodobni grafiki se je pojavila vrsta novih možnosti. Uvaja jih namreč najnovejša tehnologija z vsestranskimi reprodukcijskimi tehnikami. Tako se ta vrsta likov- nega izražanja oddaljuje od naj- imenitnejšega poslanstva — čisto grafičnega izraza v klasičnem po- menu besede in nehote prehaja na področje slikarstva. Z eksperi- menti, barvnimi in tehničnimi je načeta nova, slikarska problema- tika — ona, katere rezultati izha- jajo iz same notranjosti, nekako iz predmeta navzven, ga razčle- njujejo in nudijo ono lepoto ma- teriala, ki jo samo slikarstvo ni našlo. S tem je dobila važnejšo vlogo (tudi dekorativno). Vse nove grafične rezultate, ki se razvijajo ob samem kontaktu z materijo, pa je treba znati gle- dati, ne brati, kajti to je likovna poezija, ki jo ustvarjata harmo- nija barv in uravnovešenost kom- pozicije, ne pa vsebinska vrednota zapisanega verza. Andrej Ajdič je slikar moderne grafike. Črno beli grafični način je zanj le osnova, na katero na- naša svojo prefinjeno občutljivost za vse, kar je značilno za prepri- čevalno umetniško realizacijo. Zato se njegova umetniška vizija največkrat poraja ob kontaktu z materijo, z njo potem raste in se tudi menjava. Afdič prinaša z razstavljeno ko- lekcijo v Celje prvič nekaj, kar je blizu ljubljanskemu grafične- mu bienalu. On namreč izhaja iz kroga mladih grafikov dunajske akademije, kjer ustvarjajo na ta- kem umetniškem nivoju, da je možno reševanje zahtevnejših in- dividualnih oblikovnih problemov. Ajdič jih je prinesel s seboj, išče jih pa v mirnem, tihem, po svoje kar zapuščenem, celo mrtvem sve- tu, ki ga oživlja v umetniško po- dobo s pomočjo svoje ustvarjal- nosti. Pred nami so Začarani pe- telini (variante). Razpadajoče žel- ve, Okamenele sove. Zvezde v v foyeru celjskega gledališča 20 1 litografijo, akvarele in 2 gvaša. mraku. Ribiški motivi, Star omet. Makedonska zemlja in Harmoni- ja morskih globin. V vsem tem Ajdič išče in najde smer svojim izraznim možnostim, ki pa so ne- kako organsko povezane z nje- govim dosedanjim študijem na področju grafike. Ajdič je dober opazovalec struk- ture materiala — mikajo ga sle- dovi razpadanja ali pa zgradbe mravljišča, ki učinkuje tako pla- stično kot reliefna površina lesa. Tehnično zna Ajdič posvetiti listom posebno pozornost in lju- bezen — tako v zvezi s papirjem, debelino, globino, intenzivnostjo grafičnih, skoraj reliefnih povr- šin, pa tudi v zvezi z barvo, ki je uglašena rafinirano, nekoliko za- držana, razvijajoča se na enem ali dveh osnovnih tonih. Ajdičeve barve so čudovite! Isto velja za njegove akvarele in gvaše, ki so oživljeni vsak zase s posebnimi prelivajočimi se barvnimi poudar- ki, pa čeprav gre za skupni ime- novalec — za Makedonsko zemljo ali za Zapuščeni kamnolom. Ajdičeva grafika je utrla d Celju pot sodobnim grafičnim ustvaritvam, ki sodijo v naše mo- derno urejeno okolje. Zato je ta razstava polna novih naprednih momentov, za Celjane doživetje posebne vrste, za Ajdiča pa kaži- pot k pomembnejšim grafičnim prireditvam — k onim, ki v zvez- nem merilu reprezentatirajo naše dosežke na področju grafike. Milena Moškon S POLIC STUDIJSKE KNJIŽNICE Santič V.: Japan. Beograd 1И1> S. 22091. Toiičič L: Otroka spoznamo v Igri- LJubljana 1961. S. 22065. Zeželj M.: Vladimir Nazor. Beograd 1960. S. 22127. Fraenkel E.: Staat und Politik. Frankfurt a. M. 1960. S. 20696 2. Hubeny M. & Lj. S. Adamovié: Pro- mene u svetskoj proizvodnji i među- narodnoj trgovini. Beograd 196*. 8. 2MM «. CELJSKI TEDNJK ŠTEV. 14 - 6. aprila 1%2; UGODNEJŠE PERSPEKTIVE V zadnjih letih je bilo v občini goátanj vloženo vse premalo sredstev za vzdrževanje kulturih domov, nemotenega dela pro- svetnih društev in ostalih kul- turnih institucij, zato je ljudski odbor na svoji zadnji seji usta- aovil poseben svet in sklad za kulturo. Pobudo za ustanovitev je dal občinski odbor SZDL, ki je skupaj s predstavniki prosvet- nih društev in kulturnih institu- cij analiziral dosedanje delo sveta za šolstvo, presveto in kul- turo. Obojestranska novost bo omo- gočila temeljitejše obravnavanje ne preveč rožnatega položaja prosvetnih društev, postavila ob- činsko zvezo Svobod v niaterial- DO enakopravnejši položaj z osta- limi društvi in delno razbreme- nila kulturnike kot nenehne prošnike za dotacijo pri podjet- jih; s tem je dana materialna osnova za uspešno razvijanje družbenega samoupravljanja na področju kulturno prosvetne de- javnosti. Prav vse večje uveljavljanje družbenega samoupravljanja, ki stavlja šolstvo pred nove, težke naloge, je osnova delitve sveta za šolstvo, kulturo in presveto, na svet za šolstvo in svet za kulturo in presveto. Dosedanji skupni svet je obravnaval v glavnem probleme šolstva. Da pa sklad za kulturo ne bi bil vezan le na dosedanje vire, iz katerih je bilo dodeljeno v le- tošnjem letu 3 milijone sredstev za obč. zvezo Svobod (vzdrže- vanje domov in osebni dohodek profesinoalnega delavca za kul- turo in presveto), je obč. odbor SZDL te dni pristopil k podjet- jem s predlogom, da bi namesto dosedanjih občasnih dotacij, ki so jih dajala po uvidevnosti in potrebah neposredno društvom, sprejela obvezo rednega odva- janja sredstev v kulturni sklad in to v višini 0,9 promil od ce- lotnega dohodka. Na ta način bi se v skladu za kulturo zbralo okrog 15 milijonov sredstev in to bi bistveno spremenilo stanje na prosvetno kulturnem področju v občini Šoštanj. -ik OMEJEVANJE FLUKTUACIJE Gradbeno podjetje >Vegrad< v Velenju, ki ima preko 300 za- poslenih, je sklenilo, da z delno ureditvijo stanovanjskega in kvalifikacijiskega vprašanja ome- ji fluktuacijo v svojih vrstah. V lans)kem letu je podjetje imelo le okrog 50 % stalnih delavcev. To pa poleg drugih težkoč izred- no bremeni podjetje. Zato je jKKÌjetje v letošnjem letu začelo z gradnjo treh 17-«tanovanjskih blokov, v katerih je večje šte- vilo stanovanj namenilo za svoje delavce, ki sedaj stanujejo še v barakah. V enaki meri pa pod- jetje skrbi za izobraževanje de- lavstva. Te dni je uspešno do- vršilo 32 delavcev polkvalifika- oijski tečaj, 6 pa seminar za skladiščnike. Podjetje štipendira 2 inženirja gradbene stroke in omogoča svojim članom dosego visoke kvalifikaeije s tem, da jim plačuje prevozne stroške in stroške tečaja v Celju, in s tem, da jim je za dobo tečaja zmanj- šalo delavnik na 40 ur tedensko. Pred kratkim je uprava pod- : jetja s pomočjo delavske univerze organizirala enotedensko druž- beno ekonomski seminar, kate- rega je obiskovala skorajda pe- tina zaposlenih. Podjetje, ki je zadnje čase na veliko gradilo v Šaleški dolini, pK)izkuša v letošnjem letu pro- dreti izven meja matične občine. To pa je v veliki meri odvisno od kvalitete, ki je v odvisnosti od stalnosti delavcev in to pc neki čisto razumljivi logiki zo- pet od pogojev, ki jih podjetje 'ahiko nudi proizvajalcem. -ik RUDARSKI MUZEJ, SEZONSKA RESTAVRACIJA IN SKLADIŠČE v glavnem so končana adapta- cijska dela pri preureditvi ve- lenjskega gradu v rudarski mu- zej. Grad je ohranil vse svoje značilnosti. Okusno je urejena študijska soba vodje muzeja, prav tako pa »prejemnica, kjer je poleg neštetih znamenitosti, ki jih že imajo v muzeju, tudi mi- za, za katero je pred 17. leti general ven Lehr podpisal ka- pitulacijo južnovzhodnega dela nemške armade. V bivšem grajskem vodnjaku bodo v doglednom času uredili miniaturni rudnik, ki bo dosto- pen obiskovalcem in bo obenem aadil atraiktivno vožnjo iz pod- nožja hriba v sam grad. Po predlogu komisije turistič- nih in kmetijskih strokovnjakov. kateri je prisostvoval pri ogledu tudi podpredsednik Zvezne ljud- ske skupščine tov. Franc Lesko- šek-Luika, pa bodo že letošnje leto namestili na ravnici med gradom in grajskim zidom mon- tažni paviljon za točenje pijač in izdajo jedil. Komisija je dolo- čila tudi prostor za plesišče. Predlagala pa je obenem občini, da z odlokom zaščiti grad s pri- padajočo okolico kot zgodovinski spomenik, da bi se preprečilo nadaljnje pustošenje in uniče- vanje nasadov. Grad pa naj bi v bodoče služil še za skladišče. Veliki, suhi in zračni kletni prostori gradu so naravnost idealni za vskladišče- nje zelenjave in povrtnine preko zime. -ik NEUPRAVIČENA KRITIKA V zadnjem času so se pojavile dokaj ostre kritike na račun oskrbe v Domu onemoglih v Ša- leku. Da bi osvetlili kritike, je društvo upokojencev na lastno pobudo obiskalo dom in ob pre- verjanju prehrane, jedilnikov, čistoče in v pogovorih z oskrbo- vanci ugotovilo, da so kritike ne- osnovane in da so odnosi in ma- terialna oskrba dobri. -ik Nov stroj, ki so ga izdelali domači strokovnjaki. V zgornjem desnem kotu: delo v nekdanjem • prostoru ob zastarelih strojih IZDELOVALNICA GUMIRANEGA PAPIRJA V VELENJU kriie vec kot polovico potreb na domačem trgu v bližini velenjske železniške postaje stoji srednje velik ob- jekt, ki ga obiskovalec prvi hip zamenja za skladišče. Bližina to še bolj podkrepi — močanj vonj po lepilu se ti zazre v grlo in osladi slino. Prvotno mišljenje spremeni šele napis nad vhodni- mii vrati: »Izdelovalmica gumi- ranega papirja«. Pred temi leti je le-ta domo- vala v majhni propadajoči hiši pod gradom, kasneje pa si je z lastnimi sredstvi in delno s kre- diti zagotovila nove, sodobnejše prostore in tudi nov stroj, ki so ga po domačih načrtih izdelali v vajeniški delavnici Rudnika lig- nita Velenje. Na to idejo so pri- šli, ko so sf>oznali, da bi jim na- bava stroja iz inozemstva vzela kar celih 40 milijonov dinarjev, medtem ko je stroi v domači iz- vedbi stal lÒ-ikrat manj. 15-član- ski kolektiv je te stvari dobro premislil in našel ustrezno — omenjeno rešitev, kajti ob 100 milijonski letni realizaciji bi bi- lo težko najti tolikšna sredstva. Kadar lepiš znamko na pismo ali utrjuješ zavoj z lepilnim tra- kom in pK>dobno. takrat si težko zamisliš, kje in kako nastaja ta papir. Ko pa se sprehodiš od skladišča papirja v >gumirnioi< preko »ku- hinje«, kjer na podlagi tajnih receptov z razmovrstnimi dodatki prekuhavajo klej, mimo velikega stroja, kjer posebni valji v točno izimerjenih desetinkah milimet- rov nanašajo vročo klejevo plast na papir, ki teče dalje po dolgem ločnem sušilnem mostu, kjer se suši s pomočjo toplega zračnega toka, pa vse do ravnalnega in navijalnega valja, ti postane to vprašanje jasno. Doumeš, da je tu bistvena le pravilna klejeva zmes z dodatki in še to, da se prav v tem skriva specialnost. Torej majhno podjetje s 15 proizvajalci in 300 tonami letne proizvodnje, vendar pa krije nad 50 odstotkov potreb jugoslovan- skega trga. Zanimivo je ob tem vedeti, da imamo v Jugoslaviji še tri to- vrstna podjetja, in sicer v Beo- gradu, v Zagrebu in v sklopu Kombinata Belišče. Prvi dve sta manjši, tretje pa ima uvožen stroj s kapaciteti* 1200 ton letno, kar predstavlja dvoletne jugoslovaniske potrebe po tem artiklu. Vendar pa je ta stroj, ki bi v rokah izkušenih proizvajalcev lahko proizvajal za izvoz, zaenkrat malenkoetn« izkoriščen in zaradi slabše kva- litete omenjeno podjetje cel« težko osvaja domače tržišče. Ne bi bilo napačno, če bi v tem pri- meru prišlo do nekakšnega po- slovnega združenja, kjer bi de- lovne izkušje kolektiva Izdelo- valnice gumiranega papirja т Ve- lenju in velika kapaciteta stroja v Kombinatu Belišče lahko zago- tovili visoko kvalitetne proizvo- de za domače in tuje tržišče. LETOS VELENJE Letos bo prvič po osvoboditvi potekala glavna proga Titove štafete po Šaleški dolini in novo mesto Velenje — znano delavsko središče — bo kraj, kjer bo naj- večja slovesnost in pozdravni govor v Sloveniji ob 70. rojstnem dnevu predsednika republike. Štafeta se bo zadržala dobro uro v Velenju, kjer bo, poleg pre- vzema štafetnih palic iz lokal- nih prog še daljši kulturni pro- gram. Že sedaj se sekcije Svobo- de resno pripravljajo na kvali- tetni spored, prav tako pa je ve- liko zanimanje med mladino in ostalimi prebivalci. Štafeta bo startala 7. aprila v Jesenicah, т Velenju pa bo 8. aprila ob 8.20. Krajši kulturni program pri- pravljajo tudi v Šoštanju, V Go- renju se bo glavni progi priklju- čila lokalna iz Šmartna ob Paüd» v Šoštanju iz Belih vod, Topol- šice. Zavodu je. Raven in Loko- vice, v Velenju iz Plešivca, Cir- kovc, Šentilja in Šentjanža, v P-a- ki pa iz Paškega Kozjaka, -ik RIŠE: . JANEZ MLAKAR PO NOVELI 3ACKA LONDONA MAPUHOV BISER PIŠE STANE POTOCNЖ 57. Popoldne je zagledala Hikuru. Bil Je gol, samo tu in tam je bilo videti razcefrane ostanke redkih palm. Razveselila se je, ker je bila bliže, kot je mislila. Upirala se je toku, ki jo je zanašal proti zahodu in z vsemi močmi veslala. Vezi pri veslu so popuščale in porabila je mnogo časa, da jih je vedno znova pričvršCevala. Vrhu tega ie morala izmetav9.ti še vodo. Ves ta čas Jo Je odnašalo proti zahodu. 58. SepetaJe je zmolila molitvico, da bi jo bog obvaroval morskih psov, zdrknila preko roba kanuja in začela plavati. Voda jo je osvežila in ji dala novih moči. Kmalu je ostal čoln za njo. Po eni uri plavanja je bil Hikueru opazno bliže. Tedaj pa je dvajset čevljev pred njo veliki morski pes presekal gladino. Zaplavala je proti njemu; počasi se je obrnil In pričel plavati okoli nje. Plavala je naprej, ne da bi ga spustila iz oči. Ko je plavut izginila, je poto- pila obraz pod vodo in oprezovala. Ko se je zopet pojavila, je pri- čela znova plavati. Zver je bila lena, ker se je po orkanu do sitega nažrla. Vedela je, da bi pes, če bi bil lačen, brez obotavljanja planil nan in. BM je p«»tra1st čevljev dolg in b ijo lahko s prvim ugrizom preščipnil na dvoje. 59. Cez pol ure Je zver postala drznejša. Ker je začutila, da starka ni nevarna, se je približevala in v vedno ožjih krogih drsela okoli svoje žrtve. Nauri je vedela, da bo pes prej ali slej planil nanjo. Zato se je odločila, da bo prva napadla. Plavala je naprej In pre- žala na ugodno priložnost. Končno je pes leno priplaval tesno mimo nje. Zagnala se je proti njemu in se pretvarjala, kakor da napada. Zver je trznila z repom, ko je zbežala in raskava površina njenega sivega telesa je starki od'^^ila kožo od komolca do ramena. Pes J« v čedalje širSih krogih izginil. CELJSKI TEDNIK STEV. 14 6. aprila 1962 ŽEMA• DOM • DRUŽINA KDO POSTANE ALKOHOLIK! O tem, kako je alkohol škodljiv za posameznika in druž- bo, smo že mnogokrat razpravljali. Kljub temu pa menimo, da ne bo nič narobe, če še enkrat spregovorimo o problemu alkoholizma. Tokrat bi se ra di lotili vprašanja — zakaj nekdo postane alkoholik. V ta namen smo zbrali nekaj misli dok- torja L. S. iz Beograda in posredujemo vam jih v nekoliko skrčeni obliki. Ni še dolgo tega, ko sta pro- blem alkoholizma obravnavali samo farmakologija in psihiatri- ja. V zadnjem času pa se je po- kazalo, da ti dve vedi, ločeni od vsega ostalega, alkoholizma ne moreta popolnoma analizirati. Pri njegovem proučevanju mo- ramo upoštevati tudi ekonomske in družbene faktorje, običaje, navade in druge vnlive. Pod izrazom »alkoholizem« ne smemo razumeti navade občas- nega pitja alkoholnih pijač: al- koholik tudi ni tisti, ki pije sicer redno, vendar le kozarček ali dva. Pravi alkoholik je človek. k.i je odvisen od alkohola, se mu povsem prodaja, od njega vse pričakuje, njemu se žrtvuje in zani živi. Res je, da včasih že majhne količine alkohola lahko povzročijo telesne, psihične in sooialne motnje — na primer slab apetit, želodčni katar, huj- šanje. predvsem pa spremembe v razpoloženju in vedenju, v si>o- sobnosti in volji za delo itd. Po- navadi potem ljudje, ki čutijo te težave, še boli pijejo — z na- menom, da bi jih omilili ali od- pravili. Alkohol pa seveda nji zdravilo; toda omotičnost, v ka- teri se opit človek znajde, vzbuja ' občutek, da je vse lažje in bolj ' preprosto. Tako začne tisti, ki je i sprva le kdaj pa kdaj pil. piti redno in nato postane alkoholik. In v tem je največja nevarnost tetra zapeljivega strupa. Strokovn talki, ki proučujejo problem alkoholizma, so nejcako i razdeljeni v dve skupini: eni tr- dijo, da nekdo postane alkoholik zaradi sprememb, ki se v nje- govem organizmu dogajajo, dru- gi pa dajo prednost psihičnim momentom. Zadnji čas pa se vse Ђојј uveljavlja mnenje, da na nastanek alkoholika odločilno viol iva jo predvsem prirojena, dedna psihično-telesna dejstva. Seveda ob tem ne smemo pod- cenjevati tudi zunanjih vplivov, na primer cenenost alkohola, običaji, prilike itd. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se alkoholu vdajajo predvsem veliki, močni ljudje. Strokovnja- ki menijo, da je to zato. ker je niim pač potrebna večra količina alkohola. In še nekaj je zani- mivo — v mnogih družinah ima- io namreč kar po več alkoholi- kov. Alkoholizem bi zatorej lah- ko uvrstili med »družinske« bo- lezni. Seveda pa s tem ne mislimo reči. da mora to pravilo v vsa- kem primeru obveljati. Bolj kot to, da bi naj bil alkoholizem de- den, je verjetno, da imajo v eni družini več alkoholikov zato, ker so njihovi življenjski pogoji enaki. Zanimivo je tudi dejstvo, da ni sigurnih dokazov o tem, ali je deden alkoholizem ali tisto dolo- čeno psihično stanje, ki vodi vanj. Rekli smo, da je za nasta- janje alkoholikov važno tudi njihovo telesno stanje. Potrdimo to s primerom: ko so delali po- skuse na živalih, so ugotovili, da le-te, če se pravilno in normalno hranijo, raje pijejo vodo kot pa alkohol. Ko pa so jim zmanjšali hrano na polovico, je večji del živali namesto vode izbral alko- hol. Drugi primer: ko so živalim poškodovali jetra — približno tako, kot jih pri alkoholikih po- škoduje alkohol — so ugotovili, da je velik del bolnih živali pilo alkohol. To torej dokazuje, da v določenih organskih spremem- bah v organizmu naraste želja za alkoholom. In kako vplivajo zunanji či- nitelji na alkoholizem? Tudi za to imamo zanimiv podatek: od pet sto anketiranih alkoholikov jih večina ni imela živih star- šev, skratka, bili so brez dru- žinskega življenja. Statistike so pokazale, da zad- nji čas narašča število ženskih alkoholikov. Toda tisti, ki trdijo, da so med ženskimi in moškimi alkoholiki razlike, nimajo prav. Eni in drugi so bolni, le da vča- sih različni pogoji nanje različno vplivajo. " To je bilo torej nekaj prime- rov o tem, kaj vse vpliva na po- jav alkoholizma. Seveda pa še zdaleč nismo mogli omeniti vse- ga, kar bi pravzaprav morali, ka- dar se lotimo problema alkoho- lizma. O tem so napisali strokov- njaki široke razprave, mi pa žal nimamo prostora za to in tudi ne pogojev. - ' olepšajo dom: Intimno in toplo vzdušje v do- mu ustvarimo tudi z drobnimi predmeti in s praktično dekora- cijo. Pepelniki, zastavki za knji- ge, svečniki, majolke, keramika in porcelan so hvaležni in ne pre- dragi predmeti. Prav tako tudi majhne skulpture defkorativne umetnosti, slike in okraski seda- nje tako imenovane uporabne umetnosti. Mislimo tudi na spo- minčke s turističnih potovanj. Naši dedje so vse to zapirali v steklene omare. Mi pa želimo stik s predmeti, ki nas obdajajo. Ta naj bo čimbolj neposreden. Predmete polagamo na odprte in ravne ploskve pohištva. S tem jih vključimo v stanovanje in jim vdahnemo dušo. Postanejo nam bližji in zaživijo z nami. Ne kupujmo dragocene kitaj- ske keramike ali dragocenega okrasja, če nimamo sredstev za to. Prav tako pa ne natrpajmo stanovanja' z neokusnim in ne- mara še plehkim okrasjem. Ne postavimo na polico psa iz slabe gline, ki je podoben ovnu, ali je- lena, ki ima telo krave! Oboje je namreč delal zelo slab umet- nik; tako okrasje kazi stanova- nje. Kovano železo je sicer drago akrasie, zato pa izredno deluje v svetlih sobah s svetlim pohišt- vom. OkraiSne predmete — primerno velike — izibirajmo tako, da se podajo opremi in barvam v sta- novanju. Drobna antična keramika ali starinski porcelan naredijo ob sodobnem pohištvu ču^ež. In končno: pravilno osvetljen prostor. 100 W žarnica za raz- svetljavo 10 kvadratnih metrov površine, učinkuje tudi prijetno, zlasti še, če prihaja svetloba z več strani oziroma se razdeli na troje virov. Prvi vir svetlobe je osrednji, za ves prostor in pri- haja z vrha; drugi vir meče svet- lobo s strani in je običajno nekje pritrjen; to luč prižgemo t^i po- čitku ali pri intimmnem delu za- se, kjer nam toliko svetlobe po- vsem zadostuje. Tretja luč pa je premična, stoječa luč, ki jo pri- lagajamo željam in potrebi. Pri nakupu te luč' bodimo zahtevni in preudarni. Tu gre za praktič- nost, za estetski učinek nasploh in še posebej za preračunano osvetlitev določenega dela sobe, kosa pohištva ali dekorativnega premeta. S svetlobo, prijetno in zdravo osvetlitvijo prostora, lah- ko vsaj ob večernih urah doseže- mo učinek, ki si ga želimo. Brez stoječe svetilke pa si danes sko- raj ne moremo več misliti sodob- nega stanovanja. M. M. Sesekiiuna mesa Potrebujemo: 5 dkg prekajene sla- nine, 1 koren, rezina zelene, kore- ninica peteršilja,, l čebula, 1 kisla ku- marica, limonina lupina, lovorov list, timian, žlička gorčice, 3 žlice smetane, 1 žlička moke, l konzerva seseklja- nega mesa. Na kocke zrezano slanino prepra- žimo z zrezanim korenjem, zeleno, peteršiljem in čebulo, dodamo zre- zano kumarico, vs edišave, smetano, ki smo jo zmešali z moko, malo zali- jemo in pokuhamo. Ko je zelenjava mehka, omako pretlačimo, dodamo meso iz konzerve in vse skupaj še dobro prekuliamp^ Ta-Ie prikupna manekenka nosi obleko, ki je plisirana od vratu pa do kolen. V najovejših modni h časopisih smo našli mnogo ta- kih modelov, pa smo tudi mi »ukradli« iz marčne številke »Ma- nekena« nekaj podobnega. Morda se bo katera ogrela zanj! Toda pazite — če ste nekoliko bolj okrogle, si umislite raje kaj dru- gega. Ta-le obleka je le za tiste, ki se pritožujejo, da so — pre- drobne! Te dni je izšla marčna številka »Manekena«. Tudi ta številka nais je — prav tako kot prejšnja — prijeto presenetila. V njej naj- demo modne napovedi za pomlad, pa nekaj prikupnih modelov »visoke mode«. Predvsem pa je tokrat v »Manekenu« precej do- mačih modelov, ki jih odlikuje preprostost in praktičnost. Ce se spomnite, smo v zadnji številki povedali, da smo prejeli »Maneken« v srbohrvaščini. Pred dnevi pa smo iz uredništva tega slovenskega godnega časopisa dobili pismo s približno tako-dirajo tisto, kar naši ¿dravstveni organi gradijo. Da-ca List iz družinsicega dnevnilia Tole je napisano na listu, iz- trganem iz nekega družin- skega dnevnika: V naši družini je spet >tihi teden'K. Mož me je po kosilu nena- doma vprašal, če je res. da so me izvolili v odbor Rdečega križa. Že po njegovim glasu sem spoznala, za kaj gre. »5o me.€ sem odvrnila ko- likor moč ravnodušno, a vendarle sem nehote pridrža- la dih. Da bi prikrila svoie neugodje, sem začela hitreje posoravijati posodo z mize. •»In ti si privolila?^ Njegov zvišani glas je v meni kar proti moji volji zbu- dil kljubovalnost. T>Zakaj ne bi? Jutri zvečer grem na prvo sejo! « Hotela sem povedati tako. kot da je to samo po sebi umveno. Toda hkrati sem se že zbala hudourja, ki je zdaj. kot pa že nekajkrat ob taki priložnosti, udarilo na dan. T>Ti dobro veš. da je to pro- ti moji volji. Prepovedal sem ti, da .. .€ •»Vem, že vem, da si mi prepovedal.^ sem ga ustavila iri razdraženo 7afegovala svo- je besede, Nikdar se ponov- no ne trudi s svojim ukazo- vanjem. Nisi mi prepovedal ssmo tega. marveč vse. prav vse. kar bi količkaj hotela storiti po svoji volji. Ne pu- stiš me. da bi se vpisala v kakšno športno društvo, če- prnv sem hiln pred poroko t'ìko npndušenn športnim. Tebi na ljubo sem se odrekli pdministrntivnemu tečaju, ki bi me usposobil za ponovno zaposlitev. Rekel s;\ da bi mordi najeti fiospodinjsko pomočnico, če bi šla jaz o službo in d;i hi bilo potem več škode kot koristi in da se nočeš izogibati tujega člo- veka v stanovanju. Tebi gre za to. da bi jaz ostala tvoja služkinja. Še manj: gospo- dinjska pomočnica ima vla- čo, ima svoj prost popoldan, p ja?? Jaz pa naj ginem za štedilnikom, ne da bi smela samostojno med ljudi, ne da bi smela imeti vsaj majhen košček lastnega življenja — samo zato, da bi bilo tebi bolj ugodno. Mar jaz tebi branim iti sem, iti tja, v družbo, na seje in sestanke? Saj te ni nikdar doma!^ Solze, ki so navrele v oči, so ga samo nekoliko omehča- le. »Će jaz družbeno delam, je nekaj popolnoma drugega. Moški sem. Ti pa hi morala imeti raje več materinskega čuta in se posvetiti otroko- ma ... Sicer pa, le kaj naj si pomagajo s teboj v tistem odboru, kamor so te izvolili? To boste pametno sklepali, ko boš ti zraven!< Na sobnih vratih je zaklju- kalo. Otroka sta pokukala v kuhinjo. I'M ami, kaj pa je to? Ta- ko sta vpilat ... je vprašal starejši. -j>Nič. mamo je spet sitno- ba prijela.^ me je prehitel mož, ki hoče biti tudi pri otrocih prvi. Potem je legel na kavč in vzel p roke časopis. Kmalu pa ga je odložil, se oblekel in odšel zdoma. Pobrala sem časopis, ga zravnala in spravila na obi- čajno mesto, da sa bo imel mož takoj pri roki. ko ga bo hotel spet brati. Jaz pa časo- pis malokdaj berem. Sem in tja sli.^im kako s^nnr v radiu, ki ga lahko poslušam kar med gospodinjskim delom. Človek pa si le kdaj na kdaj zaželi košček časa tudi zase. Tena va mi mož ne pu- sti imeti, kot bi se bal za svojo lastnino. To me duši. iz tega bi rada ven. Vem. da hi potem še z večjim zadovolj- stvom in z dosti večjo voljo skrbela za moža in otroke. Jutri zvečer bi morala to- rej na sejo odbora, v kate- rega so mc izvolili. In zdaj niham med željo, da bi šla tja. med ljudi, da bi stopila malce širše v življenje, in med moževim ukazom, naj bom doma. Ne vem, kako se bom odlo- čila ... Д/. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 14 - 6. aprila 1%2Ì SOS-kličemo21-06 Tovariš urednik! Gostilna >Stolec« v Strmcu pri Vojniku slovi okrog po dokaj so- lidni postrežbi in včasih tudi do- bri kapljici. Na jedilnem listu je večkrat kaj okusnega, saj je po- leg gostilne tudi klavnica in mes- nica. Na prvi pogled vse v naj- lepšem redu, kot bi pač okoli in v takih prostorih moralo biti. Če pa kdo pokuka samo malo okoli vogala, se mu nudi dokaj žalost- na slika. Takoj za kuhinjo in klavnico je hlev, ob njem pa gnojišče, ki že dolgo ne zasluži imena gnojišče, temveč ie pravo »mrhovišče«. Tu sem zmečejo vse odpadke, ki ostanejo pri klanju živine; parklje, vampe, čreva itd., jih slabo pokrijejo s hlev- skim gnojem, včasih pa tudi nič. Ker je porušena polovica ograje okoli gnojišča, je »mrhoviščec dostopno psom in mačkam, ki od- padke pridno raznašajo po bliž- nji okolici. Iz neurejenega gnoji- šča odteka gnojnica z vso nesna- go naravnost na pot, ki pelje v obe gostilni, trgovino in seveda tudi mesnico, saj je vse skupaj v neposredni bližini gnojišča. Ob toplih dneh, se širi tu okoli nepopisan smrad in roji muh na- znanjajo, da tukaj nekaj ni v re- du. Okoliški stanovalci upraviče- no kritizirajo, ter vprašujejo kako mora v takih okoliščinah še ob- stajati klavnica. Na večkratne prošnje stanovalcev upravnik mesnice J. S. ni reagiral, kot da mu je vse skupaj deveta briga. Vprašamo se, kako je kaj takega možno, v času ko se povsod bo- rimo za zdravo prehrano in zdra- vo okolje delovnih ljudi, še mo- goče in zakaj še do danes prav tu ni bilo nič storjenega? Medtem ko drugi z veseljem pričakujejo ,prihod pomladi, se jo nič preveč ne veselijo okoliški i>rebivalci, saj jih bo smrad ob prvi odjugi zopet opozoril na razkrajajoče nesnago. Odgovor- nim organom pa naj se ne zdi ču- dno, če bo prav tu začetek ene od epidemij kužnih bolezni. Zato lahko popolnoma razumemo klic prizadetih in prosimo 21-06 ogla- si sel T. M. Tovarna je dala kraju obraz Tržišče pri Rogaški Slatini, tjer stoji tudi velika steklarna, je danes že prava dolga vas. Z rastjo tovarne se razvija tudi kraj, ki nenehno spreminja svoj obraz. Med starejše kmečke hi- šice so se zvrstile nove, sodob- neje zgrajene stavbe, na strmini so zrasli lepi stanovanjski blokL V kraju so v zadnjem desetletju zgradili preko 50 stanovanj, predvidoma jih bodo v prihodnje še vsako leto okrog 15. Tovarna gradi novi talilni peči. S tem bo- do omogočili zaposlitev še na- daljnim 300 delavcev, tako da bo steklarna zaposlevala kmalu že okrog 1300 ljudi. Vzporedno s tem pa bo Tržišče dobivalo spet drugačno lice. Tovarna je pomagala graditi vodovod, cesto do Rogaške Slati- ne, javno razsvetljavo, stanova- nja. Vprašanje osnovne šole, ki se že podira, je najbolj pereče. Spet bo tovarna priskočila na po- moč in pomagala, da bodo zgra- dili novo popolno razvito osnov- no šolo »Borisa Kidriča«. Ob to- varni se razvija Industrijsko ste- klarska šola, ki počasi prerašča v tehnikum. Šola gradi še samo- stojno talilno peč, tako bo pouk neposredno povezan s proizvod- njo še bolj. Dela ne bo zmanj- kalo, ker je celoletna proizvod- nja že vnaprej razpečana. s Pomota? V zadnji številki je v poseb- nem pismu uredništvu tovarišica Anica O. pisala o nepravilnem ravnanju blagajničarke posloval- nice »Narezek«, češ, da ji je dva- krat zaračunala isto blago, ozi- roma, da ji je dvakrat blago ho- tela zaračunati. Blagajničarka te poslovalnice nam je poslala dopis, v katerem nam pojasnjuje, da se je po za- ključku blagajne pokazalo, da je tovarišica Anica O. vplačala ie 7 dinarjev in ne 207 dinarjev. Zaradi tega je njeno negodova- nje in obsojanje blagajničarke neodgovorno in nekorektno. Saj končno ni moja naloga, piše bla- gajničarka tovarišica Matilda Flis, da bi plačevala meso za stranke. Matilda Flis Celje Zaradi štednje! Pred dnevi smo prejeli od Ob- činskega ljudskega odbora Šo- štanj vljudno pismo, v katerem nam sporočajo, da zaradi štednje odpovedujejo naš časopis. Uredniški odbor je njihovo utemeljitev z razumevanjem sprejel, ker menimo, da je po- trebno začeti štediti najprej pri malem. Ker pa smo pred kratkim v na- šem listu uvedli posebno stran iz šoštanjske komune in ker smo zato v tem delu celjskega okraja nastavili posebnega novinarja, je redakcijski odbor sklenil, da bo kljub temu Občinskemu odboru v Šoštanju pošiljal po en izvod Celjskega tednika. Da pa ne bi prizadejali občinskega proraču- na, so člani uredniškega odbora sklenili, da bodo iz lastnih oseb- nih dohodkov poravnali naročni- no za izvod, ki ga bo prejemal Občinski ljudski odbor v Šošta- nju. Menimo namreč, da je prav, če je upravni organ šoštanjske komune sproti seznanjen s pro- blemi, težavami in uspehi na tem področju, ki jih v našem listu obravnavamo. Hkrati tudi menimo, da trenut- ne težave — to velja tudi za fi- nančne — ne smejo vplivati na sodelovanje in ne smejo ogro- žati medsebojne pomoči. Uredniški odbor ZAKAJ? Tovariš urednik! Pred nekaj dnevi sem se vozila v vlaku proti .Tesenicam. V ku- pe ju sta bili tudi dve ženi, ki sta vodili burno, če smem tako oce- niti debato, o bajnem zaslužku v inozemstvu. Nehote sem prisluh- nila pogovoru. Obe »vzhičeni potnici« sta bili namenjeni na delo v Nemčijo, kjer si bosta nn niunem mnenju v pol leta zaslužili kopico apara- tov, mogoče celo kako prevozno sredstvo in kup lepih oblek. Obe sta ugotavljali, da se v ta- ko kratkem času pri nas takih stvari ne da nabaviti iz zaslužka. Drug.ie, posebno v Nemčiji, pa .ie to lahko. Nisem si mogla kaj, da se ne bi tudi jaz vmešala v po- govor, minila sem zanimanje in ugotovila, da obe ženi doma nista zaposleni, da pa sta moža dobro situirana. Po dva otroka v obeh zakonih ne predstavljata preve- liko breme, ker moža »še kar do- bro zaslužita«. Ni mi razumljivo zakaj taki ljudje dobijo potna dovoljenja, da hodijo drugam iskat zaslužka in se udinjat tistim, ki so nas štiri leta ne samo izžemall, temveč tu- di morili in hoteli iztrebiti. Ra- zumljivo bi mi bilo hoditi drugam na strokovno izpopolnjevanje in pri tujcu pridobiti čimveč korist- nega za uporabo v domači teh- niki, hoditi pa klečeplazit in pro- sjačit za včasih kar sramotno delo mi ni razumljivo. Potnici M. G. Celje Televizor, kozarček, petje in »Vljudnost« Tovariš Urednik! V našem občinskem središču, v Šoštanju, imamo en strašno lep lokal »Pri stari pošti«, ki poleg svoje kulturne postrežbe (pozneje o tem) služi s svojim TV spre- jemnikom kot najčudovitejši klub in vse resneje tekmuje z »resni- mi napori Svobode«. Krčma ima čudovito lego v samem središču pri glavnem mostu in pri posta- jališču neštetih avtobusnih prog ter dvoje lepih prostorov — fini prostor in posebno sobo; po večerih pa publiko od 10 let pa vse do brezzobih modrecev, ki s svojim alkoholnim transem da- jejo čudovit vzgled naši mladini, ki občuduje TV predstave, ne more pa pogleda ali vsaj posluha odvrniti od razgretih abonentov »belega in črnega ter kuhanega«. Prav tako prijetno deluje vsa- kovečema šahovska borba dveh velikanov šaha, ki sta privatno mojstrska kandidata, uradno pa se borita za III. kategorijo, in ka- tera svoj boj spremljata s stra- hovito vzgojnim tekstom. Naj prijetnejša pa je postrežba, ki kaže na strmo samozavest go- stinskih uslužbencev, povišanih s postrežnino, do gostov, ki pre- vidno vprašajo po cenah (seveda, zaradi pomanjkanja cenikov na mizah!). Pred nedavnim je v to znamenitost, ki nemalo SFK)minja na krčme v redkokdaj predvaja- nih »Western filmih« v Kino Ka- juh, prišel preprost tujec in pre- vidno povprašal po ceni raznih jedil. Se preden je zaključil sta- vek, že je natakar z zrežirano kretnjo pobrisal ostanek prejšnje družbe z mize in z malce po- vzdiguj enimi kotički usten pre- meril gosta ter odvrnil: »Nisem informacijski urad! Ce nimate dovolj denarja, pojdite drugam!« Gost se ni pustil uplašiti in je odvrnil s serijo lepih govorov; toda natakar je šele na zanima- nje ostalih gostov odšel vljudno vzravnano k točilni mizi, opravil drobni posel, se vrnil h gostu in kot da ga še ni videl, s kovina- stim glasom vprašal: »želite!« Ker naj bi to bilo dovolj v ilu- stracijo postrežbe, bi odgovoril na vprašanje kar nešteti obiskovalci TV programov v tem lokalu, da si žele čim prej svoj klub, pripo- ročajo pa gostinskemu uslužben- cu vzdržnost in vljudnost do go- stov. Pionirji naši sodelavci v zadnjem času je naša upra- va začela s široko akcijo za raz- širitev našega lista. Najbolj so se izkazali pionirji z raznih po- deželskih šol. Med najboljšimi so pionirji iz Griž in pionirji iz kozjanskega predela ter Obso- telja. Med tednom smo jih obiskali. Najprej smo se ustavili v idilič- ni vasici Kristan vrh pri Mesti- nju, kjer so šolarji zbrali rela- tivno največ naročnikov. Odlo- čili so se za privatne akcije. Or- ganizirali so jo tako, da je vsak šolarček pripravil starše, da so se naročili na Celjski tednik. Ra- zumljivo je, da je njihov sistem obrodil lepe uspehe. Z akcijo pa še niso končali in zatrdno upajo, da bodo nabrali v tem malem kraju še precej naročnikov. Podobno uspešni so bili tudi pionirji v Pristavi, kjer sta akci- jo pripravila in vodila upravi- telj šole in njegova soproga Slav- ka in Tone Kramer. Tovariš To- ne Kramer je tudi idejni vodja razgibanega pionirskega izven- šolskega dela v tem kraju. Pio- nirji na tej šoli imajo zelo uspeš- no fotoamatersko skupino, pridni so tudi pri obdelovanju zemlje v kmetijskem krožku, zanimive uspehe in storitve pa so zabele- žili tudi pri izdelovanju raznih kompliciranih nnprnv med ura- mi tehničnega pouka. Tako so naprimer izdelali kompletne na- prave za malo električno želez- nico, seda} pa izdelujejo še bolj kompliciran model z vsemi vmes- nimi električnimi preklopnimi napravami. Tudi v Kozjem so mali šolarji zabeležili zanimiv uspeh pri na- biranju novih naročnikov. Vse te šole bodo vsekakor pri- šle v poštev pri razdeljevanju nagrad ob koncu tekmovanja, ki ga je razpisalo za vse šole naše uredništvo. Razen tega so neka- tere šole že prejele denarne na- grade za opravljene uspehe. Zasluženo priznanje Na obenem zboru Planinskega društva v Šentjurju pri Celju so ugotovili lepe uspehe, ki jih je ta organizacija dosegla pri vključe- vanju mladine. Zdaj je v društ- vu 288 članov, od tega največ mladine. Med najvažnejše naloge letoš- njega leta sodi nadaljevanje gradnje Partizanskega doma na Resevni. Pri teh delih bodo so- delovale tudi druge organizacije, zlasti pa Zveza borcev. Zbor je izrekel posebno pri- znanje tov. Jožetu Gaberšku za njegovo dolgoletno in uspešno delo v vodstvu tega društva — hkrati pa so izrazili željo, da bi se tudi v bodoče z enako vnemo udejstvoval na tem področju. Po nekaj novic iz kupa Ф Tovariš Franc S. iz Celja graja org. proslave Dneva žena v kolektivu Veležitar Celje. Me- ni, da ni prav, da so ločili pro- slavo uslužbenk iz uprave s pro- slavo delavk iz ekonomskih enot. Prav tako meni, da ni prav, da so povabili nekatere sorodnike in može, pozabili pa so povabiti že- ne delavcev, ki niso zaposlene. # Učitelj iz Šmartnega ob Dre- ti oporeka dobronamernosti do- pisa o slabši aktivnosti mladine in o življenju v tem kraju. Po- udarja, da je dokaj žalostno, če odbornik iz tega kraja ne pozna življenja v svojem volilnem ob- močju. Hkrati poudarja, da je mladina aktivna in da je bila že mnogokrat pohvaljena. Jasno pa je, piše, da odhajanje mladi- ne v industrijska središča prina- ša tudi nove metode dela v mla- dinske organizacije, zaradi tega pa vendar mladinskih organiza- cij nasploh, niti naše iz Šmart- nega, ne smemo obsojati. # O istem problemu nam piše predsednik mladinske organiza- cije Martin Zagožen. Poudarja, da mladina iz tega kraja ne mo- re razumeti, tako neodgovornih in neresničnih izjav in podatkov. Kajti težko bi rekli, da je mož- no prezreti 32 mladincev in trdi- ti, da jih ni. Res delo v zadnjem času ni tako pestro, ne more pa biti res, da mladinskega dela ni. To je lahko le plod neinformira- nosti ali zlonamernosti. Istočasno opozarja, da je ne- upravičena in razdiralna tudi kritika na račun drugih organi- zacij, ker je kratkomalo neres- nično, kar dopisnica trdi. Ф Tov. Rudi Z. iz Mozirja nam sporoča, da so na eni izmed za- sedanj kadrovske komisije pri občinskem komiteju ZKS zavzeli enotno stališče, da bo potrebno razrešiti nekaterih dolžnosti one tovariše, ki so na svoje breme prevzeli preveč obveznosti, kajti sicer nobene ne bodo izvrševali v redu. Ф Tovariš MP nam sporoča, da bo letošnji lesni sejem posebnost svoje vrste. Čeprav bo po ob- segu omejen, bo le zadovoljil vse vrste kupcev. Posebna zanimi- vost bodo novi stroji za obdelavo lesa, kar bo zlasti zanimivo za lesno industrijska podjetja in večje obrtne delavnice. Ф Pred dnevi je bila v Ljub- ljani odprta razstava urbanistič- ne dokumentacije. Na tej raz- stavi so prikazane tudi urbani- stične rešitve razvoja mesta Ce- lja. Največ zanimanja je bilo za urbanistično dokumentacijo iz Kopra. Posamezni deli razsta- ve bodo razstavljeni tudi na zve/ni razstavi, ki bo v Paliču. Ф Tovarišica M. A. iz Mozirja nam piše, da bo v prihodnjem obdobju potrebno posvetiti več pozornosti problemom kompleks- nega urejevanja naselij. Namreč novogradnje brez ustreznih ko- munalnih naprav pomenijo de- jansko nedokončano gradnjo. Ta problem so še posebej obravna- vali prebivalci na zadnjih zborih volivcev. # Tovariš V. L. iz Slovenskih Konjic nam sporoča, da so v ko- njiški občini pripravili posveto- vanje organov upravljanja, kjer, so govorili o splošnih problemih in o finančnem položaju podje- tij. Posvetovanje je sklical Ob- činski sindikalni svet. Obravna- vali so tudi aktualno vprašanje bivšega skupnega podjetja Obrt- nik iz Vitanja. # Tovariš Rado K. iz Prebolda graja poslovanje mlekarne v tem kraju. Baje se mleko, ki ga po- trošniki kupijo v tej mlekarni preveč rado skisa. od takega pa ljudje nimajo koristi, čeravno ga plačajo. Meni tudi, da bi usluž- benci mlekarne morali malo bolj popaziti, ko sprejemajo mleko od kmetovalcev, saj je verjetno osnovni vzrok prav tu. # Tovariš L. iz Konjic nam poroča o delovanju zavoda za zaposlovanje delovne sile v tej občini. Poudarja, da je poglavi- ten problem, ker podjetja in tu- di obrtne delavnice sprejemajo vse manj mladine v uk. # Iz istega kraja nam tovariS V. L. poroča o uspelih tečajih za pridobivanje strokovnosti čla- nov Zveze borcev. Zanimivo je zlasti, da so mnogi člani Zveze borcev, ki so uspešno opravili izpite, izjavili, da velika zasluga za uspeh gre predvsem občin- skim organizacijam zveze bor- cev, ki so kandidate za tečaje znali pridobiti in jih tudi pri- praviti na težavne izpite. 1 Konjice zadnje dni v snegu 2 Zreče — vhod v tovarno 3 Nova poslopja — nova stano- vanja 4 Občinski davek bo prizadel kmetovalce, ki nezakonito pre- prodajajo les 5 Na zasedanju ne uide nobena beseda 6 Tov. Edvard Sepec razlaga na- črt odbornikom o enotnem, alarmnem sistemu Navdušenje nad rekorderstvom ali posledica visokih osebnih dohodkov Pred dnevi smo dobili dopis našega bralca, ki graja nastop nekega inženirja iz »devete de- žele«, ki ie z nemogočimi in ne- sprejemltivimi načini skuša' one- mogočiti izvajanje zazidalnih na- črtov v ožjem zazidalnem okoli- šu v svojem mestu. Prispevek tega našega bralca bomo objavili v naslednji števil- ki. Vendar je prav. da se že v tej nekoliko pomudimo pri ne- katerih aspektih ravnanja tova- riša inženirja. Že pred časom smo pisali o osebnih dohodkih v projektiv- nem zavodu »Rekaprojekt«. Po- ■vprečni dohodki so po tedanjih podatkih znašali za voditelja te Ustanove okoli 175 tisoč dinarjev mesečno. S tem bi vsekakor ne oil rekorder na lestvici na'bo'íe plačanih (ni zapisano — najboM- sih-strokovnJakov). Toda inženir .^e poskrbel za presenečen ie. Po- kazalo se je, da je razen tega la- n» honorarno zaslužil pri neki ustanovi še okoli 600 tisoč dinar- jev, kar da še dodatnih petdeset tisočakov mesečno. In tako je res postal tovariš inženir rekor- der. Toda žal ni ostal pri tem. Ver- jetno je kaj slišal o uspelih na- stopih naših športnih rekorder- jev pred polnimi dvoranami, kjer so jih mladinci navdušeno spre- jeli in enako navdušeno posluša- li njihove rekorderske dogodiv- ščine. Morda je hotel tudi on enako ravnati, dn bi bil pač enak med enakimi. »Rekorder je pač rekorder« to je biln njegova lo- gika. Rekorder v osebnih dohod- kih pa je še vocia, »živma«, saj ima vendar »STANDARD«. In ta standard naj bi njemu kar na lepem okrnil občinski urba- nistični načrt. Pravzaprav načrt o ureditvi soseske. Njemu, rekor- derju, bi posekali jablano in mu odščipnili del vrta in to — zami- slite — njemu, ki je tako pridno sedel in delal ter si tako prislu- žil dve sto petindvajset tisoč di- narjev na mesec. Vsa čast taki storilnosti! Sicer pa moramo ve- deti, da naše gradbeništvo na- preduje s takim razmahom, zla- sti na področju načrtovanja, da nam niso kos niti najnaprednejše države. Načrti so perfektni, traj- ni in solidni. Resda tu in tam ni vse v redu, toda ne smete si mi- sliti, da je to posledica malomar- nega dela in hitenja projektan- tov, kajti arhitekt najprej zade- vo temeljito premisli (nekaj- krat), potem jo nariše, poprav- lja in tako naprej. Krivdo za napake nosijo delavci, »ki pač niso dovolj sposobni«, saj zaslu- žijo komaj po 20 tisočakov na mesec, tisočaki pa so vendar me- rilo sposobnosti. Zaradi tega ne zamerimo ubogemu inženirju njegovih visokih osebnih dohod- kov, saj je treba standard vzdr- ževati — naročnine, takse, hišni- na in tako dalje. Vsega tega de- lavcem ni treba in zato tudi raz- lika med 15 tisočaki za življenje in 225 tisočaki za standard ni velika. Še nekaj ne smemo ob tem nikakor pomisliti, da namreč v sedanjih pogojih družbenega razvoja ni možno kar tako pošte- no in z moralno odeovornostjo sprejeti tolikih mesečnih dohod- kov, ne da bi pri tem pomislili, da pri vsem tem le nekaj ni v redu. Vedeti namreč tudi mora- mo, da gre za velikega strokov- njaka, ki veliko pomeni, ki je sedel in tudi delal. In ne cepimo dlak ter ne omenjajmo, da tudi drugi delajo (celo po dva »šihta« na dan za trideset tisočakov). No, in strokovnjak je bil ogor- čeno proti urbanističnemu načr- tu. Ker ga niso pustili, da bi ga on naredil — hoteli so baje do- brega — je vsul žveplo in ogenj na občino. Oblekel si je »plašč demokracije«. Baje je sedel za mizo, in napisal pozive na ma- sovni sestanek. Nikdar se ne ču- dite, saj končno vendar lahko ta- ko velik strokovnjak tudi malo zamenja vloge in za hobi postane političen delavec. In končno so jablane, ki bi jih izgubil, bile vredne, da se je lotil vloge, ki bi sicer pripadla organizaciji Socialistične zveze. Sklical je se- veda po francoski metodi pugo- distov le svoje sotrpine. Primer- no so se domenili. Načrt so iz- polnili sotrpini — zakaj inženir sam ni bil vajen govorjenja, le v prišepetavanju je bil mojster, in nadrli so zaradi jablan, ki bi jih bilo treba posekati občinske- ga inženirja, češ, da o jablanah nima pojma. Ce bi ga imel, bi moral vedeti, da pod stavbami ne morejo rasti. Naš rekorder pa se je v senci hrbtov prijetno smejal. »No, sedaj sem te pa, ti ubogi občinski inženirček, ki nimaš standarda. Sedaj šele vidiš, da ima vpliv samo tisti, ki ima stan- dard in bajne zaslužke.« Tako je modroval naš nade- budni inženir in še naprej vneto modruje. Zdi se pa, da bi tudi občinski možje lahko zmodrova- li in se energično líTtili zasluž- karstva in politikantstva. Zlasti še, če je oboje v škodo skupnosti in vsega našega družbenega raz- voja in če plašč demokracije dobi barvo anarhije. CELJSKI TEDNIK STEV. 14 - 6. aprila 1962 TELESNA VZC0JA IN ŠPORT TEŽKO PRIČAKOVANI ZMAGI V primerjavi s prvim po- meni drugo kolo spomladan- skega dela nogometnega prvenstva v slovenski conski ligi kvaliteten napredek, saj sta oba celjska predstavnika v tej druščini pobrala na- mesto ene točke, kakršna je bila bilanca začetka drugega dela prvenstva, kar ves iz- kupiček, ali štiri cele pike. Kladivar se je v Mariboru oddolžil Kovinarju za lan- skoletni poraz na Glaziji. Zmago si je pošteno zaslu- žil, saj so se vsi njegovi igralci močno zavzemali za najboljši uspeh. Edini gol za celjsko moštvo je dosegel debutant prvega moštva, Ko- vačič. Navzlic temu uspehu, je moštvo Kladivarja ostalo na sedmem mestu jakostne lestvice, vendar s to razli- ko, da ima zdaj dvanajst točk ter razliko v golih 52:21. Predtekma mladinskih mo- štev obeh klubov se je kon- čala z neodločenim izidom 4:4. Popolen uspeh je zabele- žilo tudi moštvo celjs'kih že- lezničarjev, ki se je na igrišču pod Skalno kletjo se- stalo z ekipo kranjskega Triglava. Zmaga Celjanov 2:1 je bila več kot težko pri- borjena, saj so bili domači- ni skoraj ves čas tekme. v premoči, ki je pa žal niso znali izkoristiti. Tako so do prvega gola prišli gostje. Vendar je bilo njihovo vese- lje kratko, saj so Celjani po Reberšaku izenačili že ne- kaj minut zatem. Drugi, ali zmagoviti gol za Celje je padel šele pred koncem tek- me. Tudi tega je dosegel Re- beršaik. Celjani so se na ra- čun boljše razlike v golih trenutno premaknili s šeste- ga na peto mesto jakostne lestvice; sicer pa imajo tri- najst točk ter razliko v go- lih 33:38. V predtekmi je mladina Triglava visoko porazila mladince Celja 9:0. Uspeh obeh celjskih mo- štev v conski ligi je prišel ob pravem času. To še po- sebej velja za Celje, saj ga čakata v nadaljnjih kolih dve težki tekmi. In končno, tudi Kladivarju so pike več kot potrebne, da reši čast in ugled. V tretjem zavrtljaju se bo Kladivar na Glaziji sestal z ekipo Sobote. Lanska tekma se je končala v prid igralcev iz mesta ob Muri 2:1, celjski železničarji pa bodo odpoto- vali v Trbovlje, kjer jih bo pričakalo tamošnje moštvo rudarjev, ki je lani odneslo s Skalne kleti zmago z re- zultatom 4:3. -mb Domačini in Gajšek Na nedavnem namiznoteniškem tur- nirju v Smartnem ob Paki, ki ga je pripravilo tamošnje partizansko dru- štvo, je med ekipami zmagalo prvo moštvo domačega Partizana v postavi Podgoršek, Goričnik in Burger, med posamezniki pa mladinec celjskega Partizana Vlado Gajšek. Marjan Dobovičnik OSVOJIL ZLATO PUŠČICO Nedeljsko, zaključno republi- ško tekmovanje strelcev za zlato puščico, ki je bilo v odlični or- ganizaciji Občinskega strelskega odbora v Celju, je bilo polno presenečenj in zanimivih borb. Ugibanje o zmagovalcu ni popu- stilo niti takrat, ko je Ljubljan- čan Planine že v tretji skupini udeležencev postavil odlično znamko 567 krogov (prvotno smo mu izračunali dva kroga več, pa so napako po ponovnem štetju popravili). Za njim so bili na vr- sti še mnogi znani strelci, ki bi lahko posegli v sam vrh lestvice in zmešali račune marsikateremu favoritu. Čeprav je bilo malo ti- stih, ki so na takšno preseneče- nje še računali in četudi je bilo več onih, ki so že stisnili roko Planincu, se je vendarle zgodilo tisto, kar se v športu kaj rado pripeti. Do spremembe v samem vrhu je namreč prišlo šele po- tem, ko so sešteli kroge mlade- mu Celjanu Marjanu Dobovični- ku, ki je nastopil v zadnji skupi- ni. Našteli so jih kar 568, torej enega več, kot jih je zabeležil Planine. Tako je mladi ključav- ničar iz Celja več ali manj ne- pričakovano osvojil najvišjo tro- fejo strelcev z zračno puško — republiško zlato puščico. Mladi Dobovičnik veselja ni skrival. Uspeha je bil vesel; kako tudi ne, saj ga je dosegel v konkuren- ci 92 najboljših strelcev Sloveni- je in v družbi vseh tistih, ki so na prejšnjih sedmih enakih re- publiških tekmovanjih obesili okoli vratu dragoceno odličje. Med prvo deseterico se je uvr- stil še en Celjan, Jože Štrajhar, ki je zasedel sedmo mesto s 55? krogi. Ob zaključku tekmovanja je bila še majhna slovesnost, na ka- teri je najprej spregovoril pred- sednik Občinskega strelskega od- bora Celje Stane Kokal, zatem pa še sekretar Strelske zveze Slo- venije. —mb CELJANI- PETNAJSTI Tekmovanje šestnajstih naj- boljših slovenskih in hrvatskih kegljaških klubov je končano. V zadnjih borbah je ekipa Celja dosegla 4930, oziroma 4884 podr- tih lesov. Ne glede na končno uvrstitev Celjanov na predzadnje ali pet- najsto mesto z 19.63? keglji, je tekmovanje lepo uspelo in potr- dilo pripravljenost ljubiteljev kegljaških stez za letošnje sve- t(jvno prvenstvo. V končni oceni je zmagala Ljubljana z 20.548, druga je Ijila Grmoščica, tretji Triglav iz Kra- nja itd. Dva posnetka z gimnazijskega prvenstva v smučanju. Zgoraj: zmagovalca Peter Kopinšek in Jasna Mrmolja, spodaj: na cilju. Gimnazijsko mladina za šolski športni znak Poleg drugih dolžnosti, je mla- dina gimnazijskega športnega društva sprejela obveznost, da se že v letošnjem šolskem letu brez izjeme vključi v tekmova- nje za šolski športni znak. To tekmovanje se na novo uvaja v vse šole ter ima namen navdušiti mladino za izživljanje v telesni kulturi in s tem koristiti sebi in družbi. Kot priznanje za celotno pripravljanje in tekmovanje naj mladinec ali mladinka dobi na koncu šol. leta — pač po svojih sposobnostih — bronasti, srebrni ali zlati znaik. Ker pa je za zlati znak potrebna tudi preizkušnja v smučanju, je odbor šolskega športnega društva na ^mnaziji izkoristil še zadnje ugodne snež- ne razmere pri Celjski koči in izvedel smučarsko prvenstvo za- voda v slalomu, razen tega pa še tekmovanje v polaganju norme za zlati športni znak. V sredini preteklega tedna ee je organizacijskemu odboru, ki je bil v rokah dijakov, prijavilo 71 mladincev ter ena ml-adinka, od tega 30 za polaganje norm za šolski športni znak. Tekmovalna proga za prvenstvo v veleslalo- mu je bila dolga 300 metrov ter je imela pri 100 metrih višinske razlike 28 vratic. Vsak tekmova- lec jo je moral prevoziti dvakrat. Gimnazijski prvak je postal Peter Kopinšek (4. b) v času 71.4 sekunde. Ostala najboljša mesta pa so zasedli: 2. Aleš Pestotnik (4. d) 71.7, 3. Herbert Košič (s. L) 71.8. 4. Iztok Lužnik (2. f) 73.3, ■5. Peter Deleja (4. a) 75.8 itd. Edina tekmovalka, Jasna Mrmo- lja (4. b) je za isto progo potre- bovala 110.0 sekund. Po pravilniku za zlati športni znak je na predpisani progi naj- boljši čas dosegel Jože Strupeh (4. d) z 22 sekundami. Mimo tega so vsem tekmovalcem, ki so na- stopili na slalom progi, priznali tudi izpolnjeno normo za zlati športni znak. saj je bila ta proga neprimerno težja od one za po- laganje norme. Mladi organizatorji lepe prire- ditve pa so uspeli tudi v izvedbi, saj je tekmovanje potekalo brez- hibno, kar bi si velikokrat že- leli tudi na drugih prireditvah. Zato. tudi za ta uspeh, iskrena čestitka. S. K. AKTIVNO DELO SAHISTOV Šahovska sekcija pri klubu SZDL v Šentjurju je v zadnjem času zelo aktivna. Tako je pri- pravila dva interna turnirja za pridobitev kategorizacije, nada- lje turnir za prvenstvo v sekciji in končno tudi dvoboj s šahisti iz Velenja. Razveseljivo je, da se v to aktivnost čedalje bolj vklju- čuje prav mladi rod. —JP KONJICAM NISO USPELI V soboto in nedeljo je bilo na Jesenicah izbirno tekmovanje za vstop v slovensko namiznoteni- ško ligo. Med udeleženci je bilo tudi moštvo konjiškega Partiza- na, ki pa v nameri, da bi sodelo- valo v republiški ligi, ni uspelo. Konjičani so zasedli zadnje me- sto. Novi člani republiške lige so postali: Jesenice, Mladost iz Kra- nja ter Logatec. . DVE CEL J ANKI NA BALKANSKEM KROSU V nedeljo je bilo v bližini gr- škega glavnega mesta letošnje tekmovanje v Balkanskem krosu. Med udeleženci tega tekmovanja sta bili tudi dve članici AD Kla- divarja iz Celja. Med njima se je najbolje držala Ančka Slamnik- Gradišnikova, ki je zasedla sed- mo mesto, medtem ko se je Ga- šparutova uveljavila na dvanaj- sto. V ekipnem ocenjevanju so članice ženske državne reprezen- tance osvojile tretje mesto za Romunijo in Bolgarijo ter pred Turčijo in Grčijo, moški pa prvo. PRVENSTVO CELJA V četrtem, nepopolnem kolu šahov- skega prvenstva Celja so bili dose- ženi naslednji izidi: Pajman—Perti- nač 0:1, Janežič—Kavčič 1:0, Ojstrež— Primožič 1:0. Ostali partiji sta bili preloženi. Peto kolo pa je dalo naslednje izide: Modic—ojstrež 1:0, Kavčič—Bervar remi, Strajher—Lubej 1:0, Pertinač— dr Berce 1:0. Preložene partije iz šestega kola: Lubej—Pertinač 0:1, Ojstrež—Kavčič 1:0, Janežič—Strajher remi. Sedmo kolo: Modic—Pajman 1:0, Kavčič—Primožič remi, Kovačlč—Oj- strež 1:0. Osmo kolo: Pajman—Lubej 0:1, Ja- nežič—dr. Berce 1:0. Vse ostale partije so bile preložene. Stanje po nepopolnem osmem kolu: Bervar in Janežič 5, Pertinač 3 in pol, Strajher, Modle, Ojstrež 3, Kavčič, Kovačlč 2 In pol itd. Čeprav so celjski hokejisti že odšli na »letni počitek« in je zamrlo živahno življenje na drsališču v parku, za- nimanje za hokej ni šlo povsem v pozabo. To potrjuje tudi naš posnetek, ki ga je oni dan napravil tov. Zdrav- ko Vidmar. Na Savinjskem nabrežju so se zbrali otroci, prinesli s seboj primitivne hokejske palice, si napravili puck, začrtali igrišče in začeli.,. Da, samo, kako bomo ločili eno »moštvo« od drugega, so se spraševali. Pa je otroška domišljija kmalu našla rešite v. Nekaj otrok je steklo domov. Ko so se vrnili, so v rokah držali klobuke. Bržkone so si jih na skrivaj sposodili od očetov. Dali so si jih na glavo, močno potegnili do ušes, da bi jih ne izgubili in začeli . .. Razvila se je prava, pravcata hokejska tekma, sam o ne na ledu, temveč na asfaltni poti Savinjskega nabrežja. Slika z Otoka »CELJE OB 1.MAJU" Letošnja akcija >Celje ob 1. maju< ne zadeva samo na ureditev in olepšavo mesta, na številne prostovoljne de- lovne akcije, ki jih priprav- ljajo stanovanjske skupno- sti, hišni sveti in delovni ko- lektivi, na skrb, da bi dali mestu ob Savinji kar naj- bolj praznično zunanjo po- dobo, amipak v enaki meri tudi na številne prireditve. Po zamisli organizatorjev naj bi tudi prireditve pripo- mogle, da bi bilo celjsko mesto v prazničnih dneh razgibano in živahno. Zadnje dni tega meseca, najbrž pa 27. aprila, bodo odprte kar štiri razstave. Ta- ko bo v mali unionski dvo- rani razstava >Celje gradi«, v dvorani Društva inženir- jev in tehnikov razstava, ki jo bodo pripravili izumite- lji, nadalje bo urejena raz- stava >Steklo in emajl«, ki bo prikazala tehnološki po- stopek ter izdelke Tovarne emajlirane posode. Keramič- ne industrije Liboje ter ste- klarne »Borisa Kidriča« iz Rogaške Slatine. In končno, na vrsti je tudi likovna raz- stava. Spored prireditev v poča- stitev prvega maja bo izpo- I>olnila revija pevskih zbo- rov. Gre za občin.sko revijo mladinskih zborov, ki bo iz- vedena v dveh delih: prvi del 5. maja zvečer, na ka- teri bodo nastopili zbori mladih pevcev iz ožjega mestnega področja ter 6. maja popoldne, ko se bodo predstavili mladinski zbori iz obrobnih predelov celjske občine. Hvaležno dopolnilo praz- ničnemu razpoloženju bodo promenadni koncerti vseh treh godb na pihala, ki de- lujejo v celjski občini. Prvi koncert bo 29. aprila, ostala dva pa 1. in 2. maja. Nasto- pile bodo godbe Emajlirke, »France Prešeren« ter štor- ske Svobode. Več kot razumljivo je, da bodo v prvomajskih dnevih tudi nekatere zanimive športne prireditve. Tako bo imelo atletsko društvo Kla- divar že 27. aprila popoldne svoj otvoritveni miting z udeležbo najboljših sloven- skih in nekaterih hrvatskih bodo nastopila nekatera moštva prve in druge zvezne lige ter seveda domači Kla- divar, ki to prireditev pri- pravlja. Svoj spored so na- javili tudi člani Avto-moto društva, ki bodo izvedli oce- njevalno vožnjo v Kumro- vec. In končno, v načrtu je še ureditev zabaviščnega pro- stora v Mestnem parčku. Plesni oder bodo postavili na igrišču Hokejsko drsal- nega kluiba. Zabave pa bodo vsak večer od 28. aprila do viki j učno prvega maja. -an Poročilo o gibanju prebivalstva v Celju. V času od 25. do 31. marca 1962 je bilo rojenih 29 dečkov in 17 deklic. Poročili so se: Alojzij Straus, poštni uslužbenec iz Otemna in Ana Majer, gospodinjska pomočnica iz Celja. Franc Janžekovič, ref. za prodajo iz Celja in Viktorija Spes, učiteljica iz Vojnika. Avguštin Pratneker, uslužbenec in Matilda Li- potnik, delavka, oba iz Celja. Adolf Medved, strugar in Margareta Grum, delavka, oba iz Stor. Umrli so: Marija Starčič, gospodinja iz Celja, stara 61 let. Anton Srebočan, upoko- jenec iz Celja, star 76 let. Marija Je- seničnik, inv. upokojenka iz Celja, stara 68 let. Neža Cokan, upokojenka iz Celja, stara 83 let. Jožefa Konečnik, delavka iz Velenja, stara 31 let. Ma- rija Gorjanc, upokojenka iz Celja, stara 72 let. Ivan Planinšek, delavec iz Teharja, star 63 let. Franc Lipošek, otrok iz Zg. Gabernika, star 3 mesece. Ivan Nunčič, upokojenec iz Celja, star 67 let. Štefanija Terbovšek, de- lavka iz Celja, stara 29 let. Zvonko Juteršek, otrok iz Zg. Rečice, star 20 dni. Ivan Zorko, upokojenec iz Gomilskega, star 79 let. Anton Muršič, pek iz Celja, star 76 let. Jurij Zdovc, upokojenec iz Celja, star 72 let. Tudi boksarji Olimpa v soboto in nedeljo bo v Trbovljah republiško prvenstvo v boksu. Med petdesetimi udeleženci bosta tudi dva člana celjskega Olimpa. Slemenšek ter Oštlr. Čeprav ne pretendirata na najvišji naslov, že njuna udeležba na tem tekmovanju dokazuje živahno delo boksarske sekcije pri Olimpu. KRONIKA NESREČ Pri padcu so si zlomili nogo: Anton Pirš iz Podkraja pri Šentjurju, Franc Bevk Iz Drešlnje vasi, Franc Fidler iz Podgrada pri Šentjurju, Leopoldina Kukovič iz Šibenika pri Šentjurju, Franc Jereb iz Podsrede, Marija Ravnak iz Kobleka pri Vojniku, Franc Klavžer iz Kozjega, Franc Peč- nik iz Gotovelj (na nogo mu je padel hlod) in Martin Pilko iz Dola. — No- go so si poškodovali pri padcu: Viljem Razgoršek iz Lemberga pri Strmcu, Stanko Brvar iz Zaplanlne pri Vran- skem, Stanko Strašek iz Lopate pri Podčetrtku in Anton Smeh iz Dola pri Pristavi. — Katarina Brvar iz Zaplanine pri Vranskem je pomagala gasiti požar. Pri tem se je opekla po telesu. — Marija Jeseničnik iz Celja je padla in si poškodovala glavo. — V Šempetru se je nek motorist zale- tel v Terezijo Veselak iz Grajske va- si. Pri tem je padla in si poškodo- vala glavo. — Anton Cvirn iz Stor je padel z motorjem in si poškodoval glavo. — Franc Košanskl si je pri delu zlomil roko. — Rafael Videnšek' iz Ložnice je čistil drevje in padel z drevesa. Ranil se je na glavi. Krompir 40 (40), zelje gl. (200), zelje kislo 70—80 (90), repa kisla 50—60 (70), pesa rd. 60—100 (120), korenjček 50— —120 (200), peteršilj 200—700, špinača 600—800, solata 500 (500), radič 600—800 (600), motovileč 600—800, regrat 300— —500, cvetača (220), fižol v. 130—16' (170—180), fižol n. 80—130 (110), para- dižnik (300), por 100, čebula 300 (270), česen 400 (360), jabolka 35—70 (80), su- ho sadje 160, slive suhe 150—180 (240), pomaranče (260), limone (260), fige (195—280). orehi jedrca (1100), orehi nelušč. (340), jajca 18—21, mleko 56, smetana 320, skuta 200, domače maslo 800—850, perutninaЈ«|:::^1вм. _ CELJSKI TED sIK ŠTEV. 14 - 6. aprila 1962 MOJA Zelja je izpolnjena JAZ KUHAM V PASTEL POSODI, ki je okras kuhinje in jo odlikujejo: — -tople in vedre toarve — močmejša pločevina — modeme oblike — odporen emajl — elegantaie linije — dolgotrajen sijaj ZATO SODOBNA GOSPODINJA KUPUJE SODOBNO PASTEL POSODO, KATERO IZDELUJE Komisija za razpis delovnih mest SDK uprave Občinskega ljudskega j odbora Celje v sporazumu s tajnikom ObLO Celje RAZPISUJE naslednja delovna mesta: 1. Referent za splošne zadeve v oddelku za splošne zadeve, 2. Referent za pritožbe in OMT službo v oddelku za splošne zadeve, 3. Strojepiska v oddelku za splošne zadeve, 4. Referent za industrijo in promet v oddelku za gospodarstvo, 5. Inšpektor dela v oddelku za gospodarstvo, e. Referent za kmetijstvo v oddelku za gospodarstvo, 7. Referent za odmero dohodkov kmetijstva v oddelku za finance, 8. Blagajnik v oddelku za finance, 9. Sanitarni inšpektor v oddelku za družbene službe; 10. Referent za invalidske zadeve v oddeku za družbene službe, 11. Referent za upravno pravne zadeve v oddelku za notranje zadeve, 12. Referent za komunalne zadeve v oddelku za gradbene, komu- nalne in stanovanjske zadeve, 13. Sodnik za prekrške, 14. Vodja kazenskega vpisnika pri sodniku za prekrške, 15. Geometer v Zavodu za odmero in kataster zemljišč. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati ie po- sebne pogoje: 1. Višja strokovna izobrazba, zaželena praksa profesionalca v druž- beno političnih organizacijah; 2. Višja strokovna izobrazba, zaželena praksa v javnih službah; 3. Strojepisec I. a ali I. b razreda; 4. Dipl. ekonomist; 5. Višja strokovna izobrazba; 6. Kmetijski tehnik, z nekaj let preksa; 7. Srednja strokovna izobrazba, zaželena vsaj 5-letna praksa; 8. Srednja strokovna izobrazba; 9. Sanitarni tehnik z nekaj let prakse; 10. Visoka strokovna izobrazba — pravnik; 11. Višja strokovna izobrazba; 12. Visoka strokovna izobrazba — gradbeni inženir; 13. Visoka strokovna izobrazba — pravnik ali absolvent višje upravne šole; 14. Srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse v službi; 15. Srednja strokovna izobrazba — geometer, zaželena vsaj 3-Ietna praksa v stroki. Osebni dohodek po pravilniku. Razpis je odprt do 30 4. 1962. Trgovsko podjetje >MERX< Celje razpisuje prosta delovna mesta: 1. Šef splošnega sektorja, 2. šef računovodskega sektorja, 3. šef kcme^ciolnega sektorja, 4. šef giosističnega sektorja, 5. šef detajlističnega sektorja, 6. komerciolni svet, 7. tehnični risar Pismene ponudbe z navedbo strokovne izobrazbe in do- sedanje zaiposlitve pošljite na upravo Trgovskega podjetja >MERX« Celje, do 15. apfila 1962. Oddelek za notranje zadere Okrajne^* ljudskega odbora CeJije iizd*j« RAZPIS ТЛ sprejem т službo I.judisJtc milice Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje iz M. olena Zakon« o javnih uslii/bencih Ln posebno pogoje po 8?. in 88. ćlenu Zakona o organih za notranje zadeve, lo je, da so odslužili obvezni vojaški rok, da še niso bili doslej sodno kaznovani Ln da so dovršili ois<-ml.t'4jko ali njej enako šolo Kandidati morajo opraviti sprejemni izpit pred ровеЉпо komisijo, da dokažejo snovno znanje iz matematike, zemljepisa FLRJ in slovneskegá jezika. Osebni dohodki se določijo po Zakonu o javnih uslužbencih in pravil- ku o posebnem dodatku. Kolkovane prošnje z življenjepisi naj vložijo prosilci pri Oddelku za notranje zadeve OLO Celje, ali na najbl-ižnji postaji ljudske milice, kjer lahko dobe tudi vse podrobnejše informacije. Iz pisarne ONZ Celje O nalogah kmelilstva in gozdarstva Na nedavni seji Občinskega komiteja Zveze komunistov v Šentjurju so govorili o aktual- nih nalogah s področja kmetij- stva in gozdarstva in o deležu agrokombinata pri povečanju kmetijske proizvodnje. Veliko pozornost so posvetili razpravi o oblikah nadaljnjega vključeva- nja zemljišč v družbene obrate. —JP KOVINSKO PODJETJE 2ALEC po sklepu delavskega sveta proda naslednja osnovna sredst- va: CENTRIFUGALNA VODNA ČR- PALKA Q 300 l/min, H 25 m 2800 o/min z elektromotorjem »-Rade Kon- čar- 2.7 kW. MOŠKO KOLO znamke '»Partizan« Prodaja osnovih sredstev ho v torek 3. 4. 1962 do 10. ure za kup- ce državnega in zasebnega sek- torja. — Ce teh kupcev ne bo. bodo osnovna sredstva po tej uri naprodaj zasebnikom. SPLOŠNA BOLNICA CELJE razpisuje delovni mesti vodje vrtnarskega obrata ppi pljučnem oddelku v Novem Celju Pogoj: visokokvalificiran vrtnarski delavec. zidari a Pogoj: visokokvalificiran ali kvalificiran zadarski dela- vec vešč vseh vrst zidarskih del. Družinsko atan ovan j e za delovno mesto vodje vrtnarske- ga obrata je zagotovljeno. Prednost imajo mlajài kandidati, ki so uredili svojo vo- jaško obveznost in so primemo strokovno usposobljeni ter trezni. Kandidati naj svoje prošnje naslovijo na posebna uprav- ni odbor pljučnega oddelka v Novem Celju ali pa naj se osebno zglasijo na upravi pljučnega oddelka v Novem Celju. OBJAVE IN OGLASI GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Petek, 6. aprila 1962 ob 19. uri: Ivan Cankar — POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. Gostovanje v Preboldu. Sobota, 7. aprila 1962 ob 10. uri: Boško Trifunović — PRAVLJICA O CAR- JU IN PASTIRJU. Zaključena pred- stava za Osnovno šolo Hrastnik. Nedelja, 8. aprila 1962 ob 15.30 uri: Fadil Hadžić — HOTEL ZA NORCE. Izven. Torek, 10. aprila 1962 ob 15 .uri: Boško Trifunović — PRAVLJICA O CAR- JU IN PASTIRJU. Zaključena pred- stava za III. Osnovno šolo Celje. Četrtek, 12. aprila 1962 ob 17. uri: Ivan Cankar — POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. Zaključena predstava za »Dan železničarjev«. Sobota, 14. aprila 1962 ob 16. uri: Ivan Cankar — POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. Gostovanje v Velenju. Ob 20. uri: Ivan Cankar — POHUJ- ŠANJE v DOLINI SENTFLORJAN- SKI. Gostovanje v Velenju. KINO KINO UNION Od 7. do 10. 4. 1962 poljski zgodo- vinski film »KRIŽARJI«. Od 11. do 13. 4. 1962 jugoslovanski dokumentarni film »ZAKAJ SFINGE MOLČIJO«. KINO METROPOL Od 6. do S. 4. 1962 španski barvni glasbeni film »CARMEN IZ GRANA- DE«. Od 10. do 13 . 4. 1962 francosko-itali- janski barvni (drama) film »DVOJNI OBRAT«. MATINEJA 8. 4. 1962 ameriški barvni Csc film »2EJA ZA ŽIVLJENJEM«. KINO DPD »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Od 7. do 8. 4. 1962 ameriški barvni Csc film »OBTOŽENI STE, OSKAR WILDE«. 11. 4. 1962 angleški film »LIGA GENTLEMANOV«. 12. 4. 1962 jugoslovanski barvni"Csc film »KAROLINA RESKA«. KONCERTI Sreda, 11. aprila: VI. abonmajski koncert. Ciril Škerjanc — violinčelo, Aci ber- toncelj — klavir. Na sporedu: Bach, Brahms, Schumann, Fauré, Ravel, Nin. Četrtek, 26. aprila: Koncert mešanega mladinskega zbora »Svoboda« gimnazija. Di- rigent: prof. Egon Kune j. Koncerti so ob 20. uri v Narod- nem domu. Predprodaja vstopnic je v glas- beni šoli. Abonente prosimo, da poravna- jo zadnji obrok. OBJAVE POZIV Aktiv Zveze borcev železniške postaje Maribor bo v okviru pro- slav »Dneva železničarjev-« na dan pred praznikom v soboto dne 14. aprila letos odlkriJ spomenik v NOB padiLim ter v fašističnem terorju preminuiiilm železničar- jem Mariibora. Naprošamo vse ožje svojce teh žrtev, da nemudoma prijavijo kraj svojega bivališča železniški postaji v Mariboru, v prijavah pa naj navedejo tudi vstopno žele- zniško postajo, da jim bomo la- hko pravočasno pwslali brezplač- no železniško vozovnico, za ude- ležbo pri odkritju spomenika. Istočasno naiMToeamo vse tiste, ki so jim svojci teh žrtev poenani da jih na ta p>oziv, v kolikor so ga sami prezrli, opozorijo adi pa o njihovem ijrebivališču obvesti- jo postajo Maribor. Aktiv Zvez« borcev Maribor STANOVANJA POŠTENO UPOKOJENKO sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. ZA STANOVANJE IN HRANO grem pazit otroka od 1 leta starosti na- prej na dom. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO SOBO S POSEBNIM VHODOM išče v centru mesta sam- ski uslužbenec. Klicati: Viktor, te- lefon 20-79. ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi mojega nepozabnega moža, očeta, brata, strica in svaka MAJER MIHAELA se iskreno zahvaljujemo vsem sorod- nikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti, posuli grob s cvetjem in venci ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala nadzorniku proge Laško tov. Svečniku za tako ganljiv govor ob odprtem grobu, kakor tudi predsed- niku Društva upokojencev Laško, za- stopniku ZTP Celje in zastopniku J2 sekcije Celje, kakor tudi č. duhovšči- ni in vsem ostalim. Globoko žalujoča žena, hčerka in ostalo sorodstvo PRODAM 6 JUGOSLOVANSKA INVESTICIJSKA BANKA, podružnica Celje, proda naslednja osnovna sredstva: mize, stole, rolo omare, delovno garni- turo, REX garnituro, tel. aparate, pult, obešalnike, namizne svetilke, lestence, železno omaro in pisemsko tehtnico. Prednost nakupa ima so- cialistični sektor. Prodaja bo od 9. do 20. aprila 1962 dnevno od 9. do 13. ure. Po 20 .aprilu imajo pravico nakupa tudi privatniki. Dom Dušana Finžgarja v Celju, Mai-' strova 5, bo razprodajal po sklepu upravnega odbora 10 rabljenih omar 1 rabljen elektromotor 1 rabljeno črpalko, in sicer 9. aprila družbenemu sek- torju, od 10. aprila dalje pa ostalim interesentom. SAMSKO SPALNICO, orehov les, mo- ško kolo Wanderer, citre, vse dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Naslov v upravi lista. ENONADSTROPNO HISO — primerno za' manjši počitniški dom v PORE- ČU ugodno prodam. GLOGOSKI, Poreč, Keršovani 9, Istra. PRODAM SLIKE — originalne foto- grafije 26 X 20: RIM, FIRENCE, BE- NETKE. Naslov v upravi lista. PARCELO za Zgornji Hudinji 945 m2 po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. DIVAN, mizo, staro posteljo, nov vlo- žek z blazinami prodam pod ceno. Naslov v upravi lista. KRASNO masivno izdelano dnevno sobo v orehovem furnirju za šest oseb ugodno prodam. Naslov v upravi lista. DOBRO OHRANJENO kuhinjsko po- hištvo prodam. Kučan, Zidanškova 21, Celie. INVENTAR ZA ČEVLJARSKO delav- nico prodam. Maček, Slomškov trg 6. 3000 kg polsladkega sena naprodaj. Mastnak, Gorica 29, Dobrna. MAGNETOFON GRUNDIG TK 20 nov ugodno naprodaj. Bavcon, Skvar- čeva 12 (pri bazenu). HARMONIKA 32 basov ugodno napro- daj. Cepuš, Laško, Debro 19. POCENI PRODAM rabljen, dobro ohranjen levi štedilnik, kromiran, znamke GORAN. Lednik Vlado, Mose Pijada 20, Celje (rest. Kladi- var). LESENO STAVBO 6 X 4 m, primerno za sobo in kuhinjo ali manišo de- lavnico prodam. Stene so iz tesa- noga hrastovega in smrekovega lesa. Poizve se v gostilni Zerovnik, Iven- ca pri Voiniku. STANOVANJSKO HiSO si lahko pre- zida iz gospodarskega poslopja, ki ga proda obenem z velikim sadov- njakom v Celju. Ponudbe na upravo pod »Ugodno«. KAMNE ZA ZRMLJE (domači mlin), širina 45 cm, prodam. Zagrad 50, Celie. KUHINJSKA KREDENCA nova in otroška posteljica, ugodno naprodaj. Erjavec. Tkalska 9. DVA ZIDANA kuhiniska štedilnika prodam. Delakorda Martin, Ul. Mose Pijada 22, Celie. MOPED DVOSEDE2NI nov prodam. Vprašati Dobrova 19. DESNI ZIDANI štedilnik, moško kolo, kuhinjsko pohištvo, zidno opeko in koncertne citre, prodam. Informa- cije dnevno razen srede od 16. do 20. ure v Celestinovi 12, Celje. Industrijsko podjetje z obutvijo išče POSLOVODJO za svojo prodajalno v Celju. Ponudbe pod »Obutev« na upravo lista. RAZPISI Unrava Doma oskrbovancev Grmovie p. Žalec, razpisuje delovno mesto (;lavne bolničarke 1. Pogoi: bolničarska šola ali vsaj daljši tečai (bolničarski) ter najmanj 5 leta prakse pri bol- nikih. 2. Gospodinjsko pomočnico z znanjem dela v,kuhinji. Pod 1 nastop službe takoj ali s 1. majem. Pod 2 nastop službe s 1. majem. Plača po uredbi pravil usta- nove. Za samsko stanovanje in hrano preskrbljeno. ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega moža, očeta, bra- ta, strica in svaka KOSIC JOŽETA se iskreno zahvaljujemo vsem sorod- nikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti, posuli grob s cvetjem in venci ter sočustvovali z nami. Poseb- na zahvala SZDL »Center« Celje. Celje, 4. IV. 1962 Žalujoči: žena, otroci in sorodstvo ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega moža DOKLER JOŽEFA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Posebna zahvala sostanoval- cem, TEP za godbo in pomoč sindi- kata. Zahvaljujem se tudi vsem za tople besede pri odprtem grobu. Žalujoči: žena Cilka, nečak Laci, brat Albin, sestre Mici in Tilčka z družinama ter ostalo sorodstvo. Prvomajski izleti: 1. Preko Korduna na Jadran — dvo- dnevni avtobusni izlet. 2. Tri dni po zeleni Štajerski — tri- dnevni avtobusni izlet. 3. Tradicionalni izlet s posebno ladjo Po severnem Jadranu. (Tridnevni izlet). 4. V Djerdap — 4-dnevni izlet, kom- biniran prevoz: letalo — vlak — ladja! 5. Krog po Siciliji — 10-dnevna krož- na vožnja z avtobusom. V povratku ogled Rima, Napolija. 6. Tradicionalno prvomajsko potova- nje po Italiji: Firenze—Napoli— Pompeji. 6-dnevni avtobusni izlet. 7. Praga — Svetovno prvenstvo v va- jah na orodju. 8-dnevno potovanje v času od 3. do 10. julija. Spora- zumno s »Partizanom Slovenija«. 8. 30Q0 milj po Sredozemlju — 16-dnev- no potovanje z najmodernejšo pot- niško ladjo »Jugoslavija«. (Reka— Benetke—Krf—Kreta—Aleksandrij a —Cairo—Beyrouth—Haifa—Tel Aviv —(Jeruzalem — Rhodos — Atene—Be- netke—Reka). Cena 100.000 din! Delovni kolektivi! Pravočasno si re- zervirajte za Vaš izlet Kompasov tu- ristično opremljen avtobus. Poleg ne- štetih izletov, ki bodo vodili v vseh smereh po naši lepi domovini in od- krivali udeležencem neštete prirodne, zgodovinske in folklorne zanimivosti, bomo organizirali tudi izlete na vse pomembnejše gospodarske, kulturne in športne prireditve v inozemstvu. Potniki v inozemstvo. — Pri nas do- bite najhitreje vse vrste voznih kart za inozemstvo — vlak, ladja, avion. Prav tako Vam najhitreje posredu- jemo nabavo vseh tujih viz preko na- ših filijal v Zagrebu, Beogradu itd. Pred vsakim potovanjem obiščite Kompas — Celje in prepričali se boste o naši solidnosti! Delovni kolektivi! Dvodnevni izlet Trst—Benetke v našem modernem avtobusu bo presenečenje za Vas. Cena propagandna! Po Vaši želji Vam dostavimo brezplačno izdelan okvirni program! Pokličite tel. 23—50 ali pi- šite na naslov Kompas — Celje, Tom- šičev trg 1. Udeležujte se Kompasovih kvalitet- nih potovanj po domovini in drugih evropskih državah. Obiščite poslo- valnico Kompas — Celje, Tomšičev trg 1. Telefon 23—50 — nudimo Vam vse turistične informacije brezplačno. Kompasov oddelek za letni oddih Vam postreže z vsemi cenami hotelskih in privatnih uslug širom Jugoslavije in tujine. Turistično podjetje Kompas — Celje — Tomšičev trg 1. Tel. 23—50. 6-dnevno potovanje z avionam v GRČIJO IN EGIPT. Zadnji rok pri- jav 25. april 1962. PRVOMAJSKI IZLET 4 DNI — 4 MESTA TRST, BENETKE, PADOVA, VERO- NA. Prijave do 12. aprila 1962. 7-dnevno potovanje s posebnim vla- kom od 24. do 30. junija v GRČIJO — ATENE, PIREJ, SOLUN. Prijave do 10. maja 1962. 5-dnevno potovanje z avtobusom v TRST, BENETKE, VERONO in MI- LANO. Prijave do zaključnega šte- vila udeležencev. 2-dnevno potovanje z avtobusom v TRST IN BENETKE. Prijave do zaključnega števila udeležencev. 6-dnevno potovanje v KÖLN na med- narodno razstavo »Bolnica« za zdravstvene delavce. Prijave do 10. aprila 1962. DELOVNI KOLEKTIVI! POHITITE S PRIJAVAMI ZA PRVO- MAJSKE IZLETE, KER JE ŠTEVI- LO AVTOBUSOV OMEJENO. ZA CENJENA NAROČILA SE PRI- POROM-A IZLETNIK, turistična agencija, posln^'a'nica Celje, Titov trg 3, telefon 28-41. KUPIM VSELJIVO ENODRUŽINSKO HiSO ali stanovanje v Celju ali neposred- ni bližini kupim. Naslov v upra-vl lista. URADNI LIST FLRJ, letnik 1959 ln 1960 komplet, letnik 1961 od števUke 1 do 25, kupimo. Stanovanjska skup- nost Center Celje. RAZNO STROKOVNO ČISTIM SADNO DREV- JE! Dopisi Vrusnik, Teharska 38. TOVARISICI DENTISTKI PREGLJE- VI iskrena hvala za njen trud in nežnost pri zdravljenju mojih zob. Zupane Vida, Celje. NJIVO DAM V NAJEM V CELJU! Prodam železni plug ter nahrbtno škropilnico, popolnoma novo. Pukl Filip, Ronkova 2 (Ložnica). PREKLIC. Podpisana Selič Ivanka iz Radobelj preklicem, kar sem izja- vila o Krašovec Slavki iz Marija- gradca, ker je neresnično. OIVISTILA ISCEM KOOPERANTA! Za zidavo 2. in 3. nadstropja v strogem centru Celja. Prikladno za pisarne ali sta- novanja. Površina okoli 350 m2. Na- slov v upravi lista. UPOKOJENCI! Vabimo vas, da se udeležite skupnega izleta na Gorenj- sko. Ostale informacije dobite pri Stiglio, Stanetova 18, Celje. Odbor. OTVORITEV RAZSTAVE SLIK likov- ne sekcije »Prešeren« Celje, Dolik-a Jesenice v Celju. Narodni dom 9. 4. ob 19. uri. Razstava bo odprta do 18. 4. 1962. Podjetje Avtobusni promet Celje obvešča, da bo dne 8. 1Y. 1962 izvršena delna sprememba voz- nega reda lokalnega prometa v Velenju in Šoštanju: Avtobus, ki vozi ob 5.50 uri proti Šoštanju in iz Šoštanja ob 6.00 uri proti Velenju, bo vozil od tega dne samo ob delavnikih. Vzpostavljene bodo naslednje nove vožnje: Iz Šoštanja ob 16.45 proti Velenju in ob 17.05 iz Vele- nja proti Šoštanju. Od večernega vlaka iz Dravo- grada, bo vozil avtobus iz Šo- štanja ob 18.40 uri proti Topol- šici vsak dan, s takojšnjim po- vratikom nazaj v Šoštanj. Iz Šoštanja ob 19.30 uri vsak dan ter ob 20.30 uri ob nedeljah in praznikih proti Velenju. Iz Velenja ob 20. uri ob ne- deljah in praznikih proti Šošta- nju. Ukinjene pa bodo naslednje vožnje: Iz Šoštanja ob 18.45 uri proti Velen TU. Iz Šoštanja ob 19.35 uri proti Topolšici in iz Topolšice ob 20.20 uri proti Šoštanjn. Iz Velenja proti Šoštanju ob 19.15 ob nedeljah in praznikih. Ostale vožnje ostanejo brer spremembe. Na progi Celje—Prebold, od- sek Prebold—Dobrteša vas—Šem- peter, se od dne 8. IV. 1962 vzpo- stavita še dve vožji, in to: Ve- černja vožnja iz Celja ob 20.15 uri, se podaljša do Prebolda. Prihod v Prebold bo bo 20.55 uri. Zjutraj bo odhajal avtobus iz Prebolda ob 5.30 uri proti Šem- petru. Od tam se bo vračal ob 5.43 uri po starem voznem redu nazaj v Prebold. Ostale vožnje ostanejo »brez spremembe. Urcdr.LÇtvo Celje, Tiiov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 2^2"^ uprava Celje, Trg V. kongresa 5 — poštni predal 152 — telefon 2-5-?5 in 20-89 — toto« rnČTin pri Narodmi banki Celje: 603-11-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400. četrtletna 200 din — Inozeimstvo 2400 — posamezna številka 20 di- narjev — Rokopiisov ne vračamo — sprejem oglasov, razpiisov in objav do vsake srede do 12. ure ▼ oglasnem oddelku Trg V. kon- gresa Informacije o oglasih, razpisih in objavah dobite le v uprari Celjskega tednika! л PRI NAS In PO SVETU NOV TIP DRUŽINE... Kadar se dandanes starejši ljudje pogovarjajo o davno mi- nulih časih pogosto nanese bese- da tudi na temo o velikih dru- žinah. Družine z deset in več otrok so bile ipogost slučaj, na kmetih pa redkost, če jih je bilo kaj dosti manj. Kako pa je dandanes s to stvar- Í'o po svetu? O, precej drugače! inogoštevilne družine so že tudi pri nas redkost, veliko večja pa T deželah z visoko razvito civi- lizacijo. Vzemimo za primer družine v Združenih državah, kjer živi okoli 180 milijonov ljudi. Od skupnega števila pröbivalcev ZDA je 126 milijonov Američa- nov starih nad 14 let. No med te- mi je 27 milijonov samcev, 5 mi- lijonov ločenih in razvezanih in 10 milijonov vdovcev. Ostane, nam okoli 86 milijonov za.koncev,« ali 43 milijonov zakonskih pa- rov, ker nač predpostavljamo, da T Ameriki ni mnogoženstva. Po Tsem tem bi lahko sklepali, da je povprečje otrok na družino nekje med 1 do 2. to se pravi ne- kaiko naravno obnavljanje dru- žin z določenim odstotkom pri- rastka. Kako pa je s tem pri nas? Lani je bilo v Jugoslaviji 4.655.700 go- spodinjstev ali družin, ali za cel milijon več kot leta 1948. To po- večanje števila družin je treba pripisati ne samo povečanju skupnega števila prebivalcev, temveč zmanjševanju družinskih članov, osamosvajanju mladih parov itd. Minila je doba »tet« in >istricev«, kar je bil na deželi zelo pogost primer, ko se je le manjšemu številu posrečilo najti zakonskega druga zaradi eko- nomskih navad dedovanja, dote itd. Tako je leta 1948 bilo v eni družini povprečno 4.37 članov. Vse kaže, da je povprečje dveh otrok nepisana norma družin v razvitejših državah, pa tudi pri nas... jih je danes samo še 3.98. Naj- manjše število družinskih članov imajo primorski otoki kot so Krk, Mali Lošinj in še nekateri kraji. To pomeni da v jugoslo- vanskem merilu na eno družino v povprečju ne prideta niti po dva otroka. Imamo pa v Jugoslaviji obči- ne, kjer je veliko članov v go- spodinjski skupnosti povprečje. To so občine v Metohiji in na Kosovom. Takih občin je tam de- vet, dve sta še v Makedoniji in ena v Bosni. Nasprotno pa je na najnižji stopnici med mesti z nad 10.000 prebivalci naš gorenjski železarski center Jesenice, kjer na eno družino pride 2.55 članov, to pa pomeni, da je največ dru- žin z enim otrokom, mnogo jih je pa brez otrok. In pri nas v celjskem okraju? V celjskem okraju, ki ima 197.900 prebivalcev je gospodin- stev: - — z dvemi člani 9.135, s tremi člani 11.323. s štirimi člani 10.971, s petimi člani 7.397, s šestimi člani 4.097. — potem pa številke naglo pa- dajo: S sedmimi člani je 2.059 gospodinstev, z osmimi 1.025, z devetimi in več člani pa 830 go- spodinstev. Občina z največjim povpreč- jem družinskih članov je obči- na Slovenske Konjice, ki ima 3.2 % vseh gospodinjstev z več kot 9 člani. 3.8 odstotkov z osem člani in 19.3 odstotke z povpreč- no 4 člani. Kot je to splošen pojav ima občina Celje najmanj velikih družin, kar je značilno za vsa gosto naseljena področja. Tako je v celjski občini komaj 1 od- stotek gospodinjstev z 9 in več člani, ter 1 odstotek z osem čla- ni. Največ jih je v Celju z šti- rimi člani, to se pravi naravna »obnova«, na dva zakonca — dva otroka. Brez dvoma je v primeri z dru- žino pred pol stoletja danes tip družine zelo spremenjen. Pomlad je tu... Naj se zima še tako obira in obotavlja, pomlad hoče svojo četrtino v letu zase. Tokrat smo segli po tem prijet- nem pomladanskem motivu, ki je nastal nekje v deželi cardas» med Donavo in Tiso... Moderno mestece na vodi Prekooceanska ladja >France« je zadnja beseda sodobnega ladjedelništva. Po pravici jo imenujejo malo moderno meste- ce na vodi. Potniški ladijski pro- met je deloma potreba, v mno- gočem pa popreje tekma za pre- stiž kot pa ekonomsko utemelje- na in rentabilna zadeva. Velika potniška ladja »France «je last- nike stala 80 milijonov dolarjev. Cez ocean prevaža 400 potnikov prvega razreda in 1.600 potnikov turističnega razreda. Potniki prvega razreda imajo prave gar- sionere in apartmane s kopalni- cami. Poleg jedilnic, kavarn, klubskih in igralnih salonov ima ladja tudi »teen-agers« klub, ali klub za mladino med 10 in 20 let. Ladja ima dve kinodvorani, kon- certno in plesno dvorano, več pa- lub z zelenimi vrtovi, plavalni bazen in kdo ve kaj še vse od lastnega časopisa do suipper — moderne kuhinje in francoske kleti v kateri premorejo 65 vrst šampanjca ter 31 vrst žganih pi- jač. V tem plavajočem hotelu streže gostom 75 natakarjev, za- bavne programe pa izpolnujejo najboljši orkestri, plesalci in pevci — vse do strip-teasa. Koliko stane vožnja od Le Havra v Franciji do New Yorka v prvem razredu — tega nismo mogli zvedeti... 3.000 KILOMETROV Z AVTO- STOPOM Vladimir Lukič iz Osijeka ima sicer »povlastico« za znižano vož- njo po svojem očetu, toda na pot ne gre nikoli s Icupljeno vozno karto. Lani je med počitnicami prepotoval 3.000 kilometrov z av- tostopom in si vožnjo tudi od- služil. Pomagal je čistiti vozila, odganjal šoferjem spanec, ponoči je spal tudi v kabinah in čuval vozila, tujcem pa se je ponujal kot vodič in tolmač. VINO IMA BOLJŠI OKUS... Bajo Pesic iz Danilovgrada je vinogradnik. Pa ne samo to. Ze- lo spreten kamnoklesar je. Nedav no si je izklesal iz veliki blokov granita dva vinska soda v obli- ki kadi. Ena posoda drži 200, dru- ga pa 150 litrov. Pravi, da je vi- no v taki posodi mnogo bolj oku- sno kot v lesenih sodih. Pri za- govoru se zateka kar v davno preteklost in pravi, da so tudi Rimljani imeli kamnite posode za vino — tiste značilne amfore ki jih najdemo v muzejih. Odločanje — Veš, — tako mi je hitel za- gotavljati, — midva z ženo se ni- koli ne prepirava. Zato ne, ker sva si razdelila področja o katerih odločava z popolno avtoriteto. Žena odloča o vsakdanjih tekočih stvareh, meni pa je prepustila od- ločanje o najvažnejšem... — — No, kaj odloča tvoja žena? — sem vprašal. — O vsakdanjih stvareh. O tem kaj bomo jedli, kako se bomo oblačili. Ali bomo kupili televizor, avto, ali bomo zidali hišo in po- dobno. Tudi če bom menjal služ- bo, če se bomo selili drugam, » vsem tem odloča žena... — — No, to je pa menda tudi vse. Kaj potem odločaš še ti? — O. ne boš me podcenjeval. Jaz odločam o važnih rečeh... — O čem na primer? — — O tem ali je Combe lump ali ni. Ali je konferenca v Ženevi uspešna ali ni... Vidiš, o takih važnih vprašanjih odločam jaz ... Sramežljivec zmoguje Naslednik »velikega« Diorja, pokojnega modnega diktatorja v Parizu Yves St. Laurent, ki mu je komaj 26 let, velja za zelo plahega in sramežljivega fanta. Droban, tanek, z naočniki na no- su izgleda krhek in neolbogljen. Baje se silno boji nežnega spola, čeprav se okoli njega kar tare manekenov, lepih deklet, ki bi jim ne bilo odveč postati gospa St. Laurent, ki po »službeni dolž- nosti« pogosto stojijo pred svo- jim sramežljivim šefom zelo po- manjkljivo oblečene. Zadnja revija v njegovem pre- urejenem salonu je spet bila »revolucija« na poprišču mode. Ta zmaga ob zelo močni konku- renci v modnem Parizu ga je »dobesedno vrgla iz tira«. Ko mu je prišla čestitati »prijateljica« balerina Zizi Jeanmaire, se je od sreče razjokal na njenih lepih ramenih. Ganljivo, kaj? Kdo ve, ali je fant res tako naiven in sramežljiv, ali pa je vse skupaj dobro premišljena re- klamna drža. Kajti milijoni ne- prestano polnijo njegovo blagaj- no. »Žeja« po modnih krikih je neusahljiv vrelec čistega zlata ... Yves St. Laurent menda zardi tu- di takrat, kadar na »živi pupi« preiskuša svoje modne zamisli.. (NE) VSE O OVCAH Pretekli teden je lastnike televizij- skih sprejemnikov pretresla reportaža o nesreči, ki je prizadela ovčarstvo v naših južnih krajih, ko jih je nezašči- tene zalotil visok sneg in ko je ov- čarjem zmanjkalo krme. Na tisoče živali je bilo izpostavnjeno poginu ... Ovca je pomembna žival. Ze na najstarejših človeških umetninah, na votlinskih freskah najdemo pogosto upodobljeno ovco. Ta žival je bila in je še danes sestavni del človekove proizvodnje. Nomadskim narodom je bila ovca celo edino bogastvo in pre- den je človek »izumil« denar, je bila ovca po svetu zelo razširjeno plačilno sredstvo. Malokatera žival je tako posegla v zgodovino razvoja človeške družbe. Tako je v Angliji pred stoletji bila ovčjereja »zlata jamac nastajajočega modernega kapitalizma in industrije. Na Aangleškem so na silo preganjali revne kmečke sloje z njihovih njiv, spreminjali orno zemljo v pašnike, ograjevali so velike komplekse in re- dili velikanske črede ovac. Ljudi, ki so morali iz vasi, so primorali za delo v velikih tekstilnih tovarnah. Od ta- krat so si ovce po krivem zaslužile asocialno karakteristiko, češ, da ovce žro ljudi. Precej ozkosrčen je tisti človek, ki misli, da je ovčarstvo znak zaostalega gospodarstva. Ravno narobe. Ovčar- stvo je ena najvažnejših vej v svetov- nem gospodarstvu. Po cenitvah sta- tističnega oddelka OZN je bilo leta 1958 na svetu okoli 940 milijonov ovac, ki so dale industriji okoli 2 milijona 419.000 ton volne. Najmočnejša proizvajalca volne in drugih stranskih proizvodov sta brez dvoma Avstralija z 149,000.000 ovac in 766.300 ton letne proizvodnje volne ter Sovjetska zveza z 129 milijoni ovac in 347.50« tonami letne proiz- vodnje. Jugoslavija je za Anglijo, Španijo in Francijo četrta država v Evropi, ki ima najbolj razvito ovčarstvo. Pod- nebje južno od Save je zelo primerno za ovčarstvo kot pač ves zmeren pla- ninski pas severne hemisfere. V Istri, Liki, Bosni in Hercegovini, Crni Gori, na Kosovem, v Metohiji in v Makedoniji je ovčarstvo med najvaž- nejšimi panogami kmetijstva. V Ju- goslaviji redimo okoli 10 milijonov ovac, ki letno dajejo blizu 14.000 ton volne. Posebnost med ovcami so vsekakor tiste v Srednji Aziji, ki dajejo krzno za plašče in okraske petičnim mod- nim damam. To so astrahanske ovce. Pravo astrahan krzno je tisto, ki ga oderejo z nerojenega jagnjeta, ki ga izrežejo iz ubite ovce v visoki bre- josti. V novejšem času je tudi že ve- liko goljufij, nepravega astrahanskega krzna. Baje pa so iznašli način, da ovca po vbrizgani injekciji skoti mrt- vega mladiča predčasno in tako ohra- nijo ovco, ki je prej vedno plačala z življenjem žensko nečimernost. Ra- zumimo, da meso take ovce ni ravno užitno in da je šlo kot stranski pro- dukt v industrijsko predelavo, kjer je bilo to mogoče. To naj bi bilo »vse« o ovcah. Se- veda »vse« je pretirana beseda. Se ve- liko bi bilo mogoče napisati o tej krotki živali, sestri divje ovce, ki je ravno nasprotje pohlevnosti in skrom- nosti. Toliko o ovcah ob dogodku, ki je tako zelo prizadel ovčji rod pri nas. Navržem naj samo še podatek, da so naše »solčavke« posebno iskana pas- ma, toda žal ovčjereja v našem okraju izumira. Zakaj? UBOGE OVCKE Letošnja zima nd prizanesla ni- ti živalim. Zlasti hudo so strada- le ovce. Vzrok za to moramo po- iskati v dejsitvu, da je pomlad še- le koncem marca napovedala pri- hod. Vreme se je zjasnilo, led in sneg sta se topila, skraitka kaza- lo je, da bo pomlad prišla v de- želo. Kot po stari navadi so ob teh znakih ovčarji v južnih predelih naše države krenili v gore. Niso pa računali na ponovne snežne meteže. Tako se je zgodilo, da so cele črede bile zaradi velikih na- sipov odrezane od vasi. Ovčarji so si pomagali, kakor so pač zna- li, vendar nesreče niso mogli pre- prečiti. Sodijo, da je talco na pla- nem (poginilo preko 500 ovac, in sicer samo v eni vasi 27. Poginile so predvsem mlade ovčke, ki niso prenesle mraza in lakote. Nesreča bi bila še večja, da ov- čarjem naso priskočili na pomoč pripadniki Ljudske armade, ki so se prebili do zasneženih čred in ki so iikrati na razne načine oskrbovali črede s senom. Pri- padniki ljudske armade pa so hkrati rešili tudi nekatere ovčar- je, katerim so prsti na nogah že; začeli zmrzovati. Te so takoj pre- peljali v dolino, vojaki pa so se pobrigali za čredo. Na cestah v Liki, Hercegovini in Cmi gori si morate včasih dobe- sedno prebijati pot skozi črede ovac, ki prav po ovčje vztrajajo na cestah