DELEGATSKA PRILOGA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA V MESECU SEPTEMBRU 1. pregled izvajanja sklepov ZZD, ZKS in DPZ od 24.12. 1984 do 25. 4. 1985 2. poročilo o poslovanju OZD gospodarstva in negospodarstva v I. polletju 1985 3. uskladitev družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1981—85 4. problematika na področju kulture 5. osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 6. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin 7. osnutek odloka o pokopališkem redu 8. dopolnilna odločba o uvedbi komasacijskega postopka v Podlipski dolini in v Bevkah 9. obrazložitev k predlogu odloka o podeljevanju priznanj občine Vrhnika 10. obrazložitev k predlogu pravilnika o ravnanju z gradivi zaupne narave 11. odgovor na delegatsko vprašanje DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79 in 5/82) in 91. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 24. 6. 1985 SKLICUJEM 37. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v ČETRTEK, 19. 9. 1985, ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Ivan Cankar Vrhnika, Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. a) pregled in potrditev zapisnika 36. seje zbora z dne 27. 6. 1985 b) pregled izvajanja sklepov ZZD, ZKS in DPZ od 24. 12. 1984 do 25. 4. 1985 2. poročilo o poslovanju OZD gospodarstva in negospodarstva v I. polletju 1985 3. uskladitev družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1981—85 4. predlog odloka o podeljevanju priznanj občine Vrhnika 5. predlog pravilnika o ravnanju z gradivi zaupne narave 6. volitve in imenovanja . 7. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj OPOMBA: Gradivo pod točko l.a, 6. in 7. boste prejeli naknadno! PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Janez PEČAR. 1. r. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79 in 5/82) in 91. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 24. 6. 1985 SKLICUJEM 37. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v ČETRTEK, 19. 9. 1985, ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Ivan Cankar Vrhnika, Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev in poročilo verifikacijske komisije 2. a) pregled in potrditev zapisnika 36. seje zbora z dne 27. 6. 1985 b) pregled izvajanja sklepov ZZD, ZKS in DPZ od 24. 12. 1984 do 25. 4. 1985 3. poročilo o poslovanju OZD gospodarstva in negospodarstva v I. polletju 1985 4. uskladitev družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1981—85 . 5. problematika na področju kulture 6. osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 7. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 8. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin 9. osnutek odloka o pokopališkem redu 10. dopolnilna odločba o uvedbi komasacijskega postopka v Podlipski dolini in v Bevkah 11. predlog odloka o podeljevanju priznanj občjne Vrhnika 12. predlog pravilnika o ravnanju z gradivi zaupne narave 13. volitve in imenovanja 14. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj OPOMBA: Gradivo pod točko 2. a, 7., 13. in 14. boste prejeli naknadno! PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Dušan PLESTENJAK, 1. r. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79 in 5/82) in 91. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 24. 6. 1985 SKLICUJEM 36. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v ČETRTEK, 19. 9. 1985, ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Ivan Cankar Vrhnika, Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev in poročilo verifikacijske komisije 2. a) pregled in potrditev zapisnika 35. seje zbora z dne 27. 6. 1985 2. b) pregled izvajanja sklepov ZZD, ZKS in DPZ od 24. 12. 1984 do 25. 4. 1985 3. uskladitev družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1981—85 4. problematika na področju kulture 5. osnutek dogovora o ' usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 6. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 7. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin 8. osnutek odloka o pokopališkem redu 9. dopolnilna odločba o uvedbi komasacijskega postopka v Podlipski dolini in v Bevkah 10. predlog odloka o podeljevanju priznanj občine Vrhnika 11. predlog pravilnika o ravnanju z gradivi zaupne narave 12. volitve in imenovanja 13. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj OPOMBA: Gradivo pod točko 2.a, 6., 12. in 13. boste prejeli naknadno! PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Andrej SKRT, 1. r. PREGLED izvajanja sklepov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Vrhnika od 27/12-1984 do 25/4-1985 V skladu s sprejetim programom dela zborov Skupščine občine Vrhnika naj bi vsake tri mesece pripravili in na sejah zborov obravnavali poročilo o izvajanju na sejah sprejetih sklepov in stališč. V poročilu so zajeti najvažnejši sklepi, iz katerih vsebine izhajajo določene naloge in obveznosti sklepov, s katerimi so bili sprejeti določeni akti, informacije sprejete na znanje, imenovani člani posameznih organov, tu ne ponavljamo in so razvidni iz zapisnikov posameznih sej, ki so jih delegati sproti prejeli. Pregled izvajanja sklepov od 25. do vključno 29. seje zborov Skupščine občine Vrhnika je bil obravnavan na skupščini, dne 28/3-1985. 30. seja ZZD — 27/12-1984 29. seja ZKS — 27/12-1984 30. seja DPZ — 27/12-1984 * CESTNOPROMETNA PROBLEMATIKA V OBČINI VRHNIKA SKLEP: Sprejme se poročilo cestnoprometne problematike v občini Vrhnika z naslednjimi STALIŠČI: 1. Zbori skupščine občine ugotavljajo, da se stanje prometne varnosti v občini Vrhnika glede na število prometnih nesreč, kljub objektivno slabšim pogojem izboljšuje. 2. Vzroki za nezadovoljivo stanje prometne varnosti so subjektivne in objektivne narave in vsi pristojni organi in organizacije si morajo prizadevati, da se vsaki vzroki subjektivne narave zmanjšajo na minimum. 3. Zbori skupščine občine podpirajo pobudo, da se problematika cestnega gospodarstva vključi v program dela v Skupščini SRS za leto 1985. 4. Vsi subjekti v občini, ki so odgovorni in dolžni skrbeti za varen promet, naj se aktivno angažirajo za dosledno izvajanje vseh predpisov s področja cestnega prometa in za čim boljše stanje prometne varnosti na vseh cestah v občini. Posebno pozornost je potrebno posvetiti preventivni dejavnosti. 5. Krajevne skupnosti in organizacije združenega dela naj redno spremljajo in analizirajo cestno prometno situacijo in probleme na prometnih površinah na svojem območju in tej podlagi sprejmejo oz. predlagajo konkretne rešitve za čim boljšo prometno urejenost. 6. Vse članice sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in ostale zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti naj se aktivno vključujejo v organizacijo in izvedbo vseh preventivnih akcij, ki jih organizira republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in še nadalje posvečajo kar največjo skrb prometni vzgoji otrok in mladine, poleg tega pa zagotovijo izvedbo tudi ostalih akcij namenjenih odraslim voznikom in drugim občanom. 7. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naj ponovno oživi akcijo, da se vsakemu lastniku kolesa izda obrazec »kaj vem o svojem kolesu«, na katerega naj vsak vpiše vse pomembno podatke o svojem kolesu. 8. Organizaciji za vzdrževanje cest in krajevne skupnosti naj v okviru razpoložljivih sredstev zagotovijo redno vzdrževanje vseh cest v občini in pravočasno izvajanje zimske službe. 9. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ureditvi varnih avtobusnih postajališč in prehodov čez cesto. Samoupravna komunalno-cestna skupnost naj v sodelovanju z vsemi pristojnimi organi in organizacijami ponovno pregleda in preveri vse črne točke in nevarna mesta na cestah v občini in izdela program njihove odprave. Prvenstveno naj se odpravijo tiste črne točke oz. nevarna mesta, ki so subjektivne narave in terjajo manjša finančna sredstva. 10. Inšpekcijske službe, upravni organi in tudi vsi občani, naj vzdrževalce cest sproti opozarjajo na vse poškodovane prometne znake. 11. Pristojni upravni organ naj uredi vse potrebno, da bo postajališče lokalnega avtobusa na relaciji Smrečje—Borovnica postavljeno izpred sodišča na Jelovškovo ulico — pri tržnici. 12. Postaja milice Vrhnika naj zagotovi, da bodo vozniki medkrajevnega avtobusnega prometa dosledno upoštevali vse prometne predpise (parkiranje pred Mercatorjem, Zdravstvenim domom in podobno). 13. Zbori skupščine občine podpirajo povišanje prispevne stopnje za vzdrževanje in obnovo skupnih komunalnih objektov in naprav za 1,22 % iz dohodka, od katere se bo 15 % zbranih sredstev namenjalo za javno razsvetljavo, ki v veliki meri vpliva na prometno varnost na cestah. 14. Zbori skupščine občine apelirajo, na krajevno skupnost Log, da v skladu z ostalimi krajevnimi skupnostmi, ki spadajo v šolski okoliš Osnovne šole Log—Dragomer, zagotovijo realizacijo že dogovorjene ureditve primerne peš poti, za varen dostop otrok v osnovno šolo. OBRAZLOŽITEV je pripravil oddelek za notranje zadeve in komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. Večina sklepov in stališč izpostavlja splošno problematiko s področja cestnega prometa in prometne varnosti, katere razreševanje je dolgoročnejšega značaja in bo podrobneje obdelano v poročilu, ki bo posredovan zborom Skupščine občine Vrhnika koncem tega leta. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s svojimi organi in posamezne članice sveta stalno zagotavljajo in spremljajo izvajanje prometno preventivnih akcij, ki naj prispevajo k izboljšanju prometne varnosti na cestah v občini Vrhnika (šolske prometne akcije in tekmovanja, preventivni tehnični pregledi motornih vozil, varnostni pas, teden kolesarjev, itd...) Komisija za prometno signalizacijo pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sproti spremlja stanje cestno prometne signalizacije in ugotavlja nevarna mesta na cestah, ki jih je treba ustrezno zavarovati ter posreduje svoje predloge za izdajo ustreznih odločb oz. soglasij za postavitev prometne signalizacije- Na podlagi pregleda Komunalnega podjetja Vrhnika je bila določena prioriteta za namestitev nove prometne signalizacije, zamenjavo in obnovo poškodovane ter odstranitev neustrezne prometne signalizacije na območju cele občine. Postajališče lokalnega avtobusnega prometa Smrečje—Borovnica je bilo urejeno v skladu s sklepom skupščine občine. Postaja milice Vrhnika spremlja in nadzoruje promet medkrajevnega avtobusnega prometa in po potrebi ustrezno ukrepa, kljub temu pa ugotavljamo, da vozniki, predvsem v nočnem času, ne upoštevajo omejitev hitrosti na Cesti 6. maja, o čemer pa smo že obvestili Integral — TOZD Obmestni promet. Realizirana so bila tudi stališča pod točkami 3., 6., 11., 12., 13. Krajevna skupnost Log, kljub pomoči upravnega organa ni pristopila k realizaciji pešpoti, kar še vedno predstavlja potencialno nevarnost za šolske otroke, posebno še v zimskih mesecih. 31. seja ZZD — 31/1-1985 30. seja ZKS — 31/1-1985 31. seja DPZ — 31/1-1985 32. seja ZZD — 28/2-1985 31. seja ZKS — 28/2-1985 32. seja DPZ — 28/2-1985 ANALIZA URESNIČEVANJA POLITIKE ŠTIPENDIRANJA V OBČINI VRHNIKA V LETU 1984 IN ANALIZA POKLICNEGA USMERJANJA SKLEP: Sprejme se analizo uresničevanja politike štipendiranja v občini Vrhnika v letu 1984 in analizo poklicnega usmerjanja z naslednjimi ZAKLJUČKI: — število razpisanih kadrovskih štipendij za šolsko leto 1985-1986 je v primerjavi s preteklim letom znatno višje; — število nepodeljenih štipendij upada; — v globalu je odnos med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev ugoden; — kljub težavam v gospodarstvu se uresničuje usmeritev, da OZD zaposluje svoje kadrovske štipendiste; — pri usmerjanju osnovnošolcev je bilo doseženo razmerje v prid proizvodnih poklicev in z naslednjimi STALIŠČI: 1. Srednjeročnemu planiranju potreb in načrtovanju kadrov v organizacijah združenega dela za obdobje 1986—1990 bo potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti, ker bo le tako možno realneje pristopiti k poklicnemu usmerjanju učencev v deficitarne poklice v občini Vrhnika. 2. Ob obravnavi strukture razpisanih kadrovskih štipendij je bilo ocenjeno, da je število razpisanih štipendij za stopnjo strokovne izobrazbe nad IV. izobrazbeno kategorijo premajhno. Kadrovsko štipendiranje je eden od dejavnikov, s katerimi bi izboljšali izobrazbeno strukturo zaposlenih v gospodarstvu občine, za katero ugotavljamo, da je prenizka in ustvarili kadrovski potencial za prestrukturiranje gospodarstva v občini. 3. Potrebe po kadrih, ki jih OZD izkazujejo preko razpisam kadrovskih štipendij kažejo na to. da gospodarstvo v občini izkazuje potrebe po t.i. »moških« poklicih. Družbeno-politični zbor je ob tem opozoril, da bi morale OZD razpisati več štipendij za poklice, za katere se izobražuje tudi ženska mladina. OBRAZLOŽITEV je pripravila kadrovska službd. 1. Planiranje kadrov v OZD je še vedno šibka točka uresničevanja kadrovske politike. To se je pokazalo predvsem pri oblikovanju štipendijske politike (zlasti pri štipendiranju iz združenih sredstev), kjer naj bi štipendirali predvsem kadre, ki jih v občini izrazito primankuje. Seznami deficitarnih oz. sufici-tarnih poklicev.bi morali temeljiti vsaj na srednjeročnih potrebah po kadrih OZD, vendar pa so srednjeročni plani presplošni in ne opredeljujejo konkretno kateri kadri bodo v srednjeročnem obdobju v občini potrebni. Skupnost za zaposlovanje se zato pri oblikovanju deficitarnih oz. suficitarnih poklicev opira na letne potrebe po kadrih, kar vsekakor ni dobro, saj se lahko poklici, ki so bili opredeljeni kot deficitarni, že v naslednjem letu pojavijo kot suficitarni. 2. V občini Vrhnika je vsako šolsko leto razpisanih veliko kadrovskih štipendij, v šolskem letu 1985/86 kar 230. Največ jih je razpisanih za II.. III. in IV. stopnjo (145). kar kaže nato, da je tehnologija proizvodnega procesa pač taka. da potrebuje kader z izobrazbo največ do IV. stopnje. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo morale OZD posvetiti več pozornosti izboljšanju tehnoloških procesov in na ta način zaposlovati več kadra s strokovno izobrazbo od V. stopnje navzgor. 3. »Moških« in »ženskih« poklicev sicer ne poznamo, vendar pa so pogoji dela tisti, ki omogočajo več zaposlitev za moške kot za ženske. Ko se bodo le-ti spremenili, bodo imele tudi ženske več možnosti, da bodo opravljale tista dela, ki veljajo za moške. 33. seja ZZD — 28/3-1985 32. seja ZKS — 28-3-1985 33. seja DPZ — 28-3-1985 NEKATERA VPRAŠANJA NADALJNJEGA RAZVOJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI VRHNIKA SKLEP: - Sprejme se poročilo o nekaterih vprašanjih nadaljnega razvoja zdravstvenega varstva v občini Vrhnika z naslednjimi UGOTOVITVAMI OZ. STALIŠČI: 1. Razprava problematike razvoja zdravstvenega varstva naj se z obravnavo na seji skupščine občine ne zaključi, temveč naj se dodatno ustrezno dopolni in posreduje v širšo javno razpravo v občini. 2. Zbori skupščine občine podpirajo prizadevanja in aktivnosti predsedstva Občinske zdravstvene skupnosti v zvezi s problematiko zdravstvenega varstva in zadolžuje izvršni svet, da se tvorno vključi pri razreševanju nastalih vprašanj, predvsem preko komiteja za družbene dejavnosti in občo upravo. 3. Zbori skupščine občine menijo, da bi bilo potrebno ob obravnavi odprtih vprašanj zdravstvenega varstva pripraviti sočasno s programom za leto 1985 tudi ukrepe, ki bodo skupaj z obravnavanim poročilom predstavljali osnovo za sanacijo stanja v občinski zdravstveni skupnosti. Glede na to, da je prispevna stopnja za občinsko zdravstveno skupnost le v posredni povezavi z obravnavano problematiko, zbori skupščine predlagajo, da naj se le-ta dogovori v okviru dovoljene porabe v družbenih dejavnostih. OBRAZLOŽITEV je pripravila Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika. Obravnava »Nekaterih vprašanj nadaljnega razvoja zdravstvenega varstva v občini Vrhnika« je imela namen ustvariti trajnejše vsebinske materialne pogoje za razvoj zdravstvenega varstva v občini Vrhnika. K tej razpravi je občinska zdravstvena skupnost pristopila predvsem zaradi priprav srednjeročnega in dolgoročnega plana razvoja, delno pa je to vprašanje bilo pogojeno tud' z že dalj časa trajajočim neugodnim materialnim polwzajem občinske zdravstvene skupnosti. Danes lahko trdimo, da je prav slednje delno preusmerilo naše prvotne načrte, da usmerimo dogovarjanje o nadaljnjem razvoju zdravstvenega varstva v občini na sodelovanje najširšega kroga delovnih ljudi in občanov — uporabnikov in izvajalcev — pri oblikovanju srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja. Pretežni del aktivnosti je tako usmerjen na reševanje sedanjih materialnih razmer, kar pa nas seveda ne more zadovoljiti in bomo morali v prihodnjem polletju vso pozornost nameniti tudi uresničitvi te razprave saj je dogovor o nadaljnjem razvoju zdravstvenega varstva v občini še kako pomembna in odgovorna naloga. Pri tem pričakujemo tudi uresničitev dogovora, da bo program za širšo obravnavo pripravilo Predsedstvo OK SZDL Vrhnika. V nadaljevanju navajamo, v kakšni smeri so tekle razprave* kratkoročnih vprašanjih razreševanja zdravstvenega varstva v občini Vrhnika in kako smo sledili nekaterim usmeritvam Predsedstva OK SZDL, zborov SO Vrhnika in Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika. Izvršni svet in zbori Skupščine občine Vrhnika so sprejeli nekatera stališča v zvezi s sanacijo negativnega financiranja stanja, ki ga je občinska zdravstvena skupnost Vrhnika zabeležila ob zaključku poslovnega leta 1984. Zaključek polletnega poslovanja kaže, da je občinska zdravstvena skupnost Vrhnika svoj finančni načrt za leto 1985 sprejela z upoštevanjem stališč Izvršnega sveta in zborov Skupščine občine Vrhnika. Tako sta bila prispevna stopnja in program zdravstvenega varstva za leto 1985 povečana le za delno pokritje izgube, nastale v letu 1984. Za sanacijo celotne izgube pa bo potrebno daljše časovno obdobje. OZS Vrhnika ob koncu I. polletja 1985 še vedno beleži nekrite odhodke v višini 20.215.250,OOdin. 1. Sporazumi o svobodni menjavi dela izvajalskih TOZD na področju zdravstva so bili v letu 1985 izdelani in sprejeti z upoštevanjem družbeno dogovorjenih izhodišč (elementov) za oblikovanje cene, ter se torej gibljejo v okviru dovoljenega programa OZS. Že takoj po sprejetih programih pa so izvajalci zahtevali povečanje cen storitev (razlogov, ki so znani, posebej ne navajamo, upoštevamo pa njiihovo opravičenost), za kar pav finančnem načrtu nismo predvideli dovolj sredstev in zopet stojimo pred problemom, kako nadoknaditi nepokrita sredstva, saj dotok sredstev ni sorazmeren zahtevam izvajalcev po dvigu cen. To bo zahtevalo valorizacijo programov za leto 1985. Ob tem pa izvajalci (Dom upokojencev — razširitev doma je povečala kapacitete, ki zahtevajo večje število zaposlenih in seveda več sredstev; NZD TOZD Zdravstvo na Vrhniki — povečanje teama v zobozdravstvu) vztrajajo na razširitvi programa zaradi povečanja delovnih kapacitet. To zahtevajo njihovi programi uresničevanja nalog na podroočju zdravstvenega varstva. Seveda pa OZS tega ni predvidela v letošnjem finančnem načrtu. 2. Pospeševanje zdravstvene preventive je dolgoročna naloga, ki zahteva ne samo prestruktujiranje sredstev, ampak novo organizacijo, način dela in seveda tudi dodatna sredstva vsaj v prvi fazi uresničevanja tega programa. Doslej so bile opravljene v zvezi s tem naslednje naloge: Na področju zobozdravstva je načrtovana zaposlitev še enega teama (z vsemi problemi, na katere smo opozorili v točki 1.); v letošnjem letu bo končana specializacija zdravnika medicine dela, kar bo pomenilo zagotovitev strokovne podlage za širše načrtovanje in uveljavljanje medicine dela kot pomembne oblike preventivnega zdravstvenega varstva. To pomeni, da bo v prihodnje potekalo tudi dodatno usposabljanje zdravnikov splošne prakse v NZD TOZD Zdravstvo Vrhnika na področju medicine dela. 3. Pobude, da se odprejo obratne ambulante, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu zdravstvenemu varstvu, niso nove. V tem času potekajo razgovori z 1UV Vrhnika. LIKO Vrhnika, načrtujejo pa se tudi konkretnejši razgovori s Kovinarsko Vrhnika. V tem času še ni mogoče z gotovostjo poročati o datumu njihove ustanovitve saj je realizacija teh dogovorov v mnogočem odvisna od materialnih pogojev. 4. Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika je v letu 1985 uvedla strokovno kontrolo računov zdravstvenega varstva. Vse račune sedaj pregleduje za to usposobljen strokovnjak — zdravnik. Ta strokovna kontrola računov zaenkrat sicer še ni dala kakih vidnejših rezultatov, menimo pa. da je še prezgodaj, da bi lahko rezultate te kontrole že ocenjevali. 5. Razreševanje nastale problematike si ni mogoče zamišljati brez sodelovanja samih izvajalcev. Ti so bili aktivneje vključeni še zlasti pri razreševanju ne-likvidnostnega položaja OZS. Izvajalske delovne organizacije so z razumevanjem pristale na kasnejši datum plačila za opravljene zdravstvene storitve, ter tako upoštevale tudi finančne zmožnosti OZS. Seveda pa bo treba tako sodelovanje še naprej razvijati, 6. Prostorska problematika Zdravstvenega doma Vrhnika ostaja še vedno aktualna, hkrati pa tudi težko razrešljiva. Ob upoštevanju materialnih možnosti je, po izjavi predstavnikov Zdravstvenega doma. najrealnejša rešitev v preselitvi skupnih strokovnih služb NZD v prostoru izven Zdravstvenega doma Vrhnika. Kam in pod kakšnimi pogoji pa še ni dogovorjeno in bo o tem stekla konkretna razprava v jeseni. 7. Glede nekaterih pripomb Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika, da gradivo »Nekatera vprašanja nadaljnega razvoja zdravstvenega varstva v občini Vrhnika« v nekaterih delih ugotovitev, primerjav podatkov in ocen ne navaja najustrezneje, pa bo občinska zdravstvena skupnost le-to dopolnila in argumentirala, ko bo zaključena razprava o tej problematiki. Prosimo, da upoštevate, da informacija ne more biti popolna. Daje pa odgovore na nekatera konkretna vprašanja, ki jih je izpostavil Izvršni svet SO na 107. seji. Pripravili smo jo ob sodelovanju izvajalcev in bo posredovana tudi na seji skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika v septembru. POROČILO O IZVAJANJU KMETIJSTVA V LETU 1984 IN PROGRAM POSPEŠEVANJA ZA LETO 1985 SKLEP: I. Zbori skupščine občine ugotavljajo, da je bilo dveletno obdobje delovanja sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane dokaj ugodno in da so bili doseženi pozitivni rezultati, kar je razvidno tudi iz poročil zadnjih dveh let. 2. Izvršni odbor sklada naj v prihodnje posveti več pozornosti usmerjanju sredstev v tiste dejavnosti kmetijstva, ki so v danem momentu tega najbolj potrebne in od izvajalcev — nosilcev kmetijske proizvodnje zahteva poročila o izvajanju nalog, za katere so bili zadolženi. 3. Zbori skupščine občine ugotavljajo, da je pospeševalna služba preobremenjena in predlaga Kmetijski zadrugi, da jo kadrovsko okrepi ali pa razbremeni nekaterih nalog, ki ne spadajo v njeno pristojnost. 4. Zbori skupščine občine ugotavljajo, da ni bilo dovolj storjenega v zvezi z informiranjem občanov o izvedbi melioracij in komasacij in ponovno opozarja organizatorje in družbenopolitične organizacije v občini in krajevnih skupnostih, na že sprejet sklep z dne 20/9-1984, da je potrebno zagotoviti in pospešiti družbenopolitično aktivnost v prizadeti krajevni skupnosti, katera bi zagotovila sprotno informiranje in dogovarjanje krajanov in omogočile izvedbo zastavljenih nalog. 5. Glede na to, da je program urejanja Pokojišča ena od prioritetnih nalog na področju kmetijstva, poleg melioracij in komasacij, je potrebno realizaciji še neizvršenih nalog posvetiti vso pozornost, še posebno zato, ker je bila soglasno sprejeta usmeritev, da je potrebno v višinskih krajih nadaljevati s kmetijsko proizvodnjo. Pospeševalna služba naj čimpreje pripravi program urejanja višinskih pašnikov tudi v Zaplani, ki naj bi v srednjeročnem obdobju sledila Pokojiškem vzoru urejanja agromelioracij in z njimi seznani izvršni, svet. OBRAZLOŽITEV je pripravil občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje: !., 2. Program pospeševanja kmetijstva v letu 1985 zajema predvsem v drugem delu (po občinskem programu) tista področja oz. za tiste namene, kjer lahko pričakujemo težave. V ta namen je bilo v letošnji program npr. vključeno regresiranje obresti, regresiranje nakupa močnih krmilzaradi slabe letine 1984, program agromelioracij v večjem obsegu ipd. Izvršni odbor tekoče spremlja izvajanje programa in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe za tekoče kmetijsko proizvodnjo, prav tako pa zahteva poročila o izvajanju dogovorjenih nalog od organizatorja proizvodnje. 3. Izvršni odbor samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane je na eni prejšnjih sej sprejel predlog organiziranosti in delovanja pospeševalne službe, ki predvidela kadrovsko okrepitev in ustrezno delitev dela v pospeševalni službi. 4. O melioracijskih in komasacijskih postopkih v Podlipski dolini — pod Veliko in Malo LigOjno so prizadeti občani (lastniki in uporabniki zemljišča na tem področju) relativno dobro informirani, saj v postopkih tudi sami sodelujejo, tako v melioracijskem kot tudi v komasacijskem odboru. Prav tako so bili z njimi organizirani številni sestanki pred pričetkom del in po njem. Za širšo obveščanje javnosti sta bila v Našem časopisu objavljena dva članka. Vsekakor pa je bilo premalo informiranja in družbenopolitičnih aktivnosti na tistih področjih, kjer so te ureditvene operacije predvidene v naslednjem obdobju. Na zadnji seji komasacijske komisije je bil med drugimi sprejet sklep o informiranju občanov o poteku melioracijskih del in komasacijskega postopka. 5. Program urejanja Pokojišča ostaja še naprej ena prioritetnih nalog pospeševalne službe. Program se sicer realizira v okviru možnosti, vendar z manjšim časovnim zamikom. Prav tako tečejo priprave za program urejanja višinskih pašnikov v Zaplani, kjer se srečujemo z nekaterimi problemi v zvezi s počitni- škimi hišicami na tem področju. V letošnjem programu agromelioracij je za ta namen predvidenih l.OOO.OOOdin za ureditev 26,2ha pašnikov v Zaplani ter 4,3 ha pašnikov v Zaplani ter 4,3 ha pašnikov v nižinskem predelu občine. 34. seja ZZD — 25/4-1985 33. seja ZKS — 25/4-1985 34. seja DPZ — 25/4-1985 POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI VRHNIKA V LETU 1984 SKLEP: Sprejme se poročilo o uresničevanju DD o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Vrhnika v letu 1984 z naslednjimi UGOTOVITVAMI OZ. STALIŠČI: 1. Tiste OZD, ki v letu 1984 niso uskladile svojih samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja in druga vprašanja s področja kadrovske politike s spremembami in dopolnitvami družbenega dogovora o kadrovski politiki, morajo to storiti do konca leta 1985. 2. Kvalifikacijska struktura zaposlenih v združenem delu se bistveno ne popravlja. Na prosta opravila in naloge je potrebno dosledno izposlovati kvalifi-kaciran kader, stimulirati izobraževanje ob delu, omogočiti delavcem do kvalifikacije ter pritegniti strokoven kader, v prvi vrsti občane, ki so zaposleni izven občine. 3. Planiranje kadrov je še vedno najšibkejša točka uresničevanja kadrovske politike. Nekatere organizacije združenega dela so dolgoročni kadrovski plan že izdelale, druge imajo oblikovane smernice plana. Aktivnosti v zvezi s pripravo kadrovskih planov v okviru dolgoročnih planov razvoja mora biti stalna naloga nosilcev planiranja v OZD. 4. OZD še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti načrtnemu kadrovanju in spremljanju razvoja kadrov ter njihovemu izpopolnjevanju, ko gre za opravljanje najodgovornejših nalog v delovni organizaciji (individualni poslovodni organ, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi). 5. Postopke za imenovanje individualnega poslovodnega organa je potrebno izpeljati dosledno v skladu z družbenim dogovorom. 6. Politika odlikovanj in priznanj mora postati načrtna. Biti mora rezultat tekočega spremljanja dela delavcev in stimulacija za še boljše delo. 7. V letu 1985, letu pred volitvami je potrebno pregledati celotno kadrovsko evidenco v OZD in na nivoju občine in doseči njeno maksimalno ažurnost. 8. OZD morajo zagotoviti večjo strokovnost delavcev, ki opravljajo kadrovska opravila in skrbeti za njihovo stalno izobraževanje ter usposabljanje. ^OBRAZLOŽITEV je pripravila kadrovska služba: ■ Uresničevanje oz. izvajanje ugotovitev in ^tališč v zvezi s poročilom o uresničevanju DD o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Vrhnika v letu 1984 bo zajeto v poročilu o izvajanju DD za leto 1985. V skladu z ugotovitvijo, da je potrebno pregledati celotno kadrovsko evidenco v OZD in na nivoju občine in doseči njeno maksimalno ažurnost bo v začetku meseca septembra, organiziran sestanek vseh delavcev, ki delajo na področju kadrovske evidence z namenom, da pregledajo in ažurirajo evidenco zaposlenih ter vse spremembe na predpisanih obrazcih posredujejo občinski kadrovski službi. SEKRETARIAT SO t POROČILO o poslovanju OZD gospodarstva in negospodarstva v I. polletju 1985 Pogoji gospodarjenja, v katerih so poslovale organizacije združenega dela v letošnjem I. polletju, so se še.nadalje zaostrovali. Dosežene rezultate je potrebno tako ocenjevati predvsem z vidika visoke inflacije, ki je eden najtežjih problemov, s katerim se srečuje naše gospodarstvo in je že kroničen, rešljiv pa le s temeljitimi posegi v vse dele družbene reprodukcije in sicer celovito in sistematično in ne le s parcialnimi poskusi odpravljanja posameznih žarišč. Na visoko rast porabljenih sredstev je vplivala sprememba obračuns/ega sistema, v skladu z zakonom o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka, po katerem se med materialne stroške vštevajo obresti za obratna sredstva in še nekateri drugi strošku ki so se prej pokrivali iz dohodka OZD. Poleg tega pa celotni prihodek bremenijo precejšnje negativne tečajne razlike, ki so jih morale OZD pokriti, ne glede na to. ali so obveznosti za plačila že zapadla. Velik vpliv na višino stroškov nadalje predstavlja revalorizacija zalog. Tako so v zalogah v OZD vezarfa precejšnja obratna sredstva, kar postaja ob visokih obrestnih merah vse večje finančno breme, zato bo potrebno zagotavljati čimhitrejše obračanje zalog, višino zalog pa oblikovati v skladu s finančnimi možnostmi. Industrijska proizvodnja , Na podlagi mesečnih poročil o gibanju industrijske proizvodnje (1ND-1) so zbrani podatki fizične rasti proizvodnje za prvih šest mesecev letošnjega leta. V januarju 1985 je bila industrijska proizvodnja na zelo nizki ravni, kar se je obdržalo še v naslednjih mesecih; proti koncu drugega četrtletja pa indeks fizične proizvodnje kaže na postopno rast in se približuje republiškemu povprečju, ift Porast povprečne mesečne fizične proizvodnje v letu 1985 na povprečje leta 1984 in indeksi komulativne proizvodnje (obdobje 1985 napram obdobju 1984) so prikazani v naslednji tabeli: MESEC Povprečje obd. 85/povprečje 1984 obdobje 85/obdobje 84 občina SRS občina SRS januar 93,3 94,3 96,3 101,6 februar 93,0 96,8 95,3 100,3 marec 97,0 100,7 93,7 100,4 april 98,5 101,4 94,2 101,'8 maj 98,2 101,7 97,7. 102,3 junij 101,2 102,5 99,2 101,5 Zaloge gotovih izdelkov so se v I. polletju 1985 zelo povečale, če primerjamo enako obdobje v letu 1984. , Stanje zalog: IND/mesec tekoči mesec 1985 tekoči mesec 1984 januar februar marec april maj junij 120,2 108,0 115,6 107,9 133,4 135,4 ' Gibanje fizične rasti proizvodnje in zalog gotovih izdelkov po posameznih OZD pa je naslednje: Izgotov. fiz. proizvodnja Stanje zalog got. izd. kon. m. Zap. OZD št. povp. 1.—6. 85 povp. 1.—12. 84 -6.85 -6. 84 6. 85 6. 84 6. 85 dec. 84 1. Avtomontaža — TOZD Kovinarska 2. Iskra — TOZD Antene 3. Obrtnik Borovnica 4. Donit — TOZD Fenolit 107,5 65,8 77,4 96,0 117,0 62,0 75,2 95.0 160,0 96,8 26,6 542,0 133,3 82,1 42.9 192,6 5. IUV —TOZD Opekarna - . , — .\ . ■ i — — 6. LIKO — TOZD Primarna pred. . , ' 111,6 .10.2,9 '241,7 189,5 7..LIKO — TOZD Tovarna stolov 106,9 . 115,5 ■ 173,1 'r . I23,7 8. LIKO — TOZD Tovarna vrat ■ , 112,0 119,4 109,5 1*19,0 9. LIKO —TOZD Servisi- energ. 99,3 91,0 .. . — 10. IUV — TOZD Usnjarna 103,0 98,0 ' 89,3 ' 63,4 11. Kmetijska zadruga 104,2 . 105,1 82,7 21,5 12. ŽITO — TOZD Pekarna 101.2 ' 111,5 ••• JZtU — SKUPAJ 1—12 101,6 100,0 137,2 ■ . 107,7 13. Kamnolom Verd 107,6 126,2 . _ 14. ŽITO — PE Mlin Bistra 75,5 67,2 —. — PE Mlin Vrhnika 81,1 73,1 ' ■ — 15. Droga — obrat Jelka 86,2 65,5 ■ 22,4. 97,1 16. Mineral Drenov grič 80,1 92,4 .— — SKUPAJ 13—16 91,2 81,1 22,4 96,3' SKUPAJ 1—16 101,2 99,2 135,4 107,7 Zaloge gotovih izdelkov so se največ povečale v mesecu maju letos, kar vpliva tudi na stanje zalog ob koncu polletja. Največji porastiso'zabeleženi v TOZD Fenolit in v LIKO — TOZD Primarna predelava, vendar pa so najbolj problematične precejšnje zaloge v LIKO — TOZD Tovarna vrat', ki za financiranje teh zalog potrebuje precejšnja finančna sredstva, tudi kreditna, zaradi česar bo v tem TOZD še posebej nujno iskati ustrezne rešitve za večjo prodajo in prilagajanje proizvodnega programa. Problematika financiranja zalog je zelo izražena tudi v Iskri — TOZD Antene, saj TOZD nima lastnih obratnih sredstev tako.-da visoke obresti za kredite povzročajo še višje materialne stroške. . j * t ' s.čtl'fi.i:.Cl\<>l ■■■ r.ii«\ Globalna finančna gibanja gospodarstva od 1.—6. 1985 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1984: v OHO din ELEMENTI 1.—6. 84 1.—6. 85 IND Celotni prihodek 8.389.481 15.830.266 188,7 Porabljena sredstva 6.123.723 12.187.050 198,9 — amortizacija (osnovna + nad predp. stop.) 222.163 368.849 166,0 Doseženi dohodek • 2.293.120 3.649.946 159,2 Izguba 48.529 56.824 117,1 Primerljivi dohodek (korigiran) 2.103.164 3.649.946 . 173.5 Doseženi čisti dohodek 1.696.736 2.789.009- 164,3 Razporejeno za: — bruto OD 754.088 1.407.040 186,6 — akumulacijo 881.424 1.310.886 148,7 Povp. št. zaposlenih (stanje konec meseca) ■ ' 3.889 3,990 102,6 Povpr. št. zaposlenih (vk. ure) 3.921 3.995 101,9 Povprečno upor. posl. sredstva 10.270.569 20.814.875 202,7 Povprečno upor. osnovna sred. 3.184.586 4.728.080 148,5 KAZALCI: HA< 1. Dohodek na delavca (v din) 584.830 913.629 156,2 2. Povp. BOD na del. (v din) 32.053 5'8.700 ' 183,1 3. Celotni prih: v prim. s porab. sred. (v %) 137,0 129,9 94,8 Donosnost PUPS (na 100 din) v% — dohodka 22,3 17,5 78,4 — akumulacije 8,58 6,29 73,3 Delež akumulacije v doh. (v %) 38,4 35,9 93,4 Akumulacija na delavca (v din) _ 224.796 328.132 146,0 Celotni prihodek je poraste! za 88,7 % glede na enako lansko obdobje, od tega največ v Avtomontaži — TOZD Kovinarska (ind. 254,3 %), v DO LIKO skupaj (ind. 223,9 %), v TOZD Servisi-energetika pa z indeksom 353,8 %. Visoko rast celotnega prihodka je dosegel tudi TOZD Igrad (ind. 239 %), vendar pa zaradi visokih porabljenih .sredstev ob polletju izkazuje izgubo, sledijo TOZD Gozdarstvo (ind. 240,5), Obrtnik Borovnica (ind. 230,3), najnižje rasti pa so dosežene v Kmetijski zadrugi (ind. 148,7%), v Komunalnem podjetju (ind. 164). Tak celotni prihodek je bil dosežen ob 1,9% povečanju števila zaposlenih (na podlagi delovnih ur) in 102,7% višjimi uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Bistveno več od rasti celotnega prihodka pa so porasla porabljena sredstva in sicer so 98,9%. višja kot v enakem lanskem obdobju. Kot smo navedli že v uvodu, na izkazovanje finančnih rezultatov in izkazovanje njihovega gibanja v letošnjem letu, pomembno vpliva spremenjen obračunski sistem. Novi zakon in predpisi, ki urejajo način in vsebino ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka ter način knjiženja poslovnih dogodkov vnašajo veliko novosti, kar onemogoča primerjavo z lanskoletnimi rezultati. Najvišje resti porabljenih sredstev izkazujejo tiste OZD, ki imajo tudi visoko rast celotnega prihodka. Za obresti od kreditov za obratna sredstva je bilo plačanih 563.994.000 din, medtem ko je bilo v lanskem I. polletju za vse obresti (tudi za osnovna sredstva) plačano 163.536.000 din. Zaradi novih višjih amortizacijskih stopenj in revalorizacije osnovnih sredstev, je obračunana amortizacija 66,0 % višja kot v enakem lanskem obdobju. Dohodek je ob upoštevanju naštetih vplivov porastel le za 59,2 % glede na I. polletje 1984. Ob tem je potrebno poudariti, da tudi primerljivi dohodek (ki izključuje vse prej omenjene zakonske spremembe) in je višji za 73,5 %, ne izkazuje realnih rasti, saj znaša indeks povečanja cen na drobno po republiških podatkih za to obdobje 77,8 %. Največja rast dohodka je dosežena v Avtomerkurju — TOZD Servis Vrhnika (ind. 233.6 %), v Avtomontaži (TOZD Kovinarska (ind. 228,5 %), sledijo Obrtnik Borovnica (ind. 227,9 %) ter DO LIKO (skupaj (ind. 207,2 %). Dohodka ni dosegla le IUV—TOZD Opekarna, ki tako izkazuje izgubo že na substanci, to pomeni, da s celotnim prihodkom niso pokrita niti porabljena sredstva. Tako stanje pa je razumljivo, saj v tem TOZD proizvodnja stoji že od februarja 1984 in zaenkrat še ni zadovoljivih pogojev za ponovni pričetek. V vseh drugih OZD, ki v I. polletju izkazujejo izgubo, pa je le-ta zaradi nezadostnega dohodka za pokrivanje vseh obveznosti in osebnih dohodkov. Tabela kazalca dohodka na delavca nazorno kaže precejšnje razlike doseganja dohodka po posameznih OZD: Dohodek na delavca Neto OD na delavca OZD 1.-6. 84 1.-6. 85 IND 1.-6. 84 1.-6. 85 IND TOZD Kovinarska 478.537 1.032.409 215,7 22.655 45.980 203,0 Iskra — TOZD Antene 360.013 364.621 101,3 . 20.118 36.413* 181,0 Obrtnik Borovnica 359.893 956.875 265,9 ' 18.542 44.861 241,9 TOZD Fenolit 896.404 1.618.267 180,5 29.523 51.773 175,4 IUV —TOZD Opekarna ' — — — 19.901 33.395 167,8 TOZD Primarna pred. 485.809 1.269.238 261,3 21.524 42.916 199,4 TOZD Tovarna stolov 488.018 897.481 183,9 21.428 38.169 178,1 TOZD Tovarna vrat 409.659 588.124 143,6 20.943 39.492 188,6 LIKO — DSSS 297.535 633.212 212,8 26.953 51.584 191,4 IUV —TOZD Usnjarna 907.027 1.094.392 120,7 25.438 44.829 176,3 IUV —DSSS 396.288 638.762 161,2 33.684 60.281 179,0 ŽITO — TOZD Pekarna 266.013 373.976 140,6 22.635 39.377 174,0 INDUSTRIJA SKUPAJ 655.490 986.935 150,6 24.406 44.310 181,6 Kmetijska zadruga 394.190 764.194 193,9 17.914 32.216 179,8 TOZD Gozdarstvo 810.674 1.692.106 208,7 22.899 47.372 206,9 TOK Gozdarstvo 980.692 1.422.000 145,0 19.872 58.153 262,4 TOZD tgrad 185.045 268.877 145,3 16.129 32.509 201,6 Obrtni center 336.031 570.733 169,8 20.010 37.661 188,2 TOZDPTT 480.609 748.560 155,8 21.671 41.438 191,2 TOZD Blagov. prom. 359.955 667.941 185,6 28.174 55.180 195,9 TOZD Hotel Mantova 216.673 439.511 202,8 16.186 31.015 191,6 TOZD Servis 322.147 656.154 203,7 22.108 43.009 194,5 TOZD Servis-energ. 412.707 1.028.088 249,1 26.369 47.456 180,0 Komunalno podjetje 299.451 528.731 176,6 20.051 36.423 181,7 Zavod za načrtovanje 456.478 896.238 196,3 30.522 53.476 175,2 SKUPAJ GOSPODAR. 584.830 913.629 156,2 23.565 43.271 183,6 DO LIKO 438.938 889.890 202,7 22.890 42.743 186,7 Z izgubo, ki je v obravnavanem obdobju za 17% večja kot v enakem lanskem, so poslovale štiri OZD in sicer: — SGP Grosuplje —TOZD Igrad v znesku 24.267.979 din — IUV — TOZD Opekama v znesku 20.244.785 din — ŽITO —TOZD Pekarna v znesku 8.145.727 din — iskra — TOZD Antene v znesku 4.165.391 din TOZD Igrad je kljub 139,1 % povečanju celotnega prihodka uspel ustvariti le 63.455 tisoč din dohodka, kar je malo več kot razporejena sredstva za OD, ki znašajo 60.396 din in so porasla na primerljivo obdobje za 111 %. Glavni razlog za nastalo izgubo je v visoki rasti stroškov za 158, %. K temu je največ prispevalo poslovanje na gradbišču v Sarajevu, natančnejših podatkov pa še ni. Razvidni naj bi bili šele, ko bo izdelana podrobnejša analiza o uspešnosti posameznih gradbišč. Poslovanje z motnjami v IUV — TOZD Opekarna od začetka leta 1982 je pogojevalo eno letno ustavitev proizvodnje od 24. 2. 1984 dalje. Ustavitev proizvodnje normalno vpliva na negativni finančni rezultat, čeprav je program obsegal vrsto vzdrževalnih del, obnovitvenih del, priprave izkopne jame, transporta, novih modelov itd. Kljub realiziranemu programu v času ustavitve proizvodnje še niso ustvarjeni pogoji za uspešno poslovanje in sicer: Močan porast cen energije, mazuta, nesigurnost dobav mazuta, padec kupne moči prebivalstva in s tem zmanjševanje zasebne gradnje, kopičenje zalog opečnih izdelkov pri proizvajalcih itd. V tem času se program enoletne ustavitve dopolnjuje, še vedno potekajo vzdrževalna in obnovitvena dela tako, da se tudi s prerazporeditvijo zaposlenih v okviru DO negativni finančni rezultati nadaljujejo. Tudi v ŽITO — TOZD Pekarna Vrhnika, ki je poslovala z izgubo že v prvem kvartalu letošnjega leta, se ta ohranja tudi v I. polletju. Osnovni vzroki za izgubo v TOZD Pekarna ostajajo. Izvršni svet je posebej obravnaval vse OZD, ki so poslovale z izgubo v I. kvartalu ter predlagal vrsto aktivnosti za sanacijo tega stanja. Tudi naloga tega kolektiva je, da v čimvečji možni meri odpravlja notranje vzrofee, realizacija predlaganih aktivnosti pa lahko še dodatno vpliva na boljši finančni rezultat v naslednjem obdobju. Vzroki, ki so pogojevali negativen finančni rezultat v Iskri — TOZD Antene v I. trimesečju so skoraj v celoti isti. čeprav je izguba zmanjšana iz 38.370.000 din v I. trimesečju, na vsega 4.165.000 din v I. polletju. Ostajajo vzroki kot so: izvozne cene, ki ne krijejo niti cen materiala, velike terjatve na domačem trgu, velike zaloge, ki vežejo drage kredite, počasen razvoj novih programov, izvajanje investicije, ki ovira normalno delo, reorganizacija in izvajanje sanacijskega programa na nivoju DO Široka potrošnja in drugo. Globalno delitvena razmerja razporejanja dohodka v obravnavanem obdobju odstopajo, tako od kriterijev dogovora o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985, kakor tudi od resolucijskih usmeritev za leto 1985. Po teh kriterijih naj bi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo rasla z 90 % nominalne rasti dohodka (po zadnjih usmeritvah primerljivega dohodka), kar naj bi omogočilo, da delež akumulacije iz leta 1984 ne bi padal. Porast sredstev za OD in skupno porabo v višini 85,8 % močno presega rast dohodka, ki je porastel za 59,2 % in tudi rast primerljivega dohodka, ki znaša 73,5 %. Delež akumulacije v dohodku ni ostal na višini leta 1984 temveč znaša v I. polletju 1985 le 93.5 % deleža leta 1984. Će bi tudi tu upoštevali primerljivi dohodek, bi bil ta padec še večji. Tudi ob doseganju planiranih kategorij za leto 1985 se kažejo odstopanja, saj je planirani dohodek dosežen 98,2 %, planirana sredstva za BOD 102,6 % in planirana akumulacija 92,3 %. Za OZD, za katere je zadolžen IS SO Vrhnika, bo pripravljen pregled od odstopanj po posameznih OZD in predlagani ukrepi, da se dogovorjena merila in usklajena planirana delitvena razmerja realizirajo. Doseganje planiranih kategorij v % 1.—6. 1985: Celot. Do- Čist. Razp. sr. Sr. za OZD prih. hodka doh. za BOD akumul. Avtomontaža — TOZD Kovinar. 110,8 119,8 119,5 92,8 153,8 Iskra — TOZD Antene 87,3 74,8 70,1 93,7 _ Obrtnik Borovnica 93,9 114,8 123,9 102,1 150,7 Donit — TOZD Fenolit 104,7 98,0 89,8 94,9 110,0 IUV—TOZD Opekarna 93,9 — — 110,4 — LIKO —TOZD - - Primarna pred. 141,7 130,6 129,0 100,7 164,6 LIKO — TOZD Tovarna stolov 96,4 69,9 62,3 95,2 46,3 LIKO —TOZD Tovarna vrat 75,6 68,5 57,6 91,0 9,7 LIKO —DSSS 98,4 108,2 110,5 102,1 _ IUV —TOZD Usnjarna 112,7 108,9 106,1 113,2 101,4 IUV — DSSS 109,4 104,2 101,1 103,8 _ ŽITO — TOZD Pekarna 98,1 77,3 68,4 103,8 _' Kmetijska zadruga 114,1 150,0 150,9 141,8 168,9 GG — TOZD Gozdarstvo 129,1 113,3 151,2 94,3 256,7 GG — TOK Gozdarstvo 111,9 62,1 108,1 82,8 127,4 SGP —TOZD Igrad 89,0 66,6 57,1 96,2 _ Obrtni center 93,0 85,6 81,9 79,4 86,3 PTT—TOZDPTT 92,7 82,7 75,3 103,9 41,4 LIKO —TOZD Blag. prom. 77,1 75,5 73,1 95,8 16,9 Marcator — TOZD Hotel Mantova 108,6 107,4 108,1 110,4 107,9 Avtomerkur — TOZD Servis 113,6 135,7 136,2 138,4 150,8 LIKO —TOZD Servisi-energ. 121,2 101,9 92,1 96,1 88,5 Komunalno podjetje 91,5 104,2 101,9 101,4 104,9 Zavod za načrtovanje 109,5 111,4 61,9 105,8 133,4 SKUPAJ 106,8 98,2 93,8 102,6 92.3 LIKO SKUPAJ 104,5 86,3 78,7 96,4 63,0 Akumulac. na delavca Akumulac. s PUPS OZD 1.-6. 84 1.-6. 85 IND 1.-6. 84 1.-6. 85 IND TOZD Kovinarska 116.227 391.489 336,8 6,52 10,57 162,1 Iskra — TOZD Antene 88.782 — ' . — 12,95 .-, . ;. ^,._ Obrtnik Borovnica 133.107 382.792 287,6 10,12 17,68 174,7 Donit — TOZD Fenolit 411.136 785.968 191,2 139,79 18,47 13,2 IU V—TOZD Opekarna — — —' .,. ;'.f:_ TOZD Primarna pred. 70.137 524.600 748,0 2,53 8,53 337.2 TOZD Tovarna stolov 144.972 336.052 231,8 3,31 3,65 110,2 TOZD Tovarna vrat 57.039 23.525 41,2 1,66 0,40 24,1 LIKO — DSSS — — y , _ _ ,_ IUV —TOZDUsnjarna 496.587 505.729 101,8 14,58 8,39 57,5 IUV —DSSS — _ . _ —. _ ŽITO — TOZD Pekarna — — — — — INDUSTRIJA SKUPAJ 277.181 387.171 139,7 10.08 7,06 70,0 Kmetijska zadruga 106.655 217.796 204,2 4,69 5,52 117,6 TOZD Gozdarstvo 185.152 566.043 305,7 7,90 14,79 187,2 TOK Gozdarstvo 283.308 512.000 180,7 15,55 15,49 99,6 TOZD Igrad — !° — ■ - JJ' _ _J _ Obrtni center 101.938 124.600 122,2 8,72 6,53 74,9 PTT — TOZDPTT 89.851 112.615 125,3 2,01 1,71 85,1 TOZD Blagovni promet 14.596 26.718 183,0 1,12 1,10 98,2 TOZD Hotel Mantova 16.635 30.800 185,2 1,04 1,17 112,5 Avtomerkur — TOZD Servis 8.500 59.974 705,0 0,67 3,79 565,0 TOZD Servisi-energ. 67.715 319,752 472,2 2,48 3,31 133,5 Komunalno podjetje 47.121 71.269 151,2 1,39 1,20 86,3 Zavod za načrtovanje 71.913 140.000 194,7 8.56 11,28 131,8 SKUPAJ 224.796 328.132 146,0 8,58 6,29 73,3 LIKO SKUPAJ 83.722 264.064 315,4 2,34 3,78 161,5 Povp. BOD na delavca Zaposl. — stanje k. m. OZD 1.-6. 84 1.-6. 85 IND 1.-6.84 1.-6. 85 IND TOZD Kovinarska 30.814 62.110 201,6 202 215 106,4 Iskra — TOZD Antene 27.254 48.827 ' 179,2 163 174 106,7 Obrtnik Borovnica 24.756 62.915 254,1 30 . 30 100,0 Donit — TOZD Fenolit 39.841 69.413 174,2 270 284 105,2 IUV — TOZD Opekarna 26.648 44.292 166,2 * '48 27 56,3 TOZD Primarna pred. 28.838 . 57.122 198,1 204 200 98,0 TOZD Tovarna stolov 28.931 51.035 176,4 385 406 105,5 TOZD Tovarna vrat 28.185. 52.654 186,8 212 210 99,1 LIKO —DSSS 36.759 69.731 189,7 87 85 97,7 IUV —TOZD Usnjarna 34.508 60.541 175,4 1.159 1.210 104,4 IUV —DSSS . 45.803 '81.189 177,3 131 140 106,9 ŽITO — TOZD Pekarna 30.917 53.701 173,7 79 81 102.5 INDUS. SKUPAJ 33.041 59.624 180,5 2.970 3.062 103,1 Kmetijska zadruga 27.459 53.737 195,7 114 115 100,9 TOZD Gozdarstvo 31.008 .64.134 206,8 43 44 102,3 TOK Gozdarstvo 27.112 71.105 262,3 11 13 118,2 TOZD Igrad 21.272 42.653 200,5 218 212 97,2 Obrtni center 27.153 50.744 186,9' 33 , 31 93,9 TOZD PTT 29.636 56.422 190,4 96 98 102,1 TOZD Blagov. prom. 38.457 75.223 195,6 90 89 98,9 TOZD Hotel Mantova 24.104 50.073 207,7 49 43 87,7 TOZD Servis 30.182 60.274 199,7 35 39 111,4 TOZD Servis-energ. 36.158 64.347 178,0 118 129 109.3 Komunalno podjetje 27.425 49.064 178,9 90 94 104.4 Zavod za načrtov. 44.992 86.875 193.1 22 2! 95,4 GOSPODAR. SKUPAJ 32.053 58.700 183,1 3.889 3.990 102,6 LIKO SKUPAJ 30.971 57.351 185,2 1.096 1.119 102.1 Zunanjetrgovinsko poslovanje Tudi na področju uvoza je zabeležen padec ob indeksu'87.1 na primerljivo V letu 1984. kot izhodiščnem letu letošnjih primerjav, planirani rezultati na obCob>e s tem'da Je indeks na P°dročJu konvertirale 81,5 ter na področju kli-področju zunanjetrgovinske menjave niso bili doseženi. Izvoz (klirine in kon- r,nf }72'7' Vlsoke rasti uvoza Plujejo Donit - TOZD Fenolit (ind. vertibila). je v primerjavi z letom 1983 padel za 5,4 %. kar je ob 33.2 % pora- l37,1>' Avtomontaza T* tOzd Kovinarska (ind. 136.3). Komunalno postu uvoza močno vplivalo na neto devizno pokritje. To pokritje je v letu 1984 **** ^ '^t' t6r D° LIK° 0nd- ' 77"9)' znašalo 106 % Nekoliko manjše zaostajanje izvoza od uvoza glede na primerljivo obdobje Podatki za I. polletje kažejo, da že tako poslabšani rezultati zunanjetrgovin- leta 1984 Pove.čuJe stoPnJ° PokritJa uvoza z izvozom od 115,05 % v I. polletju ske menjave leta 1984 na področju izvoza še naprej padajo. Izvoz izkazuje in- 1984 na 11 7,5 % v L PolletJu 1985- deks 88.9 na primerljivo obdobje, s tem. da je na konvertibilnem področju ind. Resolucijske rasti izvoza v višini 6 %. uvoza 9 % in stopnjo pokritja uvoza z 89,0 in na klirinškem 82.9. Povečanje izvoza v I. polletju 1984 na primerljivo lzvozom v v*n' 124 % za leto ,985' v L Polle,Ju 1985 tako niso do^^- obdobje beležijo Iskra-TOZD Antene (ind. 134.7), DO LIKO (ind. 108.1) Bolj Podroben PreSled težav Podan v poročilu za 1. kvartal 1985 v TOZD in Kmetijska zadruga (ind 103 9) Usnjarna. TOZD Tovarna vrat. TOZD Antene in ostalih v glavnem ostajajo. , . S—185,70 Pregled izvoznih in uvoznih gibanj 1.—6. 1985 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1984: v 000 din IZVOZ UVOZ IZVOZ UVOZ Stopnja OZD 1.—6. 1984 1.—6. 84 L—6. 85 1.—6. 85 IND IND pokrit, (v %) 1 2 3 4 5 6 — 4:2 7 — 5:3 8 — 4:5 Slovenija Avto — TOZD Servis ■ _ . * • _ — — — —' — IUV — neopredeljeno 2.002 42.268 135 36.139 6,7 85,5 0.3 IUV —TOZD Usnjarna 1.833.415 2.060.510 1.443.505 1.464.333 78,7 71,1 98,5 LIKO — neopredeljeno 48.497 4.863 6.215 2.092 12,8 43,0 297,1 DONIT —TOZD Fenolit 41.018 88.631 32.160 121.549 78,4 137,1 26,4 ISKRA — TOZD Antene 17.904 8.663 24.132 1.942 134,7 22,4 1242,6 Avtomontaža — TOZD Kovinarska — 2.896 '— r 3.948 — 136,3 — LIKO — TOZD Servis energetika •' — 114.313 — 236.444 — . 206,8 — LIKO — TOZD Tovarna vrat 64.354 36.068 60.958 67.179 94,7 186,2 90,7 LIKO — TOZD Primarna predelava 21.461 13.392 19.960 544 93,0 4,1 3669,1 LIKO — TOZD Tovarna stolov 841.704 10.471 967.660 12.400 114,9 118,4 7803,7 Kmetijska zadruga 4.925 6.428 5.119 532 103,9 8,3 962,2 ŽITO — TOZD Pekarna — , \— — 30 — — — Komunalno podjetje — 677 — 1.262 — 186,4 — SKUPAJ — Konvertibila 2.875.279 2.389.178 2.559.843 1.948.394 89,0 81,5 131,3 — Kliring 51.510 154.668 42.728 266.430 82,9 172,7 16,0 SKUPAJ 2.926.788 2.543.846 2.602.571 2.214.824 88,9 87,1 117,5 DO LIKO 976.016 179.107 1.054.793 318.659 108,1 177,9 331,0 vendar aktivnosti za odpravo težav in povečanje finančnih učinkov potekajo. Močni negativni učinki izvozne usmeritve v TOZD Antene grozijo, da se izvozna usmeritev, ob obstoječem proizvodnem, za nekaj časa opusti. Spremljanje usklajenih planov, ki so vodeni na nivoju delovnih organizacij kaže, da je: — DO IUV do I. polletja 1985 realizirala letni plan izvoza v višini 54,8 % in uvoza 43.6 %. — DO LIKO Vrhnika je do I. polletja realizirala letni plan izvoza 55,3 % in uvoza 32.2 %, — Kmetijska zadruga dosega v I. polletju 30,5 % plana izvoza ter močno presega plan uvoza, čeprav je znesek uvoza samo 532.000 din, — Komunalno podjetje nima usklajenih planov v okviru SISEOT, čeprav ima realizacijo uvoza v višini 1.262.000 din. Tudi prilivi in odlivi po podatkih SISEOT za prvih pet mesecev bistveno ne odstopajo od planov, razen v DO LIKO Vrhnika, kjer je plan odlivov realiziran že 55,7 %. OZD S PODROČJA NEGOSPODARSTVA Elementi — kazalci - 1.—6.84 1.—6.85 IND 1. Celotni prihodek 215 515 459 .511 213,2 2. Porabljena sredstva 59 .874 119 .490 199,6 3. Amortizacija 10 760 13 .157 122,3 4. Dohodek 155 ,642 340 .020 218,5 5. Del čistega doh. za OD 108 .140 248 .914 230,2 6. Število zaposlenih (stanje konec meseca) 549 574 . 104,6 7. Povprečni bruto osebni doh. na de.avca 32 .770 65 .079 198,6 Gibanja na področju OZD s področja negospodarstva v primerjavi z enakim lanskim obdobjem izkazujejo visoke rasti, vendar je to posledica usklajevanja teh gibanj po preteku posameznih trimesečij. V delu čistega dohodka za osebne dohodke so tudi sredstva za OD, izplačana v letu 1985 kot poračun na leto 1984. Rast sredstev za osebne dohodke je bila v I. polletju 42,8%, kar je manj kot je znašala ocena, ki jo je objavil Izvršni svet v mesecu aprilu inje znašala 45%. V prikazu osebnih dohodkov pa so že upoštevani popravki zaradi uskladitve OD za leto 1984, izplačani pa so bili v letu 1985. Zaposleni Povprečni BOD na OZD (stanje IND delavca — korigiran IND konec mes.) zal. 84 1.—6. 85 1984 1985 OŠ Ivan Cankar 102 108 105,9 42.298 61.269 144,8 OŠ Log — Dragomer 55 58 105,5 41.393 60.156 145,3 OŠ Borovnica 45. 46 102,2 49.510 66.354 134,0 Glasbena šola 18 12 66,7 48.237 72.144 149,5 Cankarjeva založba 7 7 100,0 48.491 67.069 138,3 NZD — TOZD Zdravstvo 76 74 97,4 53.863 77.005 142,9 NZD —DSSS 21 24 114,3 53.767 67.340 125,2 Vzgojno varstv. organ. 94 98 104,2 39.664 58.994 148,7 Dom upokojencev 38 51 134,2 40.241 57.520 142,9 Center za soc. delo 7 8 114,3 57.337 81.191 141,6 DS SSS SIS obč. Vrh. 26 28 107,7 54.463 77.188 141,7 UO SO Vrhnika 58 58 100,2 45.493 65.998 145,0 Kmetijska zem. skup. 2 2 100,0 53.706 81.348 151,4 SKUPAJ 549 574 104,6 45.576 65.079 142,8 Vrhnika, avgust 1985 OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN DRUŽBENO PLANIRANJE družbenega USKLADITEV plana občine Vrhnika 1981—1985 za obdobje Skupščina občine Vrhnika je na sejah zborov dne 28. 6. 1984 sprejela dopolnitev družbenega plana občine Vrhnika. Družbeni plan je bi! v skladu z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti poslan Izvršnemu svetu SR Slovenije v pregled. Posebna recenzijska komisija je proučila gradivo in posredovala dne 3. 12. 1984, naslednje strokovno mnenje: — Strokovne podlage in prostorske sestavine družbenega plana občine Vrhnka za obdobje 1981 —1985 so usklajene z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti in z dogovorom o temeljih družbenega plana, razen v območju Log—Mole. Tu je treba zemljišča v obsegu cca 9 ha detajlno kategorizirati in jih na podlagi dopolnjene kategorizacije razvrstiti v družbeni plan, skladno z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. — Glede načrtovane gradnje ribogojnice pod izvirom v Bistri priporočamo, da SO, pred dokončno odločitvijo o lokaciji, pridobi od investitorja tudi možne alternativne rešitve, ki ne bi prizadele kakovostnih, v preteklosti že melioriranih kmetijskih zemljišč. a) Kmetijsk zemljiška skupnost Vrhnika je opravila detajlno kategorizacijo v sodelovanju s strokovnjaki, ki jih je določila republiška recenzijska komisija. Območje Log—Mole je s kategorizacijo razdeljeno tako, da so približno 4 ha zemljišč razvrščeni vil. kategorijo, 7,5 ha pa v IV. M kategorijo. 1 Zemljišča take kvalitete in razvrstitve so v skladu z interventnim zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč in z zakonom o kmetijskih zemljiščih, trajno namenjena kmetijski proizvodnji in jim ni dovoljeno spreminjati namembnosti. Interventni zakon tudi določa, da se v družbenem planu občine lahko izjemoma namenijo za nekmetijsko rabo površine L, II. in IV. M kategorije, če je bilo do 31. decembra 1983 za prostorski poseg že izdano lokacijsko dovoljenje in postalo pravnomočno. Tak primer je ugotovljen v območju Log—Mole za pare. št. 1340/1, kjer je bilo izdano lokacijsko dovoljenje dne 24. 8. 1983 pod št. 3/6-351-10/83. Parceli 1358/2 in 1341/5 k. o. Log, s površino 1175 kv. m in 500 kv. m ležita znotraj strnjene pozidave in jim je prav tako možno spremeniti namembnost, ker ne presegata površine 2000 kv. m. Obe parceli sta bili od leta 1972 stavbni in tudi z razveljavljenim zazidalnim načrtom, namenjeni individualni gradnji. b) Kmetijska zemljiška skupnost Vrhnika je Zvezi ribiških družin Ljubljana, za gradnjo ribogojnice ponudila variantno lokacijo na zemljiščih slabše kvalitete, v neposredni bližini lokacije, potrjene z družbenim planom. Lokacija je bila odklonjena, ker glede na lego ne zagotvlja možnosti za izgradnjo vališca rib, kar pomeni, da bi bil obrat vezan na dobavo mladic iz drugega obrata. V lokacijo, ki jo predvideva družbeni plan, so bila vložena za hidrološke in geološke raziskave in idejni projekt, že znatna sredstva. Zveza ribiških družin je namreč pričela z zbjranjem dokumentacije, ker so bile Ljubljanske mlekarne, ki so lastnik zemljišč, v letu 1983 pripravljene odstopiti obravnavane površine. Z lokacijo je načelno soglašala tudi Kmetijska zemljiška skupnost Vrhnika. Iz povedanega sledi, da so poizkusi, ribogojnico locirati na drugi lokaciji t. j. na slabših zemljiščih, bili, vendar neuspešni. Izvršni svet SO Vrhnika je obravnaval poročilo republiške recenzijske komisije, se seznanil z detajlno kategorizacijo območja Log—Mole, ki jo je potrdila skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika 3/7—1985 in s postopkom preverjanja variantne lokacije ribogojnice. Izvršni svet je ugotovil, da je sprememba srednjeročnega plana, v območju Log—Mole, v skladu z interventnim zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti in navodilom recenzijske komisije in predlaga zborom SO Vrhnika, da sprejmejo naslednji SKLEP: Sprejme se sprememba družbenega plana občine Vrhnika, kot je prikazana na PKN 1:5000, list VRHNIKA 19 in temelji na spremenjeni kategorizaciji, v skladu z navodilom o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije in interventnim zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Srednjeročni družbeni plan občine Vrhnika za obdobje J 981 —1985 je s tem sklepom usklajen in se izvaja v celoti. Vrhnika, avgust 1985 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA STANJE na področju kulturnih dejavnosti Uvod Ustava*je uveljavila načelo, da je kultura neodtujljiva pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka in .s tem sestavina .njegovega življenja in dela. njegovo življenjsko interesno področje, na katerega mora vplivati in ustvarjalno prispevati k njegovi rasti. Na tej osnovi in na,podlagi Zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti sta bili v letu 1983 na novo oblikovani Kulturna skupnost občine Vrhnika in Kulturna skupnost Slovenije. Prek zborov izvajalcev in uporabnikov delegati združujejo delo in se dogo-. varjajo o politiki, programih in sredstvih. Sočasnost in celovitost planiranja družbenih dejavnosti je. ena izmed najbolj kritičnih točk uveljavljanja svo-. bodne menjave dela. Pravice in odgovornosti delavcev pri planiranju nismo razvili v zadostni meri, zlasti pa ne v TOZD. Uresničevanje z ustavo zagotovljenega družbenoekonomskega položaja izvajalcev in uporabnikov je treba oceniti celovito, to je. z vidika pridobivanja dohodka in njegovega razporejanja za osebne in skupne potrebe, za razširjeno reprodukcijo in amortizacijo. V praksi je skoraj popolnoma prevladala svobodna menjava dela v samoupravni interesni skupnosti, medtem ko menjave dela v neposrednih odnosih skorajda ni. Zlasti pri uporabnikih se krepi težnja, da.bi se vsi programi izvajalcev financirali na podlagi svobodne menjave, to je, prek prispevne stopnje iz BOD. Tako bi prenehalo »tehtanje« organizacij družbenih dejavnosti in društev ter sekcij pri gospodarskih organizacijah. Na področju knjižnične dejavnosti deluje Cankarjeva knjižnica kot edina poklicna samostojna organizacija združenega dela na.področju kulturnih dejavnosti v občini Vrhnika. V njenem sklopu deluje knjižnica v Borovnici in iz-posojevališče na Logu. Njena osnovna dejavnost je nabava in izposoja knjižnega gradiva ter popularizacija knjige. Knjižnica nabavlja pretežni del družboslovne literature, ki jo izda slovenski knjižni trg. Dosežen je nakup strokovne literature, tudi knjig v srbohrvaškem jeziku je veliko. Bralci se lahko informirajo prek periodičnega tiska, saj je na voljo okrog 90 naslovov. V knjižnici je zaposlenih 7 delavk. Vse imajo ustrezno'strokovno usposobljenost. Kulturna skupnost je vsa leta nazaj upoštevala knjižničarstvo kot prednostno dejavnost, ki je dostopna najširšemu krogu občanov in je redno zagotavljala sredstva za opravi j an je: osnovne de javnosti. Leta 1979 je knjižnica dobila nove prostore in od takrat v objekt ni bilo vloženih večjih sredstev. Letos se kažejo pomanjkljivosti takratne gradnje in potreba po obnovi podov, fasade in strehe. Poleg tega pa visoke cene knjig onemogočajo zadosten nakup knjižnih izvodov in knjižnica že ne more zadostiti potrebam bralcev. 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1979 1980 1981 1983 • 1984 1984 knjižna zaloga/ 29619 32579 35470 38361 ' 41414 43698 prebivalca 1,7 1<8 1,9 2,14 2,28. 2,3 izposoja/ 65879 83018 89073 105041 105700 131722 prebivalca 3,8 . 4,7 4,9 5,9 5,8 7,0 sredstva KSO v 000 din 1.408 2.036 2.085 3.742 4.722 7.200 na prebivalca v din 8.163 11.613 11.660 21.002 26.058 39.249 Varstvo naravne in kulturne dediščine se odvija v okviru redne dejavnosti Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane. V občini imamo registriranih 192 spomenikov. Od tega jihje sedem v I. kategoriji. Akcije s tega področja zahtevajo veliko finančnih sredstev in popoln strokoven pristop. Prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa obnova spomenikov teče zelo počasi. Kulturna skupnost si je prizadevala, da bi se ohranili ali zaživeli poleg sakralnih — tudi spomeniki, ki so značilni za naše kulturno in zgodovinsko izročilo, kamor sodijo spomeniki NOB. etnografski spomeniki in naselbinska območja. Vendar je vsebinsko zaživela le baročna Kašča na Verdu, ki sedaj služi kot razstavna galerija »Kašča« svojemu drugotnemu namenu. Neuresničene so ostale ideje o ureditvi njene bližnje okolice (rojstne hiše Sternena in Petkovška, posestvo, vrt itd.). Ob Ljubljanici nam pripadajo spomeniki bližnje preteklosti (Crni orel. Lo-vrenčičeva hiša. sodnija). Največji tehnični dosežek Južne Evrope iz leta 1857 — ostanek viadukta v Borovnici se bo porušil. Kulturna skupnost je lahko namenila le skromna sredstva za delovanje zavoda in nekaj akcij. « . dejavnost zavodov (v 000 din) 150 akcija Kuren 147 Kašča "' 148 Dragomer 14 Turnovše '25 Kamin — Bevke — 160 170 265 240 331 25 464 400 30 642 50 Poleg Tehničnega muzeja v Bistri imamo v občini še spominsko zbirko v rojstni hiši Ivana Cankarja, kjer se opravlja neke vrste muzejska dejavnost. Od leta 1976. ko je bila hiša obnovljena, vanjo nismo več vlagali. Potrebno jo bo vsaj prebeliti in urediti zunanjščino. Skupaj s Cankarjevim: obeležji predstavlja eno redkih turističnih ponudb na Vrhniki. Odprta je vsak dan razen nedelje med 8. in 13. uro. Pp poprejšnjem dogovoru pa tudi ob vsakem času. Muzej NOB v Ložu hrani nekaj dokumentarnega gradiva z območja občine. Organizacija zveze borcev si prek kulturne skupnosti že nekaj časa prizadeva za ureditev vsaj spominske sobe NOB na Vrhniki. Za urejanje arhivskega gradiva skrbi Zgodovinski arhiv Ljubljana s svojo enoto. V arhivskem skladišču v Blatni Brezovici, kjer je zmogljivost 350 tekočih metrov, je trenutno shranjenih 56 tekočih metrov občinskega arhivskega gradiva. Arhiv je izdal brošuro »Vodnik po fondih zgodovinskega arhiva Ljubljana« in »Priročnik za strokovno usposobljenost delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom« ter organizirali več seminarjev za urejevalce dokumentarnega gradiva. Za delo na gradivu z območja občin Cerknica. Domžale. Grosuplje, Idrija. Kamnik. Kočevje. Logatec. Litija, Ribniea in Vrhnika skrbijo štirje delavci. Sredstva KSO za delovanje ZAL v 000 din 1979 115 1980 133 1981 175 1982 218 1983 279 1984. 420 Problematiko kulturnih domov oziroma domov za prosti čas občanov je kulturna skupnost celovito obravnavala v letu 1979. ko smo pripravljali izhodišča za srednjeročni načrt 1981 —1985. Specifičnost teh domov je. da se pojavljajo v različnih oblikah kot so: zadružni domovi, gasilski domovi, domovi krajevnih skupnosti, objekti, v katerih je samo del namenjen dejavnosti za krajevne skupnosti, šolski objekti in druge hiše v družbeni lastnini z različnimi uporabniki. • . • ' ' Posebej izstopa Sinja gorica, ki nima svojega družbenega objekta. Posebej je potrebno celovito obdelati problem kompleksa Bistre za dodatni kulturnozgodovinski prikaz in popestritev muzejskega programa v turistično-gostinsko ponudbo in dodatnimi programi za kulturo. Večinoma so izvajalci kulturnih dejavnosti v krajevnih skupnostih mladi in jim je nujno zagotoviti boljše prostorske možnosti. Vsak dan se amaterska dejavnost v občini širi. odpirajo se želje po novih aktivnostih in je nujno pridobiti boljše prostorske pogoje za delovanje. Boljše prostorske možnosti bi omogočile boljše delovanje mladih, ki po končani osnovni šoli zgubijo stik ssovrstni-' ki. ker imajo slabe pogoje za delovanje različnih aktivnosti mladih. Sredstva KSO Sredstva KSO (v 000 din) za urejanje v KS 1979 1980 1981 1982 1983 '1984 600 641 150 200 100 200 Skupščina Kulturne skupnosti občine Vrhnika je na svoji seji dne 19.6. 1985 ponovno obravnavala predlog, da se objekt »STARA POŠTA« Cankarjev trg 1. Vrhnika, last inž. Lovrenčiča. zaradi svoje zgodovinske, ambientalne in arhitekturne ohranjenosti ter očuvane opremljenosti, predstavi s programskimi izhodišči oziroma revalorizacijo stanja. Objekt je prvovrstna zgodovinska vrhniška kvaliteta, po ohranjenosti, pa bi lahko ob javni prezentaciji in namembnosti postal zanimiv za širši slovenski prostor. Lastnik objekta si že več kot desetletje prizadeva, da bi dobil objekt možnost javne prezentacije. Kulturna skupnost se je odločila, da z ustrezno dokumentacijo in objavo poskuša v občini organizirati pridobitev objekta za javni program oziroma ponovno opozori na njegovo vrednost širšo družbenopolitično skupnost in delovne organizacije v občini. V mnogih slovenskih občjnah so se uspešno organizirali in poskrbeli za ohranitev objektov, ki so sestavni del naše nacionalne kulturne in spomeniške dediščine. Z združevanjem interesov je prišlo do uspešnih realizacij javne izrabe in prezentacije. Objekt »STARA POŠTA« v edinstveno ohranjenem ambientu in skozi vsa leta ohranjeno opremo, bi lahko na Vrhniki predstavljal trajno zgodovinsko spomeniško posebnost ter turistično in muzejsko, obenem pa pridobil možnost javnega programa. Akcija obnove Viadukta poteka še iz prejšnjega srednjeročnega obdobja in je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pomaknjena v naslednje srednjeročno obdobje. Skupaj z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine je potrebno pripraviti programska izhodišča. Celotna obnova je akcija, ki zahteva skupna prizadevanja. V teh je Kulturna skupnost lahko samo organizator in koordinator za problematiko; je akcija širše DPS (občine), krajevne skupnosti, organizacij združenega dela in tudi kulturne skupnosti Slovenije. Slednja je akcijo že vključila v predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986—1990. Krajevna skupnost bi morala sprožiti postopke za urbanistično obdelavo in zaščito ambientov, vezanih na viadukt (Stara postaja, okolica viadukta, gradnje, ureditev ipd.). Ob 110-letnici Cankarjevega rojstva je njegova hiša ponovno potrebna obnove. Zunaj je potrebno obnoviti: fasado, lesena žleba, »gank«. notranje je potrebno prebeliti prostore, zaščititi pod in pohištvo, dopolniti manjkajočo opremo. » V letu 1986 se je potrebno dogovoriti za organizirano vodenje skupin v hiši in organizirano vodenje po Cankarjevi Vrhniki. Zveza kulturnih organizacij deluje po zastavljenih temeljnih načelih akcije ĆLOVEK — DELO — KULTURA. V iztekajočem se srednjeročnem obdobju se je uveljavila kot sooblikovalec kulturnega življenja v občini, kot povezovalec in usklajevalec programov in interesov občanov v sekcijah in društvih, v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih, kjer društva ali sku-'pine aktivno delujejo. S svojo dejavnostjo in programskimi usmeritvami nudi možnost ustvarjalnim oblikam izrabe prostega časa občanov in program gostovanj, ki je sestavljen iz ljubiteljske in poklicne kulturne ustvarjalnosti. V okviru občinske zveze deluje 500 članov, od tega je več kot polovica mladih do 27. leta starosti in 722 članov, ki delujejo v treh šolskih kulturnih društvih, kar pomeni, da je od. 18.344 prebivalcev občine Vrhnika (december 1984) 6,66 % prebivalcev aktivnih članov kulturnih društev in skupin v cikviru zveze. Člani zveze aktivno delujejo v 12 samostojnih skupinah, 4 društvih in treh šolskih kulturnih društvih; poleg tega so 3 društva registrirana, vendar člani niso aktivni. Od 15 krajevnih skupnosti imajo aktivna društva ali skupine v 8 krajevnih skupnostih od 50 tozdov, delovnih enot ali delovnih skupnosti, delujeta 2 skupini. V tem srednjeročnem obdobju je prenehalo delovati 5 skupin: SNG (Srečno novo gledališče), literarna skupina. Folklorna skupina Vrhnika. Oktet »Kašča«, MoPZ Podlipa. Na novo pa je začelo z delom 7 skupin: Dekliški PZ Vrhnika, ME PZ Log. ŠKD OŠ Log-Dragomer, plesna skupina doma JLA. plesna skupina »Aurora« v okviru DPD »Svoboda« Borovnica. Bobnarska skupina Pihalnega orkestra. Najbolj m.iožična je ZBOROVSKA DEJAVNOST, ki vključuje več kot 200 odraslih članov in več kot 250 članov otroških in mladinskih pevskih zborov. Tradicionalna revija PZ je prikaz kvalitete in množičnosti te dejavnosti; deluje 6 odraslih zborov (od dekliške, ženske, mešane in moške zasedbe). 2—3 mladinski zbori in 4—5 otroških zborov. Izobraževanje in obisk seminarjev v okviru ZKOS je na tem področju največji; naši zborovodje so se v 4 letih udeležili izobraževalnih oblik skupaj 20-krat. V okviru programske ponudbe so ljubitelji zborovske glasbe lahko obiskali 30 zborovskih koncertov domačih zborov in gostov iz različnih krajev Slovenije. Obisk je bil v povprečju od 150 do 200 obiskovalcev na koncert. Aktivno delovanje odbora za glasbeno dejavnost, ki povezuje zborovodje in predstavnike zborov, bistveno prispeva k strokovni rasti, programski usklajenosti in organizacijski trdnosti zborovskih skupin. Pomemben dosežek na tem področju je sporazum oz. pravilnik o nagrajevanju zborovodij, na osnovi katerega lahko zagotavljamo kvalitetno rast, povezanost in enotnost zborovske dejavnosti. Program GLEDALIŠKIH predstav za odrasle je bil raznovrsten; dobro obiskane so bile predvsem predstave komedijskega in družbeno-kritičnega značaja; skupaj je bilo 30 predstav, od tega 10 v izvedbi ljubiteljskih skupin ali gledališč in 3 predstave iz srbohrvaškega govornega področja. Obisk je bil v povprečju 250 obiskovalcev na predstavo (predvsem na račun predstav-uspešnic). Od domačih skupin je delovanje Amaterskega gledališča Argos skušala nadaljevati skupina, ki se je imenovala Srečno novo gledališče; aktivnost članov je po dveh letih prenehala. Po lutkovnem seminarju na Vrhniki (1979) je zaživela Lutkovna skupina, ki je vsako leto krepila svoje članstvo, pripravila 1 do 2 predstavi letno in se v zadnjih dveh letih povezala s šolskimi lutkovnimi skupinami ter organizirala že dve leti zapored občinsko srečanje lutkovnih skupin. Od ustanovitve dalje (1976) aktivno dela dramska skupina v okviru DPD »Svoboda« Borovnica, ki vsako leto pripravi eno ali dve premierni predstavitvi. Gledališke skupine so delovale tudi v nekaterih OO ZSMS. od katerih je treba poudariti delovanje skupine v KS Verd, ki je delovala redno in večinoma letno pripravila premierne predstave. V tem srednjeročnem obdobju ljubiteljska gledališka dejavnost ni dosegla vidnejših uspehov tako kot v preteklem obdobju (»Dama-škrat«, »Rameaujev nečak«, »Lizistrata«), okrepilo pa se je delo dramskih in lutkovnih skupin v okviru šolskih kulturnih društev in organizacijska trdnost zgoraj omenjenih delujočih skupin. V okviru Abonmajskih predstav za otroke in mladino se je zvrstilo več kot 50 predstav, od tega je bilo več kot polovica ljubiteljskih skupin. Obisk predstav za otroke do 4. razreda OŠ je zelo dober, sodelovanje v programskem in organizacijskem smislu z osnovnimi šolami in šolskimi kulturnimi društvi pa spodbudno in v okviru programov uspešno; abonmajske predstave, kulturni dnevi, poizkusi filmske vzgoje, izmenjava kulturnih programov (predstavitev) med šolami, sodelovanje v novoletnih praznovanjih, seminar za organizacijo proslav, lutkovno srečanje, folklorno srečanje. Za načrtno delo na gledališkem področju potrebujemo strokovno pomoč. V tem srednjeročnem obdobju smo načrtovali zaposlitev strokovnega delavca na tem področju, vendar zaradi prepovedi zaposlovanja v negospodarskih dejavnostih te naloge nismo uresničili, čeprav so upravičene potrebe po še enem kulturnem delavcu; animatorju — strokovnem delavcu. V novoletnem praznovanju za otroke aktivno sodelujemo pri pripravi programa in pri organizacijski izpeljavi. Področje INSTRUMENTALNE glasbene dejavnosti predstavlja pri nas 56-članski Pihalni orkester, ki ima že 60-letno tradicijo. Priprave na jubilejni koncert so izpostavile več problemov — dejstev, ki jih skupina vrsto let ni reševala tako smelo in načrtno, kot je to storila v zadnjih štirih letih. Poleg vrste manjših problemov, ki spremljajo delovanje vsake ljubiteljske skupine, sta bila v ospredju dva osnovna problema: kadrovska okrepitev in strokovno vodstvo. Slednje je prevzel Milan Matičič. član Godbe milice, za kadrovsko okrepitev pa so se zavzeli pedagogi Glasbene šole Vrhnika in OŠ I. Cankar. Tako deluje v okviru Pihalnega orkestra več kot polovica članov-mladincev in 27 mladih članov bobnarske skupine. Dejstvo je, da je načrtno sodelovanje in vzgoja kadrov v okviru Glasbene šole neobhodno potrebno za nadaljnji razvoj in obstoj Pihalnega orkestra. Nadvse so razveseljivi prvi poizkusi na Glasbeni šoli. da bi oblikovali instrumentalne zasedbe, ki bi med seboj povezale učence, ki bi tako dopolnili kulturno življenje tudi na instrumentalnem področju. Prireditev z instrumentalnega področja smo si ogledali 30. od tega je bila polovica iz ljubiteljskega sestava; na zabavno instrumentalnem področju smo omogočili gostovanje 15 skupinam. V tem obdobju je v Cankarjevih prostorih doma vadilo 5 ansamblov mladih, ki so igrali sodobno glasbo ali narodno-za-bavno glasbo: »Biro 6«. »Vihar«. »Edina beseda«, ans. Borut Drašler. ans. Franci Zalar. . LITERARNA DEJAVNOST. Po območnem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov na Vrhniki, je literarna dejavnost začela pojenjati. Dejavnost je potekala v okviru šolskih kulturnih društev, kjer so stalna glasila, nekateri učenci pa so vidni udeleženci razpisov in natečajev republiških in zveznih tekmovanj. Literarni večeri so sestavni del bistriških kulturnih dni. medtem ko organizirana skupina ne deluje. LIKOVNO PODROČJE usmerja odbor galerije »Kašča«. Razstave potekajo v Salonu IUV, v galeriji »Doma«, v domu JLA in v galeriji »Kaščq« v Verdu, odkar smo obnovili in preuredili baročno kaščo (1981) v uporaben spomeniško-varstveni objekt. Doslej smo imeli 53 likovnih in foto-razstav ter 4 likovne kolonije v okviru Bistriških kulturnih prireditev. V povprečju je bil obisk dober (23 obiskovalcev na otvoritvi), predvsem na račun domačih ali poznanih avtorjev. Pozdraviti velja prizadevanja za dopolnitev redne likovne vzgoje na osnovnih šolah, ki v svoj program vključujejo ogled razstav v stalnih razstaviščih, postavitev razstav učencev ob različnih priložnostih, stalne razstave, organizacija Petkovškove kolonije. V tem obdobju sta nastali dve leseni skulpturi slikarja in kiparja Toneta Lapajneja »Barjanec-korakajoči mož« v parku pred Cankarjevo knjižnico (1981) in skulptura »Barjan in Barjanka« v parku pred IUV (1984). FILMSKA DEJAVNOST poteka v okviru Kino-sekcije ZKO Vrhnika »Cankarjev dom«; kino v Bevkah je enota sekcije od leta 1982, kino v Borovnici pa od leta 1983. Programska prizadevanja so usmerjena v raznoliko ponudbo vseh filmskih zvrsti. V prvih dveh letih (1981,1982) smo imeli 20 predstav »filmskega gledališča«, v zadnjih dveh letih pa smo prešli na redne predstave programskih filmov ob torkih zvečer. Segli smo tudi po premiernih in predpremiernih predstavah: obisk in odmev sta bila spodbudna, zato so programska prizadevanja namenjena vključevanju dobrih filmov in vzgoji gledalcev. Stare kino-aparature so odpovedale v nepredvidenem času. zato je bila potrebna generalna obnova in zamenjava svetlobnega sistema leč v letu 1984. Del sredstev je prispevala občinska kulturna skupnost. V iztekajočem se obdobju smo imeli (1981 — 1984) 754 filmov (v 1.1981 — 200 f., 1982—203 f., 1983 —175 f., 1984 — 176 f.); uveljavile so se tudi nedeljske filmske matineje za mladino kot redne predstave v šolskih mesecih. Spodbudno je sodelovanje z osnovno šolo, ki vključuje v okvir šolskih kulturnih dni tudi ogled filmskih predstav in razgovorov po predstavi. Glede na dej- stva ugotavljamo, da je potrebno na področju filmske vzgoje med mladimi narediti več. predvsem bi filmska vzgoja morala potekati programsko in redno. Analiza strukture gledalcev nam pove, da je v kinu največ osnovnošolske in srednješolske mladine ter mladih delavcev iz drugih republik; kultura gledanja filmov pa zelo nizka. Ob pregledu sporeda ugotavljamo, da smo imeli pester program filmov. Obisk posameznih zvrsti filmov najbolje prikaže okus naših obiskovalcev: najbolje so bili obiskani uspešni komercialni filmi (Superman 2, Gadje na počitnicah. Banana Joe...), preglednica obiska kaže zanimanje za jugoslovanski film. manj za slovenski film, odločno preslab pa je obisk programskih filmov, to je, umetniško visoko cenjenih filmov (Ognjene kočije. Svinčeni časi). Ugotavljamo, da je treba več narediti za splošen dvig kulture celotnega življenja; le tako bo gledalec segel po zahtevnejši izpovedno bogatejši stvaritvi, ki temelji na humanističnih vrednotah, za katere se borimo in iščemo .er poudarjamo kot sestavni del naše samoupravne socialistične družbe. FOLKLORNA DEJAVNOST ima pri nas že več kot 5-letno tradicijo in vključuje 2 reproduktivni skupini odraslih plesalcev in mladincev ter več skupin v okviru šolskih kulturnih društev treh osnovnih šol. Vse skupine tvorno sodelujejo v kulturnih programih različnih prireditev v občini in se v okviru možnosti povezujejo s skupinami \l drugih krajev. Poleg samostojnih predstavitev so se skupine predstavile tudi na občinskem srečanju. Da bi kot poustvarjalci našega ljudskega izročila še več doprinesli v kulturni prostor, bi želeli, da bi skupine poleg plesov gojile in obujale običaje, plese in dogodke, ki so vezani na področje Notranjske, oz. okolja, kjer delajo in živijo. Izobraževalnih oblik na folklornem področju se je doslej udeležila ena mentorica, ki ima tako status folklornega učitelja. PLESNA DEJAVNOST poteka v aktivnosti celodnevne OŠ I. Cankar, na OS Borovnica in v okviru aktivnosti skupin doma JLA. ter »Svobode« v Borovnici. Ena mentorica se je leta 1984 udeležila Poletne plesne šole. ki jo organizira ZKOS. Prizadevanja zveze so usmerjena v medsebojno povezovanje in izobraževanje mentorjev. ARHIVSKA DEJAVNOST. V Zgodovinski arhiv Ljubljana smo v letu 1983 predali arhivski fond občinske zveze, ki obsega gradivo od leta 1959—1976 in znaša 0,2 tekoča metra. SVOBODNO MENJAVO DELA z gospodarskimi organizacijami in družbenopolitičnimi organizacijami v občini lahko ocenimo kot uspešno. S pomočjo le-teh smo vsako leto doslej izpeljali občinske revije pevskih zborov, kulturne dneve Bistra, novoletna praznovanja, razstave v Salonu IUV; na ostalih področjih pa se je sodelovanje odvijalo takole: 2 DO sta nagrajevali zborovodjo in ob 10-letnici zbora omogočili sredstva za obeležitev obletnice (izdaja plošče MPZ Liko Verd — večji del sredstev DO, izdaja kasete MPŽ IUV. video-posnetek jubilejnega koncerta), retrospektivna razstava Vinka Turka, obeležitev 5-letnice Folklorne skupine Ligojna, obeležitev 5-letnice Ženskega PZ Sinja gorica, sredstva za Dekliški pevski zbor. za nakup pianina. seminarji za kulturne animatorje; na veliko razumevanje in pomoč smo naleteli pb pripravah na 60-letnico Pihalnega orkestra. Na področju IZOBRAŽEVANJA smo pripravili 4 občinske seminarje: za kulturne animatorje 2x. seminar za organizacijo proslav na OŠ in posvet o navodilih za arhiviranje dokumentarnega gradiva kulturnih društev in skupin. V okviru ZKOS smo se seminarjev udeležili 20-krat na zborovskem področ- ju,T-krat na folklornem področju. 1-krat na plesnem področju in 1-krat na filmskem področju. DELAVCI ZKO VRHNIKA so postali člani delovne skupnosti SSS SIS od 1.1. 1984 dalje, računovodstvo zveze pa je delovna skupnost prevzela 1. 4. 1984. Junijska problemska konferenca SZDL o kulturi je spregovorila o problemih in predlaga nekaj stališč: 1. Uresničevanje razvojnih ciljev naše družbe, vključno z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije je neločljivo povezano z razvojem kulture v najširšem pomenu besede. Zato moramo korenito spremeniti naš dosedanji odnos do kulture, mnoge naše dosedanje poglede nanjo in v marsičem tudi našo kulturno politiko. Zato moramo za naslednje srednjeročno obdobje ustrezno rešiti financiranje za nadaMnji razvoj kulture in kulturne dejavnosti v občini. Sedanja prispevna stopnja je prenizka in ne zagotavlja doseganja zastavljenih ciljev. Na podlagi dogovorjenih in usklajenih temeljnih programov, ki bodo omogočali razvoj kulture in njene politike v novem srednjeročnem obdobju je potrebno oblikovati tako višino prispevne stopnje, ki bo omogočala realizacijo dogovorjenih programov in s tem. da bomo v okviru občine dosegli zastavljene srednjeročne cilje. 2. Potreba delovnih ljudi in občanov po soustvarjanju, doživljanju, spoznavanju kulturnih vrednot in dobrin pri realizaciji dogovorjenih projektov, je v zadnjih letih močno narasla, kljub objektivno manjšim sredstvom, s katerimi razpolaga kultura. Spremenjena je skrb za varstvo okolja, naravno in kulturno dediščino pa tudi mladih za tehnično kulturo. Zanimivo je, da se je kulturni interes povečal, kljub težjim ekonomskim razmeram. To pomeni, da moramo najti ustrezne poti. da se tudi v naši občini reši propadanje objektov kulturne in naravne dediščine. Trenutno je najbolj pereč problem Lovrenčičeva hiša. viadukt v Borovnici in nekateri drugi manjši objekti. 3. Ce hočemo koncipirati kulturno politiko, ki bo ne samo hodila vzporedno z razvojem, temveč bo sposobna razviti in uveljaviti naš lasten razvojni koncept, moramo kulturo približati delovnemu človeku in občanu, mu ponuditi različne oblike kulturne dejavnosti in ga pravilno animirati. Zato moramo v vseh sredinah predvsem pa v OZD in KS v prihodnjem srednjeročnem obdobju prek ZKO ustrezno organizirati in uveljaviti kulturne animatorje. Pri ustrezni ponudbi je potrebno upoštevati tudi kulturno življenje za delavce iz drugih republik, ki delajo in živijo na Vrhniki. 4. V krajevnih skupnostih je potrebno razvijati in podpreti delovanje kulturnih skupin. Kulturne programe in dejavnost ustrezno izmenjavati med krajevnimi skupnostmi v občini kakor tudi izven nje. Ob razvijanju kulturnih skupin je potrebno v okviru ZKO občine ustrezno usmerjati in podpirati dejavnost predvsem kvalitetnih kulturnih programov, tako da v posameznih sredinah apredelimo prioritetno dejavnost in ne. da v vseh sredinah razvijamo in podpiramo celotno kulturno dejavnost posameznih društev. 5. V okviru občine Vrhnika ni organiziranega sistematičnega zbiranja zgodovinopisja naprednega delavskega gibanja, obdobja med NOB, povojnega razvoja občine Vrhnika, zato bi morali ustrezno dogovoriti način in obliko za organizirano zbiranje zgodovinopisja v občini. Prav tako je potrebno dokončno dogovoriti vse elemente ih mesto, kjer se bo odprla spominska soba. kjer bo vse gradivo zbrano in razstavljeno za oglede. 6. Vse pobude, stališča in sklepe naj se v okviru izvršnega odbora ZKO. predsedstva KSO in Sveta za kulturo pri P OK SZDL upošteva pri konkretnem oblikovanju novih srednjeročnih dokumentov za obdobje 1986—1990. • OSNUTEK Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji DOGOVOR o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v obdobju 1986 do 1990 izhajale iz naslednjih načel: — da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako. da se z njimi trajno vzpodbujajo zavezanci k večji produktivnosti dela, in da ne pride do razlik v višini obveznosti zavezancev med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi, razen tistih, ki so pogojene z razvojnimi cilji; — da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi; — da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in učinkovito uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. 2. člen Udeleženke si bodo prizadevale, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju. 3. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno izterjevale vse odmerjene davke in prispevke, ki dospejo v plačilo. 4. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale naslednje davke, ki so po zakonu dohodek občin: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti, 4. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 5. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, 6. davek od premoženja, 7. davek na dobitke od iger na srečo, 8. davek na promet nepremičnin, 9. davek od prometa proizvodov in storitev. 2. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 5. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo občine, katerim se odstopa del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov in ki prejemajo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna, predpisale stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0,35 %, ostale občine pa v višini do 0,35 %. 3. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen Udeleženke bodo za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po katastrskem dohodku, predpisale proporcionalne stopnje po skupinah katastrskih občin v naslednjih mejah: I. skupino od 12 do 14% II. skupino od 8 do 10% III. skupino od 4 do 6 % . IV. skupino od 1 do 3 % Stopnjo davka iz kmetijstva na dohodke od gozda bodo udeleženke predpisale v višino od 25 % do 32 %. Za zavarovance, ki niso sami, ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, bodo udeleženke ne glede na razvrstitev v skupine katastrskih občin, predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijstva pd katastrskega dohodka negozdnih površin v višini od 10 % do 25 %, dodatno stopnjo davka na dohodke od gozda pa v višini od 20 % do 30 %. 7. člen Udeleženke bodo za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale proporcionalno stopnjo v višini od 25 % do 30 %. 8. člen Udeleženke bodo predpisale začasno oprostitev davka iz kmetijstva za dohodke od zemljišč, na katerih se zasadijo: novi vinogradi do 5 let, novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi do 10 let. Dobo začasne oprostitve za nove sadovnjake in druge dolgoletne nasade bodo udeleženke po vrstah nasadov glede na dobo do začetka polne rodnosti, uskladile v regionalnih okvirih. 9. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva za zavezance, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2050 din. ' Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva za zavezance, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana. 10. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč za zavezance iz takih višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in pod pogoji, ki jih po predhodni uskladitvi v regiji, določi občinska skupščina. Za zavezance davka iz višinskih krajev in zavezance davka iz IV. skupine katastrskih občin lahko udeleženke, v skladu z razvojno politiko kmetijstva v občini, uvedejo oprostitev davka, odmerjenega od katastrskega dohodka negozdnih površin po dodatni stopnji. 11. člen Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, vključenim v družbeno organizirano proizvodnjo, ki sprejemajo in izpolnjujejo usmeritve setvenih planov občin, upoštevajoč proizvodne možnosti kmetije pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Davčna olajšava se prizna v višini do 70 % od odmerjenega davka, druge pogoje bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale davčno olajšavo zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, v višini do 50 % od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave zavezancem, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene v višini do 80 %, za dobo največ 5 let in odvisno od višine vloženih sredstev. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini najmanj 50 % katastrskega dohodka zemljišča, vendar najmanj 80.000 din. Druga merila za priznavanje davčnih olajšav usklajujejo udeleženke v regionalnih okvirih. 12. člen Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave v obliki znižanja odmerjenega davka: 1. Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo in sicer: — za nakup nad 1 do 3 leta 30 % — za zakup nad 3 do 5 let 50 % — za zakup nad 5 do 7 let 70 % — za zakup nad 7 let . 100 % od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. 2. Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov v višini do 80 % od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev za čas do 5 let. Druga merila in višino olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 3. Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 4. Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe v višini 10% od odmerjenega davka za vsakega takega otaroka. 5. Za zemljišča v obmejnem pasu in navodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno — do 100%. 6. Za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokb-napetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno do 100%. 7. Za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija do 100%. za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija pa do 50% za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ do 5 let. 13. člen Udeleženke bodo zagotovile, da bodo za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi predložili davčnim organom do 15. februarja v letu. za katero se davek odmerja, sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. Udeleženke bodo dohodkovne cenzuse, določene z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in znesek iz zadnjega odstavka 11. člena, valorizirale s poprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč. 4. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH IN POKLICNIH DEJAVNOSTI 14. člen Udeleženke bodo za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale pro-porcialno stopnjo, lahko tudi po skupinah dejavnosti, v višini od 28 % do 35 %. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena bodo udeleženke za davek iz poklicnih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena, predpisale pro-porcialno stopnjo v višini 10%. Stopnje davka iz prvega odstavka tega člena so za 5 odstotnih točk višje za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica oziroma za 10 odstotnih točk višje za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane. 15. člen Udeleženke bodo določile pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih dejavnosti v višini 5 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov, in sicer: — vrste dejavnosti oziroma predmet poslovanja do 20 % — način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti delovnega procesa) do 25% — kraj poslovanja, vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večia ali maniša naselia ter odročna in višinska naselja) do 15% ■— delovna sposobnost zavezanca, vezana na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (starost in zdravstveno stanje)" do 10% — uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov 5% Ne glede na določbe iz prejšnjih dveh odstavkov bodo udeleženke določile pavšalni letni znesek davka iz poklicnih dejavnosti v višini najmanj 2 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 16. člen Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in opravljajo dejavnosti, katerih razvoj želijo pospeševati z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva podpisale dodatno znižanje davčne osnove do 25 % za dobo 5 let. Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, predpisale davčnoolajšavo v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska od 20 % do 40 % za dobo do 5 let. Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 17. člen Za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občinah, bodo udeleženke določile davčne olajšave v višini od 20 % do 40 % od odmerjenega davka glede na vrste dejavnosti. Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnosti, bodo udeleženke določile davčne olajšave za prvo leto v višini 100 %, za drugo leto v višini 50 %, za tretje leto v višini 25 % od odmerjenega davka, razen za dejavnosti, ki jih občina izvzame iz olajšav. Druge pogoje za priznavanje teh olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. Zavezancu davka, obdavčenemu po dejanskem dohodku, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancu, obdavčenemu v pavšalnem letnem znesku pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 % za vsakega dodatno zaposlenega delavca. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu-najmanj devet mesecev. Ce je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas. niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža: — za 5 %. če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10%, — za 10%, če znaša odstotni delež izvoza nad 10 do 20%, — za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 20 do 30 %, — za 25%, če znaša odstotni delež izvoza nad 30 do 50%, — za 35%, če znaša odstotni delež izvoza nad 50%. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke. Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, se prizna davčna olajšava do 30 % od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev. Olajšava se prizna za čas do 3 let. Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če inštalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice, odmerjeni davek zniža: — za 5 %, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5%, — za 10%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 %, — za 20%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30%, — za 30 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 %. Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višii»i. % olajšave Delež prihodka v celotnem prihodku od odmerjenega davka nad do 10% 20% 5% 20% 30% 10% 30% 40% 15% 40% 50% 20% 50% , - 25% Zavezancem, ki imajo učence in študente na pioizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke, otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalr-i letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s'količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. Borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji iz trinajstega odstavka tega člena priznavajo davčne olajšave v višini do 10%. Skupne olajšave iz tega člena v posmeznem letu ne morejo presegati 80 % odmerjenega davka s tem, da se 100 %-tna olajšava iz drugega odstavka io olajšava iz tretjega odstavka tega člena v navedeno omejitev ne všteva. Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Določbe drugega, četrtega, petega, šestega, dvanajstega, trinajstega, štirinajstega in petnajstega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti. 18. člen Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, priznavale izdatke za kulturne in telesnokulturne namene v višini do 20 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohoSka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 19. člen Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer: A. Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige,revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, 10%, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z. razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno, 25 %, 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu. sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40%. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, s pluženjem snega, s tovorjenjem blaga za planinske postojanke; od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela; od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva; od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območij; od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi. Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale olajšave za davek po odbitku od dohodkov, doseženih z organiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani — člani kmečkih gospoda:stevjZ manj razvitih območij v SR Sloveniji.v višini 50%. B. Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti bodo udeleženke določile v višini 40%. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik. i 5. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 20. člen Udeleženke bodo za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale stopnje v naslednji višini; — za dohodke iz avtorskih pravic od 28 % do 35%, — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5 %. - 21. člen Davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic v višini 20%, — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav v višini 3 %, za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične in pravne osebe, pa v višini 20 %. Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik. risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter o4 reprodukcij takih del, od raznih skic in risb. stripov, križank in drugih podobnih del. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke Dredpisale stopnjo 40 %. Stopnje davkov po odbitku iz 19. in 21. člena dogovora se objavijo v Uradnem iistu SRS v skladu z 20. členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. . ' 22. člen ■ " Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 20. in 2 L člena dogovora, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena av-. torska pravica, bodo udeleženke povečale za 50%. ■ _. 1 ~ . '• 23. člen , Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, se za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav upoštevajo določila teh sporazumov. 6. DAVEK OD DOHODKA IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 24. člen ■Udeleženke bodo predpisalestopnje davka bd dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic v naslednji višini: • osnova ' % do 50.000 din 15 nad 50.000 do 100.000 din 24 nad 100.000 do 150.000 din 33 nad 150.000 do 200.000 din1 ' 42 nad 200.000 do 250.000 din -50 nad 250.000 do 300.000 din 58 nad 300.000 din 65' Udeleženke se zavezujejo, da bodo tekoče dopolnjevale vzpostavljanje evidence o oddajanju stanovanj ali posiovnjh prostorov, garaž in počitniških hiš v najem. Podatke za dopolnjevanje evidenc zagotavljajo za stanovanjske zadeve pistojni organi, prijavno-odjavne službe, krajevne skupnosti in hišni sveti. Udeleženke bodo valorizirale lestvico davčnih osnov v skladu s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SR Sloveniji. 7. DAVEK OD PREMOŽENJA 25. člen -Udeleženke bodo predpisale stopnje davka od premoženja v naslednji višini: 1. Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže: osnova do 1.000.000 din nad 1.000.000 do 2.000.000 din nad 2.000.000 do 4.000.000 din nad 4.000.000 do 6.000.000 din nad 6.000.000 do 8.000.000 din nad 8.000.000 do 10.000.000 din nad 10.000.000 % 0,10 0,20 0,30 0,45 0,65 0,85 1,00 2. Za prostore za počitek oziroma rekreacijo: Udeleženke, ki so uskladile vrednotenje tega premoženja z zakonom o davkih občanov, bodo predpisale stopnje davka v naslednji višini: „ osnova % do 1.000.000 din 0,20 nad 1.000.000 do 2.000.000 din 0,30 nad 2.000.000 do 4.000.000 din 0,50 nad 4.000.000 do 6.000.000 din 0,75 nad 6.000.000 do 8.000.000 din 1,00 nad 8.000.000 do 10.000.000 din 1,25 nad 10.000.000 1,50 Udeleženke, ki še niso uskladile vrednotenja tega premoženja z zakonom o davkih občanov, bodo pri osnovi do 1.000.000 din predpisale stopnjo v višini najmanj 0,20%, pri osnovi nad 10.000.000 din pa v višini najmanj 1,50%. Višino obdavčenih stopenj bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih tako, da bo obdavčitev tega premoženja izenačena. Udeleženke bodo vrednotenje tega premoženja uskladile z zakonom o davkih občanov najkasneje do 31. 12. 1987.- 3. Poslovni prostori osnova do 1.000 din nad 1.000.000 do 2.000.000 din nad 2.000.000 do 3.000.000 din nad 3.000.000 do 4.000.000 din nad 4.000.000 do 5.000.000 din nad 5.000.000 % 0,15 035 0,55 0,75 1,00 1,25 4. Plovni objekti — od najmanj 8 do 9 metrov dolžine 30.400 din, nad 9 metrov dolžine pa po 12.00 din za vsak nadaljnji meter dolžine. Udeleženke bodo hkrati z valorizacijo vrednosti stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž, prostorov za počitek oziroma rekreacijo in poslovnih prostorov, valorizirale tudi lestvico davčnih osnov iz 1., 2. in 3. točke tega člena z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji. Pavšalni letni znesek davka na plovne objekte bodo udeleženke letno valorizirale z letno stopnjo rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti zniža za 5 %. Udeleženke bodo za zavezance davka od premoženja — na plovne objekte, predpisale obvezno vložitev davčne napovedi. Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let. 8. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 236. člen Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 15%. - ■ , , Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, od katere se davek ne plačuje v višini, opredeljeni z dogovorom socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o uskalevanju davčnega sistema. 9. DAVEK NA PROMET NEPREMIČNIN 27. člen Udeleženke bodo predpisale stopnje prometnega davka v naslednji višini; 1. Za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti m2 po proporcionalni stopnji 15 %. ■ 2. Za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, od vrednosti m2 v naslednji višini: osnova do 50 din nad 50 do 150 din nad 150 do 250 din nad 250 do 300 din % 15 20 25 30 nad 300 do 350 din nad 350 do 400 din nad 400 do 450 din nad 450 do 500 din nad 500 3. Za gradbene objekte na prometno vrednost gradben; 25%, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od i naslednjih stopnjah: od vrednosti din znaša davelc {- 36 42 48 54 60 T!ok!a v višini nad 1.000 3.000 5.500 8.500 11.500 do 1.000 3.000 5.500 8.500 11.500 150 din + 20% nad 1.000 din 550 din + 25% nad 3.000 din 1175 din+ 30% nad 5.500 din 2075 din + 40% nad 8.500 din 3275 din + 50% nad 11.500 din Udeleženke bodo valorizirale lestvico davčnih osnov iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji. 10. DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV IN STORIT liV 28. člen Udeleženke bodo, določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil in motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ceni. Stopnje davka so različne glede na čas od nabave do prodaje in znašajo: — 15 %, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave, — 10%, če je vozilo prodano po preteku 1 leta do 2 leti od nabave. Ne obdavčujejo se rabljena motorna vozila in motorna kolesa stara nad 10 let. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 29. člen Udeleženke bodo stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač predpisale v naslednji višini: — od vina, vinsko sadne pijače-, penečega vina in medice 6 % — od naravnegažganja in vinjaka ' 40 % — od piva 30 % — od drugih alkoholnih pijač najmanj 50 % Osnova za posebni občinski davek od prometa alkoholnih in brezalkoholnfn pijač je prodajna cena, od katere se obračunava davek po benificiranih stopnjah v višini 30% od stopenj, določenih v prvem odstavku tega člena. 30. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno ugotavljale količine proizvedenega ter prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin prodanih končnim potrošnikom. 11. DRUGE DOLOČBE 31. člen Udeleženke bodo na pismeno vlogo zavezanca začasno odložile plačilo davka ali dovolile obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: — če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizaci jo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev; — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke; — če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti; — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerili od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih-poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas od 6 mesecev, v primerih iz četrte alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga še lahko prizna za čas do 1 leta. Za čas. ko je bilo zavezancu plačilo davka odločeno ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti. 32. člen Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati janje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo akitvnost zlasti na naslednjih področjih: — okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti; — zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov; dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti; — učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. 33. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo skrbele za kadrovsko in organizacijsko I repitev, boljšo strokovno in tehnično opremljenost in usposobljenost uprav za družbene prihodke, za ustrezno štipendijsko politiko, da bodo lahko učin- >\ rto izvajale svojo družbeno funkcijo. V samoupravnem sporazumu o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovnih skup-upravnih in drugih organov družbenopolitične skupnosti se določijo osnove, po katerih se izjemno dodatno vrednotijo posebni pogoji delainodgo- rnosti v upravah za družbene prihodke. 34. člen Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene prihodke zaradi radosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke, v skladu s programom po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke. Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke iz prejšnjega odstavka tega člena in 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke se uporabijo kot na-••• iska sredstva za modernizacijo in izboljšanje materialnega položaja uprav /a družbene prihodke ali. da jih v skladu s samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti. 35. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo dajale pobude odboru udeleženk za poenotenje računalniško vodenih evidenc davčnih zavezancev. Odbor udeleženk bo prejete pobude obravnaval in izdelal konkretne rešitve v vseh tistih primerih, kjer je to izvedljivo in zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno. 36. člen !/■> a janje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor dbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. V odbor udele-i1 imenujejo izvršni sveti občinskih skupščin sporazumno po enega predstavnika in njegovega namestnika iz posamezne regije in sicer: celjska, dolenjska, gorenjska, goriška, koroška, ljubljanska, obalno-kraška. podravska, pomurska in zasavska. 37. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 38. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga u .trezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij. * 39. člen Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-tehnične posle za odbor udeleži :ik opravljala Republiška uprava za družbene prihodke. Udeleženke se zavezujejo, da bodo Republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora in sicer v rokih, ki jih določi odbor,udeleženk. 40. člen X Udeleženke je zavezujejo, da bodo do 31. decembra 1985 uskladile svoje predpise z določbami tega dogovora. 41. člen v Udeleženke bodo v obdobju 1986—1990 posamezne določbe iz dogovora ! ieminjale oziroma dopolnjevale z aneksi k temu dogovoru. 42. člen Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristopu k dogovoru se dogovor objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV Osnutek dogovora za obdobje 1986 do 1990 je pripravljen na osnovi 12. člena zakona o davkih občanov, ki določa, da se stopnje davka predpisujejo praviloma za srednjeročno plansko obdobje. Tako bodo zavezanci že v naprej seznanjeni s svojimi obveznostmi pa tudi z ukrepi za spodbujanje opravljanja posameznih dejavnosti. Pobudo, da bi se dogovor sklenil za srednjeročno obdobje so dale posamezne občinske skupščine in delegati Skupščine SR Slovenije. Temelji na rešitvah zakona o davkih občanov, zakona o davku na promet nepremičnin in zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, medrepubliškega dogovora o temeljih davčne politike, predlogih in stališčih občinskih uprav za družbene prihodke, drugih organov ter odbora udeleženk. V dogovoru so obravnavane davčne stopnje oziroma razponi davčnih stopenj in osnov, davčne oprostitve in okvirna merila za priznavanje davčnih olajšav po vrstah davkov. V osnutek dogovora so v večji meri povzete rešitve, ki so bile predmet usklajevanja v obdobju do leta 1985 z manjšimi dopolnitvami. Na novo se vključujejo kriteriji za določitev pavšalnega letnega zneska davka, določbe glede stopenj davka na promet nepremičnin in določbe o kriterijih za začasne odloge plačil in obročno odplačevanje davčnega dolga. , 1. Davek od osebnega dohodka delavcev Ker še niso znana izhodišča za financiranje splošne porabe občin, je za davek od osebnega dohodka delavcev v tej fazi predlagana veljavna ureditev, po kateri občine, katerim se odstopa del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov in občine, ki prejemajo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna, predpišejo stopnjo v višini 0,35 %, ostale občine pa v razponu do 0,35 %. Zato bo višina stopnje tega davka, skladno z opredelitvami rasti dogovorjenega obsega splošne porabe, dokončno opredeljena v predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike. 2. Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti Pri obdavčevanju dohodka iz kmetijske dejavnosti ni vsebinskih sprememb v primerjavi z letom 1985. Pri obdavčevanju negozdnih površin se zadržujejo^ veljavni razponi davčnih stopenj po skupinah katastrskih občin tako. da znašajo: I. skupino od 12 do 14% ' II. skupino od 8 do 10% III. skupino od 4 do 6% IV. skupino od 1 do 3 % Prav tako se za dohodke od gozdov, kjer je kot davčna osnova opredeljena vrednost lesa. odkazanega za posek, zadržuje veljavni razpon davčne stopnje v višini med 2? in 32 %. Po navedenih stopnjah se odmerja davek vsem zavezancem ne glede na okoliščino, ali gre za čistega kmeta — kmečkega zavarovanca ali za kmeta delavca. Za zavezance davka iz kmetijstva, ki niso sami ali njihovi družinski člani zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in zato tudi ne plačujejo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali za starostno zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje kmetov, se zadržuje sedanji razpon dodatne stopnje na katastrski dohodek negozdnih površin v višini od 10 % do 15 %, za dohodke od gozda pa v višini od 20% do 30%.. Zadržanje veljavnih stopenj davka iz kmetijstva je predlagano zaradi predvidene valorizacije katastrskega dohodka, ki naj bi se skladno s programom dela Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije izvedla v letošnjem letu, z veljavnostjo od 1. 1. 1986 v bodoče pa je predvidena tekoča—vsakoletna valorizacija. Za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, se zadržujejo proporcionalne stopnje v razponu med 25 % in 30%, torej nekoliko nižje kot to velja za gospodarske m poklicne dejavnosti, kar je utemeljeno glede na cilje, ki se na tem področju želijo zasledovati. Poleg tega so bile že v dosedanjem sistemu te stopnje nižje. Zadržuje se maksimalna doba trajanja začasnih oprostitev za nove nasade, občinske skupščine pa naj bi glede na začetek rodnosti določile čas oprostitve za posamezne vrste nasadov. Zadržuje se znesek katastrskega dohodka, do katerega se davek iz kmetijstva iz odmerno-tehničnih razlogov ne odmerja (2.050 din) in znesek katastrskega dohodka, do katerega so oproščeni davka iz kmetijstva zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva (2.OOOdin na družinskega člana). Določena sta glede na sedanji izračunani katastrski dohodek. Ob valorizaciji katastrskega dohodka za leto 1986 in v primerih letnih valorizacij, bodo občinske skupščine, skladno s 13. členom dogovora, navedena zneska valorizirale v skladu s porastom katastrskega dohodka v merilu SR Slovenije. Vsebinsko so povzeta veljavna merila za priznavanje davčnih oprostitev za • zavezance iz višinskih krajev, merila za priznavanje davčnih olajšav za zave- zance, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, do kateri h so glede na obseg takega vključevanja opravičeni kmetje in nekmetje v višini do 70 % od odmerjenega davka: olajšave v zvezi z združevanjem v višini do 50 % od odmerjenega davka ter merila in višina za priznavanje ekonomskih olajšav.' Slednje se prizaavajo v višini do 80 % od odmerjenega davka za dobo 5 let pod pogojem, da zavezanec vloži za take namene sredstva v višini najmanj 50 % od katastrskega dohodka zemljišča oziroma najmanj 80.000 din. Zadržuje se vi-.a davčnih olajšav v zvezi z zakupnimi razmerji, ki je povzeta iz medrepubliškega dogovora o temeljih davčne politike in višina ostalih olajšav, ki je povzeta iz veljavne ureditve. Z dogovorom se občine zavezujejo, da bodo ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka, dohodkovne cenzuse valorizirale v skladu s porastom katastrskega dohodka v merilu SR Slovenije. 3. Davek od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti Pri obdavčevanju dohodkov iz gospodarskih dejavnosti se na novo vključujejo merila za določitev višine pavšalnega letnega zneska davka (15. člen osnutka dogovora). Natančneje so tudi opredeljena merila za priznavanje davčnih olajšav od dohodkov, doseženih z oddajanjem viškov električne energije in od prodaje izdelkov umetne obrti z znakom kvalitete (9. in 10. odstavek osnutka dogovora), pri čemer je zgornja meja možne olajšave ostala nespremenjena. Razen tega tudi priznavanje davčnih olajšav po 1. odstavku ni več vezano izključno na deficitarne dejavnosti, in jih je možno širše obravnavati. Ostale določbe se vsebinsko ne spreminjajo. Pri obdavčevanju po dejanskem dohodku se zadržujejo proporcionalne stopnje v razponu od 28 % do 35 %. V okviru predlaganega razpona so lahko stopnje tudi različne po skupinah dejavnosti. Prav tako je za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, med katere se šteje dejavnost pravne pomoči, zadržana veljavna stopnja davka v višini 10%. Za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica in za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, so enako kot doslej, predlagane zvišane davčne stopnje za 5 oziroma 10 odstotnih točk. Pri obdavčevanju v pavšalnem letnem znesku določijo občine višino pavšali v skladu z merili, določenimi z zakonom in občinskimi odloki o davkih občanov. Le-ta naj bi znašal za gospodarske dejavnosti najmanj 5 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, za poklicne dejavnosti pa najmanj 2 %. Kriteriji za določitev višine pavšalnega letnega zneska davka iz gospodarskih dejavnosti naj bi bili opredeljeni z odstotkom enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Izhodišče za določitev višine pavšalnega letnega zneska je 5 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji in naj bi veljal za zavezance, ki opravljajo najmanj donosne dejavnosti kot redno dejavnost (n. pr. storitve gospodinjstvom — popravila in vzdrževalna dela), v najbolj neugodnih pogojih poslovanja in brez uporabe dopolnilnega dela delavcev ali drugih družinskih članov. Glede na to, da je možnost doseganja dohodka odvisna tudi od drugih pogojev kot so vrste dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovna sposobnost zavezanca in uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov, bi se naj navedeni pogoji dodatno ovrednotili, prav tako v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu in sicer različno od 0 do največ 25 %. Določitev enotnih meril za določitev pavšalnega letnega zneska v okviru republike ni možna. Na to vpliva že okoliščina, da je stopnja razvitosti posameznih dejavnosti, ki brezdvomno vpliva na obseg poslovanja in doseganje dohodka, med občinami dokaj različna, zato je dopustno povečanje od 0 do 20%. Pri načinu poslovanja je, odvisno od vrste dejavnosti, potrebno upoštevati opremljenost in velikost zavezančeve obratovalnice ter način dela (ročno, strojno oziroma uporaba avtomatov ali drugih visoko produktivnih strojev) in možno povečanje od 0 do 25 %. Na možnost pridobivanja dohodka pomembno vpliva tudi kraj poslovanja zaradi števila koristnikov uslug, ki živijo na določenem območju, ni pa nujno, da je tudi za vse dejavnosti enako pomemben. Povečanje je možno od 0 do 15 %. Delovna sposobnost zavezanca (starost, zdravstveno stanje, morebitna invalidnost ipd.) vpliva na možnost pridobivanja dohodka, vendar tudi ta kriterij ni enako pomemben za vse dejavnosti, povečanje je možno od 0 do 10 %. Glede uporabe dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov je predlagan enoten odstotek povečanja in sicer 5%. Natančnejše vrednostenje dodatnih kriterijev v okviru predlagane spodnje in zgornje meje naj bi, ob upoštevanju dejanskih razmer, izvedle občine in v največji možni meri tudi uskladile v okviru regije. S tem bi bilo zagotovljeno, da bi bili zavezanci, ki opravljajo določeno dejavnost v približno enakih ali podobnih pogojih, tudi približno enako obdavčeni, kar je v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov, ki določa, da družbenopolitične skupnosti z medsebojnimi dogovori usklajujejo davčne obveznosti občanov, med drugim tudi zaradi zagotovitve enakopra\ nega položaja občana. V dogovor so povzeti tudi kriteriji in višina davčnih olajšav, ki so bile predmet usklajevanja že v preteklih letih. Tako se davčne olajšave priznavajo zavezancem, ki opravljajo dejavnosti, katere se v skladu s sprejetimi usmeritvami o razvoju drobnega gospodarstva želi pospeševati, med katere je možno vključiti tudi delovno intenzivne dejavnosti in gostinsko dejavnost v primerih, ko se večji del celotnega prihodka dosega s strežbo hrane in prenočišči, in kmečki turizem (20 do 40%), zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnost (25 do 100 % za dobo do 3 let), zavezancem, ki dodatno zaposlijo nove delavce (v višini 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji oziroma pri pavšalistih 20% od odmerje- nega pavšalnega letnega zneska davka za vsakega takega delavca): zavezancem, ki izvažajo blago in storitve na konvertibilno področje in zavezancem — gostincem, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo turistične čeke (glede na odstotni delež izvoza od 5 % do 35 %), olajšave v zvezi z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice (5 do 30 %) in za vlaganja sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, pri čemer se za vlaganja v te namene priznava olajšava v višini do 30 % za dobo 3 let. Olajšavo, do katere so upravičeni zavezanci, ki dosegajo dohodke s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna v višini od 5 do 25 % od odmerjenega davka, glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti. Davčne olajšave za vlaganja sredstev v razširitev materialne osnove dela se skladno s 24. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 9/85) priznajo v obliki znižanja davčne osnove do 25 % za dobo največ 5 let od vsakega vlaganja, občinska skupščina pa lahko za dejavnosti, katerih razvoj želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva, uvede dodatno znižanje davčne osnove do 25 %. S tem imajo zavezanci, ki opravljajo takšne dejavnosti, možnost do 50 % znižanja davčne osnove. Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se tovrstne olajšave priznavajo v višini od 20 % do 40 % odmerjenega davka, če zavezanec za te namene vloži določena sredstva. Pod enakimi pogoji in v enaki višini kot doslej, so obravnavane izvozne olajšave. Te se priznavajo zavezancem, ki izvažajo blago ali storitve preko obrtne zadruge, ali preko temeljne organizacije kooperantov, če posluje podobno kot obrtna zadruga in ima svoj devizni račun in je bil devizni priliv razporejen na njun devizni račun. Olajšave se priznavajo na podlagi potrdila obrtne zadruge ali temeljne organizacije kooperantov, iz katerega mora biti razvidno, da gre za izvoz na konvertibilno področje, dinarska vrednost izvoženega blaga oziroma storitve ter številka in datum izvozne carinske deklaracije. Za izvoz preko organizacije združenega dela se priznajo olajšave, če je na izvozni carinski deklaraciji kot proizvajalec deklarirana obrtna zadruga ali temeljna organizacija kooperantov in je bil devizni priliv razporejen na njun devizni račun. V primeru, daje bil devizni priliv razporejen na račun organizacije združenega dela pa mora? biti v koloni 37 izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki bodo takšno olajšavo uveljavili. Zavezanec uveljavlja olajšavo s potrdilom OZD, iz katerega mora biti razvidno, da gre za izvoz na konvertibilno področje, dinarska vrednost izvoženega blaga oziroma storitve ter številka in datum izvozne carinske deklaracije. Olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko OZD, na podlagi izdanega potrdila. Izvozne olajšave se priznavajo tudi gostincem, ki po pogodbi z OZD sprejemajo dinarske (turistične) čeke. Pod enakimi pogoji in v enaki višini kot doslej, se za zavezance, obdavčene v pavšalnem letnem znesku, zadržujejo socialne olajšave. Zadržan je dosedanji limit skupnih možnih olajšav v višini 80 % od odmerjenega davka s tem, da se davčne olajšave za dodatno zaposlene delavce in 100 % olajšave za začetek opravljanja dejavnosti v ta limit ne vštevajo. Višina stopenj davka po odbitku in davčne oprostitve se zadržujejo v dosedanjem obsegu. 4. Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav Obdavčevanje dohodkov iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se v primerjavi z letom 1985 ne spreminja. Pri obdavčevanju po dejanskem dohodku, so povzete veljavne proporcionalne stopnje in sicer od dohodkov iz avtorskih pravic v razponu od 28 do 35 %, kot velja za gospodarske in poklicne dejavnosti, od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav pa v višini 5 %, kot je določeno v medrepubliškem dogovoru. Enako kot pri obdavčevanju po dejanskem dohodku, so tudi pri obdavčevanju teh dohodkov'po odbitku, zadržane diferencirane stopnje. Za dohodke iz avtorskih pravic znaša stopnja (enako kot doslej) 20 %. Po tej stopnji plačujejo davek iz avtorskih pravic tudi tuje fizične in pravne osebe. Za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav znaša stopnja 3 %, za tuje fizične in pravne osebe pa 20%. Pripominjamo, da je v 3. točki 44. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov uvedena oprostitev davka od dohodkov od nadomestil za odstop izkoriščanja patenta oziroma uporabe tehnične izboljšave domači organizaciji združenega dela ali delovnemu človeku, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravlja dejavnost. Stopnje davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnihizboljšav, določenih v 20. in 21. člen u dogovora se v primerih, ko gre za prenesene avtorske pravice, enako kot doslej, povečajo za 50%. Po stopnjah, določeni h v 20. in 21. členu dogovora, plačujejo davek občani pa tudi tuje fizične in pravne osebe. Če pa so tuje fizične in pravne osebe iz držav, s katerimi so sklenjeni meddržavni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, se pri obdavčevanju tovrstnih dohodkov ne upoštevajo stopnje iz omenjenih členov, temveč stopnje oziroma določila meddržavnih sporazumov, kar je določeno v 23. členu dogovora. 5. Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic Pri obdavčevanju dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic je predlagana enotna progresivna davčna lestvica s tem, da je stopnja pri začetnem razponu davčne osnove (do 50.000 din) ostala nespremenjena (15%), pri končnem razponu davčne osnove (nad 300.000 din) pa je predlagana enotna stopnja v višini 65 % (doslej med 60 % in 70 %). Na novo je predlagana tudi valorizacija razponov davčnih osnov. Le-ta naj bi se valorizirale z indeksom porasta cen na drobno v SR Sloveniji. Zadružuje se obveznost tekočega dopolnjevanja vzpostavljenih evidenc o oddajanju stanovanj, poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem. 6. Davek od premoženja Pri obdavčevanju stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž ter poslovnih prostorov se razponi davčnih osnov in davčne stopnje zadržujejo v višini, dogovorjeni za leto 1985 s tem, da se v bodoče hkrati z valorizacijo vrednosti tega premoženja izvaja tudi valorizacija razponov davčnih osnov in sicer z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini. Glede na to, da vse občine še niso uskladile vrednotenja premoženja s sistemom, kot ga določa davčni zakon, z dogovorom pa naj bi se oblikovala davčna politika za naslednje srednjeročno obdobje, sta pri obdavčevanju prostorov za počitek oziroma rekreacijo predlagani dve rešitvi. Po prvi rešitvi, ko je progresivna davčna lestvica v celoti izpeljana, naj bi obdavčevale tovrstno premoženje občine, ki so že izvedle vrednotenje v skladu z zakonom o davkih občanov, po drugi rešitvi pa občine, ki vrednotenja še niso izvedlg. Ne glede na sedanji sistem vrednotenja je omogočena enaka ostrina obdavčitve, ker so občine, ki še niso uskladile vrednotenja, dolžne v regionalnem usklajevalnem postopku v okviru predlaganega razpona določiti ustrezno višino davčnih stopenj. Hkrati dogovor takšne občine tudi zavezuje, da bodo uskladile sistem vrednotenja premoženja najkasneje do konca decembra 1987. Tudi za tovrstno premoženje je predlagana redna valorizacija razponov davčnih osnov na način, kot to velja za ostale stavbe. Pavšalni letni znesek davka na plovne objekte je valoriziran s stopnjo rasti poprečnega mesečnjga čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, to je z 52,0 %, ki jo je za leto 1984 objavil Zavod SR Slovenije za statistiko (Uradni list SRS. št. 7 in 8/85) in se zvišuje od sedanjih 20.000 din na 30.400 din (za objekte od najmanj 8 do 9m dolžine) oziroma od 8.000 din na 12.000 din (za vsak nadaljnji meter dolžine). Tudi v bodoče je za tovrstno premoženje predlagana redna valorizacija pavšalnega letnega zneska davka. 7. Davek na dobitke od iger na srečo Stopnja davka na dobitke od iger na srečo je zadržana v sedanji višini, to je 15 %, medtem ko je vrednost dobitka, od katere se davek ne plačuje zaradi morebitnih sprememb dogovora SR in SAP o usklajevanju davčnega sistema, opredeljen opisno. Po veljavnem dogovoru ta znaša 10.000 din. 8. Davek na promet nepremičnin V osnutek dogovora se na novo vključuje določbe, s katerimi se opredeljuje višina stopenj davka na promet nepremičnin. Sistem in višina stopenj davka na promet nepremičnin je usklajen s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o davku na promet nepremičnin in medrepubliškim dogovorom o temeljih davčne politike. Za promet s kmetijskimi zemljišči, za katera je osnova prometna vrednost m2, je predlagana enotna proporcionalna stopnja v višini 15 %, zagredbenain druga zemljišča, ki ne služijo za kmetijske namene, za katera je prav tako osnova prometna vrednost m2, pa enotne progresivne stopnje, pri čemer je začetna in končna osnova ter stopnja usklajena z medrepubliškim dogovorom o temeljih davčne politike. Za gradbene objekte je na prometno vrednost gradbenega objekta predlagana enotna proporcionalna stopnja v višini 25 %, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo pa progresivne stopnje iz medrepubliškega dogovora o temeljih davčne politike. 9. Davek od prometa proizvodov in storitev Stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač, ki so bile predmet usklajevanja v letih 1981 do 1985 so z izjemo medice, ki se na predlog številnih občin zaradi uskladitve z zveznimi predpisi vključuje med v ina, predlagane v dosedanji višini in sicer: — za vino. vinsko sadne pijače, peneče vino in medico v višini 6 % — od naravnega žganja in vinjaka 40 % — od piva 30% — od drugih alkoholnih pijač najmanj 50% Zaradi uskladitve z zveznim in republiškim predpisom o prometnem davku je predlagano, naj bi bila tudi za posebni občinski davek od prometa alkoholnih in brezalkoholnih pijač osnova prodajna ce la. od katere bi se obračunaval davek po bcnificiranih stopnjah v višini 30% od stopenj predpisanih z občinskimi odloki. Ostale določbe so povzete v dosedanji vsebini. 10. Druge določbe V novem 31. členu dogovora so predlagani enotni kriteriji za odlog plačila davka in obročnega odplačevanja davčnega dolga. Predlagani kriteriji so bili predhodno poslani v pripombe občinskim upravam za družbene prihodke, ki so bile pri pripravi osnutka dogovora v večjem delu tudi upoštevane. Niso bile upoštevane pripombe za primere, ki jih je možno razreševati z ustrezno naravnavo akontacij davka ali pa bi bile rešitve v nasprotju z davčnim zakonom (v primeru vložitve pritožbe, ki jo davčni organ ne bo rešil v lastni pristojnosti, ipd). Za leto 1986 ni razlogov za predložitev zakona o podaljšanju rokov za določitev osnov in stopenj davka, zato morajo občinske skupščine svoje predpise uskladiti z dogovorom do 31. decembra 1985. Ker bodo občinske skupščine sprejemale dogovoi za celotno srednjeročno obdobje, je dana možnost, da lahko morebitne spremembe ali dopolnitve posameznih določb dogovora iz utemeljenih razlogov urejajo z aneksi k dogovoru. OSNUTEK Na podlagi 1. in 10. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na... seji zbora združenega dela dne ... in ... seji zbora krajevnih skupnosti dne ... sprejala ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen " V občini Vrhnika se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen * Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra nepremičnine, pri gradbenih objektih pa tudi glede na gradbeno vrednost objekta. Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte in so naslednje: 1. za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti m2 je proporcionalna stopnja — 15 %; 2. za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, če znaša m2 zemljišča: nad din do din za m2 za m2 davek % 50 15 50 150 20 150 250 25 250 300 30 300 - 350 36 350 400 42 400 450 48 450 500 54 500 . 60 3. za gradbene objekte a) na prometno vrednost gradbenega objekta proporcionalna stopnja — 25% b) na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine, če znaša: nad din do din znaša davek za m2 za m2 din + % 1.000 15 1.000 3.000 150 + 20 nad 1.000 3.000 . 5.500 550 + 25 nad 3.000 5.500 8.500 1.175 + 30 nad 5.500 8.500 11.500 2.075 + 40 nad 8.500 11.500 3.275 + 50 nad 11.500 3. člen Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred pretekom petih let od pridobitve, se mu davek odmeri po stopnji, ki je za 30 % višja od stopenj, določenih v tem odloku. ■ " 4. člen Poleg oprostitev, določenih v 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin, se davek na promet nepremičnin ne plačuje tudi: 1. če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, kupujejo ali menjajo kmetijska zemljišča, ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč 2. pri prometu nepremičnin, čč je ena od pogodbenih strank občina 3. če društvo ali družbena organizacija kupuje od občana nepremičnine, ki jih potrebuje za svojo dejavnost , 4. če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev, občanom za opravljanje deficitarnih storitvenih dejavnosti, ki jih določi občinska skupščina. 5. člen Glede zavezancev, nastanka davčne obveznosti, zastaranja, poroštva, oprostitev, izterjave in pravnih sredstev, se uporabljajo določbe zakona o davku na promet nepremičnin. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka pTeneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 12/83). t 7. člen » Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. štev: * PREDSEDNIK Vrhnika, dne SKUPŠČJNE OBČINE VRHNIKA Andrej VIDOVIČ. l.r. OBRAZLOŽITEV Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/85) spreminja način obračunavanja davka na promet nepremičnin in sicer določa za promet kmetijskih zemljišč proporcionalne stopnje, za nezazidana stavbnazemljišča in za druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene, progresivne stopnje. Stopnje prometnega davka na prometno vrednost gradbenega objč\ta so proporcionalne, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo pa so progresivne. Stopnje, ki so navedene v tem odloku so povzete po osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990. Nov je 3. člen odloka, ki v skladu z zadnjim odstavkom 9. člena zakona o davku na promet nepremičnin določa, da se lastniku, ki je nepremičnino odtujil preti potekom peti h let od pridobitve z nakupom ali darilom, zaračuna davek po stopnji, ki je za 30% višja od stopenj, določenih v 2. členu tega odloka. Odlok v 4. členu razširja oprostitve, ki jih določa zakon in sicer v primerih, — če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, kupujejo ali menjajo kmetijska zemljišča ali gozdna zemljišča z namenom združevanja zemljišč, — pri prometu nepremičnin, če je ena od pogodbenih strank občina. — če društvo ali družbena organizacija kupuje od občana nepremičnine, ki jih potrebuje za svojo dejavnost in — če gre za prvo prodajo poslovnega prostora zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev, občanov, za opravljanje deficitarnih storitvenih dejavnosti, ki jih določi občinska skupščina. Predlog za uvedbo oprostitve prometnega davka pri prodaji družbenih oziroma solidarnostnih stanovanj imetnikom stanovanjske pravice je bil obravnavan ob sprejemu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin, vendar ni bil vnesen v zakon. Osvojitev predloga uvedbe davčne oprostitve pri prodaji družbenih stanovanj imetnikom stanovanjske pravice bi imela za posledico, da bi bili imetniki stanovanjske pravice kot kupci stanovanja v družbeni lastnini v priviligiranem položaju glede na občane, ki kupujejo stanovanja v zasebni lasti in plačajo prometni davek, katerega praviloma nanje prenesejo prodajalci, če ob prodaji ne morejo uveljaviti davčne oprostitve. Poleg navedenega je treba upoštevati še dejstvo, da prodajajo delovne organizacije stanovanja svojim delavcem pod ugodnimi pogoji, običajno na kredit za nizko ceno, ker so taka stanovanja kot zasedena nižje vrednotena. Po oceni predlagatelja zakona tudi ni razlogov, da bi se iz obdavčitve izvzemala prodaja solidarnostnih stanovanj, ker je treba upoštevati, da je dokončna rešitev stanovanjskega vprašanja solidarnostnih upravičencev, skupna skrb delovne organizacije in solidarnostnih upravičencev, za kar so se ti morali obvezati že ob dodelitvi stanovanj iz solidarnostnega sklada. Vrhnika, 19. 8. 1985 OBČfrlSKA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE r OSNUTEK Na podlagi 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Ur. list SRS, št. 34/84) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79 in 5/82) je SO Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne... sprejela - —. ,-,-v ODLOK o pokopališkem redu na območju občine Vrhnika v___L_) 1. člen S tem odlokom se določa način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališč v občini Vrhnika. 2. člen V občini Vrhnika so pokopališča v naslednjih krajih: 1. Vrhnika 2. Borovnica 3. Verd 4. Stara Vrhnika . * 5. Podlipa 6. Zaplana 7. Sinja gorica • 8. Blatna Brezovica 9. Bevke , . 10.. Ligojna 11. Dragomer (12.) Log 3. člen Pokopališko in pogrebno dejavnost opravljajo in pokopališča urejajo na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih: — pokopališče na Vrhniki Komunalno podjetje Vrhnika — vsa ostala pokopališča pa krajevne skupnosti Kadar je pokopališče namenjeno za pokopavanje umrlih z območja dveh krajevnih skupnosti se krajevni skupnosti o opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti in urejanju pokopališča dogovorita. Za-opravljanje pokopališke službe in'pogrebne dejavnosti imenuje KS odbor. 4. člen Na pokopališčih se pokopavajo: — vsi ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo svojci, — osebe, ki umrejo v sosednjem naselju ali kakšnem drugem kraju, če tako želijo svojci ali če je tako želel pokojnik in izda dovoljenje za prevoz mrliča sanitarna inšpekcija. 5. člen* Pokopališči na Vrhniki in v Borovnici morata imeti mrliško vežico za polaganje umrlih na mrtvaški oder in čuvanje do pokopa. Na območju mesta Vrhnika se posmrtni ostanki umrlih obvezno prenesejo v mrliško vežico in čuvajo v njej. Isto velja tudi za posmrtne ostanke umrlih v Borovnici, katerih svojci živijo v večjih stanovanjskih objektih. Mrliške vežice se v skladu s programi krajevnih skupnosti postavijo tudi na ostalih pokopališčih, vendar se v skladu s krajevnimi navadami posmrtni ostanki lahko čuvajo tudi na pokojnikovem domu. 6. člen Vsa pokopališča morajo imeti shrambo za orodje ter urejeno in ograjeno smetišče oz. kontejner. Odvoz odpadkov se opravlja v skladu z določbami Odloka o obveznem odstranjevanju in odlaganju odpadkov v občini Vrhnika. Vsako pokopališče mora biti ograjeno z ustrezno ograjo ali živo mejo. • 7. člen Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na pokopališke oddelke in grobove, ki določa površino,.lego in obliko različnih zvrsti grobov. Vsa pokopališča v občini Vrhnika morajo imeti zagotovljen prostor za enoj- ne, dvojne, otroške grobove, vrstne, žarne grobove ter za anonimne pokope. Na pokopališču na Vrhnfki se določijo posebej prostori za raztrositev pepela ter zagotovi prostor za pokope v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, izrednih razmer in vojne za celotno območje občine Vrhnika. 8. člen Grobovi v vrstah so glede na namen enake velikosti. Mere grobnega prostora so naslednje: — enojni grob: dolžina 2,30 m (2,50), širina 1; — dvojni grob: dolžina 2,30 m (2,5), širina 2 m; — za umrle otroke do 10 let zadostujejo ustrezno zmanjšane mere; Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m. • Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1.20 m globoke. , Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena tako. da znaša plast zemlje nad krsto najmanj 1,50 m. Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,50 m. Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah. Površino, mesto in obliko žarnega groba določi upravljalec pokopališča v skladu z načrtom pokopališča. Gradnja novih grobnic na pokopališčih v občini Vrhnika ni dovoljena. 9. člen Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov razen, kadar gre za pokop žar, pokop v rodbinske grobove ali grobnice. Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po mirovalni dobi najmanj 10 let. Mi-rovalna doba ne velja za žarne grobove. V klasični grob se lahko-shranjujejo tudi žare s pepelom umrlih. Včasu prekopa groba se pokopana žara shrani v mrliški vežici in nato ponovno shrani v grob nad nazadnje pokopano krsto. Pokopavanje v tuj grob brez poprejšnjega soglasja in dotedanjega korist-nika prostora ni dovoljeno. , Odpiranje grobov pred rokom določenim v 2. odst. tega člena je dopustno le z dovoljenjem občinskega upravnega organa pristojnega za zdravstvo oz. z dovoljenjem organa pristojnega za začetek in vodenje kazenskega postopka. 10. člen Prostor za grobove oddaja v najem upravljalec pokopališča z najemno pogodbo, ki jo sklene z zainteresiranimi osebami. Pogodba mora vsebovati: - - — čas najema oz. uporabe groba, — obliko, konstrukcijo in velikost nagrobnega kamna, — rok ureditve grobnega prostora, — določilo o sanaciji, če ureditev groba ni bila izvedena v skladu z določili tega odloka in načrtom pokopališča. Upravljalec pokopališča sklene najemno pogodbo z zainteresirano osebo le, če se ta obveže, da bo grob primerno uredila v roku enega leta ter ga redno vzdrževala. Enojni grobovi se dajejo v najem oz. uporabo za dobo 10 let, rodbinski grobovi pa se lahko dajo v najem dokler obstoja pokopališče s tem, da se najemnina obnavlja vsakih 10 let. 11. člen Če se najemna pogodba ne podaljšapo preteku določene dobe, upravljalec pokopališča pozove stranko, da to stori v roku 1 meseca. Vkolikor stranka tega ne stori sme upravljalec pokopališčni grobni prostor dati v najem oz. uporabo drugemu koristniFcu. . , ,"• 12. člen Grobovi morajo biti redno vzdrževani in urejeni. Ureditev mora biti v skladu s celotno ureditvijo pokopališča. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja in naprave ne smejo segati meje grobnega prostora. Višina spomenikov in nagrobnikov lahko doseže le 1 m(70cm)višine. širina pa mora biti primerna velikosti grobnega prostora. Znamenje na nagrobnih kamnih in spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do pokojnih ali vzbujati zgražanja državljanov. Okrasno grmičevje se sme zasaditi samo po načrtu pokopališča ter z dovoljenjem upravijalca pokopališča. 13. člen Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali če kvari izgled sosednjih grobov in izgled pokopališča kot celote se smatra, da je zapuščen. 14. člen Llpravljalec pokopališča ima naslednje pravice in dolžnosti: — ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov, — določa cene za grobove, pogrebne in dfuge pokopališke storitve v soglasju s pristojnim organom, — nastavlja in razrešuje grobarja s sklenitvijo pogodbe ter določa njegove dolžnosti, — vodi evidenco prihodkov in izdatkov oz. ustrezno finančno poslovanje, — določa mesto, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom, — oddaja prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe za grobove vseh vrst in vodi evidenco sklenjenih pogodb, — daje soglasje k načrtom za ureditev grobov in postavitev spomenikov, — opravlja pokope in prekope grobov, — skrbi za red in snago v mrliški vežici in na pokopališču ter za vzdrževanje ograj, objektov in naprav ter poti zelenic, — vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah, — skrbi za izvrševanje pogrebnih svečanosti, — vodi kataster komunalnih naprav na pokopališču, — opravlja druge naloge in opravila v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. 15. člen Pred izkopom jame je grobar dolžan ustrezno zavarovati sosednje spomenike in grobove ter paziti, da jih pri izkopu in zasipu jame ne poškoduje. V kolikor pride do poškodbe, imenuje upravljalec pokopališča posebno komisijo ki ugotovi vzroke in oceni nastalo škodo ter odredi, kdo jo je dolžan poravnati. 16. člen Upravljalec pokopališča je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo pri prekopu grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu, če je ta znan, sicer pa ravna v skladu z veljavnimi predpisi. 17. člen Svojci umrlega so dolžni prijaviti pokop upravijalcu pokopališča po ugotovljeni smrti najmanj 30 ur pred nameravanim pokopom in se istočasno dogovorijo z upravijalcem o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah. Upravljalec pokopališča ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi oz. pred pokopom niso predloženi ustrezni mrliški dokumenti oz. dokazilo o prijavi smrti matičarju. 18. člen Na pokopališčih v občini Vrhnika se opravljajo pokopi vsak dan v tednu v skladu z dogovorom med upravljala in svojci pokojnika. 19. člen Vsakemu umrlemu občanu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo poslednjo voljo ali željo sorodnikov oz. naročnikov pogreba. Pogreb s pokopom umrlega občana je družbena kememoracija in ima javno pietetni značaj. Pogrebna svečanost se opravi v skladu z določili tega odloka in dogovora o načinu priprave in vodenja pogrebnih svečanosti za umrle člane DPO, družbenih organizacij in društev, vojaških oseb in drugih občanov v občini Vrhnika. 20. člen Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo tej svečanosti kot enakopravni udeleženci. Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu, in vsi ki se udeležijo pogreba kot zastopniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij, temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev, verskih skupnosti itd. 21. člen Na željo pokojnika ali svojcev se pogreb lahko opravi v družinskem krogu. 22. člen Vse krajevne skupnosti morajo imenovati odbore za pogrebne svečanosti, ki skrbijo za organizacijo pogrebnih svečanosti v skladu z dogovorom iz 19. člena. 23. člen Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza. Če sodeluje v pogrebni svečanosti godba ali pevski zbor pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapoje jo žalostinko. Sledijo lahko poslovilni govori predstavnikov sosedov, organizacij in društev ter verski obred, če je navzoč predstavnik verske skupnosti. • - 24. člen Pogrebni sprevod se odvija od kraja kjer se prične pogrebna svečanost do groba na pokopališču. Na željo pokojnika ali njegovih najožjih svojcev se lahko opravi verski obred v sakralnem objektu. Če pokojnik leži v mrliški vežici na pokopališču se celotna pogrebna svečanost opravi od mrliške vežice do groba. '*• , 25. člen Na čelu pogrebnega sprevoda mora biti slovenska zastava z žalnim trakom oz. zastava republike, katere narodnosti je bil pokojnik. Če je bil pokojnik tuj državljan je na čelu črna zastava. V pogrebnem sprevodu se razvrstijo druge zastave in prapori, godba, pevci, organizirane uniformirane skupine družbenih organizacij in društev, nosilci vencev, nosilci odlikovanj in priznanj pokojnika, predstavnik verske skupnosti in verska obeležja in simboli, če ta sodeluje v pogrebni svečanosti, krsta ali žara pokojnika, najožji svojci in govorniki ter drugi udeleženci pogreba. 26. člen Ko pride pogrebni sprevod do groba se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se razvrstijo svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti in drugi udeleženci pogrebne svečanosti. Pri odprtem grobu sledijo še poslovilni govori predstavnikov krajevne skupnosti in drugih udeležencev, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe ali pevcev ter verski odred, če sodeluje predstavnik verske skupnosti. Ude'eženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom. 27. člen Če pri pogrebni svečanosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem se častno salvo izstreli trikrat ob pozdravu zastav in praporov pokojnika. Pri tem mora biti zagotovljena popolna varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja enote. 28. člen Natančen potek pogrebne svečanosti na pokopališču se uredi sporazumno s pravilnikom upravijalca pokopališča. 29. člen Najkasneje pol ure po končanem pogrebu je dolžan upravljalec pokopališča grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov. 30. člen Obiskovalec pokopališča oz. mrliške vežice je dolžan opustiti vse, kar žali pieteto do umrlih. Na pokopališču in v vežici je prepovedano: — nedostojno vedenje, vpitje, žvižganje, glasno smejanje, razgrajanje itd., — odlaganje odpadkov ob ograji ali na tuje grobove oz. izven za to določenega prostora, — stopanje in hoja po grobovih, — trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih, — onesnaževanje pokopališkega prostora in vezice, — vožnja s kolesi in motornimi vozili ali njihovo shranjevanje na pokopališču, — poškodovanje grobov, vežice, ograje, nasadov, naprav in predmetov na pokopališču, — odtujevanje predmetov z grobov, vežice in pokopaliških prostorov. 31. člen Odlaganje odpadkov je dovoljeno le na prostoru, ki ga določi upravljalec pokopališča. 32. člen Z denarno kaznijo od 300 do 5.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 30. in 31.. člena. 33. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, sanitarni inšpektor in komunalni redar. 34. člen Upravljalci pokopališč so dolžni v roku 6. mesecev po uveljavitvi tega odloka izdelati dokumentacijo ureditve pokopališča in izdelati oz. uskladiti pravilnik iz 28. člena tega odloka. 35. člen Zdnem ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 39/68) in odlok o pogrebnih svečanostih na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 25/79). 36. člen Ta odlok prične veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: PREDSEDNIK SO VRHNIKA VIDOVIČ ANDREJ OBRAZLOŽITEV Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Vrhnikg je bil sprejet v letu 1968 na podlagi tedaj veljavnih predpisov in ne ustreza več v celoti dejanskemu stanju, saj ne predvideva možnosti žarnih pokopov, raztro-sitve pepela, anonimnih pokopov, ne določa skupnih grobišč, ureja postavljanje grobnic, ki jih sedaj ni več možno graditi itd. V novembru 1984 je bil spejet nov Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč, z določbami katerega je potrebno uskladiti tudi občinski odlok o pokopališkem redu. Zakon določa da občinska skupščina s pokopališkim redom predpiše način in čas pokopa, zvrsti grobov, okvirne tehnične normative za grobove, vzdrže- vanje reda, čistoče in miru na pokopališču, postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov ali obnovo grobnic in vsak drug poseg v prostor na pokopališču, določa pokopališča, ki morajo imeti mrliške veže, določa mirovalno dobo za grobove in druga podobna vprašanja. S pokopališkim redom se uredi tudi čuvanje umrlih v krajih, kjer na pokopališčih ni predpisana mrliška veža. V skladu s pokopališkim redom se opravljajo tudi pogrebne svečanosti. Tako kot doslej, naj bi bilo tudi v bodoče upravljalec pokopališča na Vrhniki Komunalno podjetje Vrhnika, za vsa ostala pokopališča pa krajevne skupnosti. Na vseh pokopališčih bo potrebno zagovotiti prostor za klasične grobove — enojne, dvojne, otroške, vrstne in žarne grobove ter za anonimne pokope in raztrositev pepela. Predvideti je potrebno tudi prostor za grobišča za primere večjega števila pokopov ob različnih nesrečah ali vojni. Na pokopališčih naj bi se opravljali pokopi vsak dan v skladu z dogovorom med upravljalcem in svojci pokojnika. Upravljalec pa lahko s svojim pravilnikom konkretneje opredeli čas pokopov. V skladu z zakonom je predpisana mirovalna doba za grobove ki znaša najmanj 10 let in v tem času ni možen pokop na isto mesto v isti grob. Dopuščena je možnost, da se v klasični grob lahko shranjujejo tudi žare s pepelom umrlih. Pokopališče v mestu, večjem naselju ali naselju mestnega značaja mora imeti mrliško vežico za čuvanje umrlih do pokopa. Z osnutkom odloka se predpisuje obveznost čuvanja umrlih v mrliški vežici na Vrhniki, v Borovnici pa za občane, ki živijo v večjih stanovanjskih objektih. V drugih KS naj bi se v skladu s krajevnimi navadami lahko čuvali posmrtni ostanki tudi na pokojnikovem domu. Svojci pokojnika sklenejo z upravljalcem pokopališča najemno pogodbo za grobni prostor in skrbijo za vzdrževanje groba. Za vse posebe na grobu si mora najemnik pridobiti soglasje oz. dovoljenje upravljalca. Osnutek nadalje opredeljuje način vzdrževanja reda in miru na pokopališču in predvideva za kršitelje sankcije. V odloku so povzeta določila o pogrebnih svečanostih, kar je doslej urejal poseben odlok sprejet v letu 1979. Potek pogrebnih svečanosti je opredeljen nekoliko bolj splošno. V skladu s krajevnimi navadami in sprejetim dogovorom o načinu priprave in vodenja pogrebnih svečanosti za umrle člane družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društev, vojaških oseb in drugih občanov občine Vrhnika pa upravljalec pokopališča sporazumno z zainteresiranimi organizacijami in skupnostmi ta vprašanja podrobneje uredi s posebnim pravilnikom za vsako pokopališče, ki mora biti sprejet v roku 6 mesecev po uveljavitvi odloka. Stališča sekcije za pokopališča pri OK SZDL Vrhnika in IS SO Vrhnika bomo delegatom posredovali naknadno. Komisija za izvedbo komasacijskega postopka pri Skupščini občine Vrhnika izdaja na podlagi 80. in 82. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Ur. list SRSšt. 22/81) in 202. ter 206. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 3278) in sklepa 2. in 3. seje z dne 14. 2. 1985 in z dne 19. 6. 1985, naslednjo Odločbo o spremembi komasacijskega območja J 1.1. Komasacijsko območje v k. o. Velika Ligojna V komasacijsko območje v k. o. Velika Ligojna spadajo dodatno naslednja kmetijska, zemljišča, ki ne spreminjajo meje območja: — pare. št. 103 lastnice Mavsar Milene, Velika Ligojna 14 — pare. št. 150/2 lastnika Samotorčan Matevža, Mala Ligojna 1 — del pare. št. 140' 1 lastnika Podlipec Franca Mala Ligojna 4. 1.2. V komasacijsko območje v k. o. Velika Ligojna se dodatno vključi parcela št. 51 k. o. Velika Ligojna lastnika Ogrin Avgusta, Velika Ligojna 15 in parcela št. 28'1 v izmeri 92 kv.m k. o. Velika Ligojna lastnika Osredkar Alojza, Velika Ligojna 7. Zaradi povečanja komasacijskega območja se spremeni opis meje območja v tem delu in sicer za parcelo št. 51 — meja se lomi proti jugovzhodu po severovzhodni meji pare. št. 58 do pare. št. 51 in nato proti severovzhodu po zahod-•nih in severnih mejah pare. št. 51. 41, 14. V primeru dodatne vključitve v komasacijski postopek parcele št. 2S7! se spremeni vpis meje in sicer: — meja komasacijskega območja poteka po parceli št. 1887/4 (pot), proti jugovzhodu po njeni severovzhodni meji do pare. št. 37/2, s tem, da se na parceli št. 28'1 meja lomi proti vzhodu, zajame obstoječ jarek in studenec (napaja-lišče) na parceli 28/1 in se zopetjomi proti zahodu do parcele št. 1887/4, nakar meja poteka proti jugovzhodu po severovzhodni meji pare. št. 1887/4. , 1.3. Za naslednja kmetijska zemljišča, ki jih lastniki in uporabniki vlagajo v komasacijski sklad v k. o. Velika Ligojna, se lastništvo oziroma pravica uporabe uskladi s podatki v zemljiški knjigi: — pare. št. 119 lastnika Kucler Franca. Velika Ligojna 30 — pare. št. 90/1 družbena lastnina s pravico uporabe Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika — pare. št. 91 družbena lastnina s pravico uporabe Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika — pare. št. 95 družbena lastnina s pravico uporabe Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika — pare. št. 121 družbena lastnina s pravico uporabe Kmetijske zemljiške skupnosti -Vrhnika. 1.4. Komasacijsko območje v k. o. Velika Ligojna se zmanjša za naslednja kmetijska zemljišča: — pare. št. 110 lastnika Novak Jurija, Mala Ligojna 11 1 — pare. št. 111 lastnika Mele Janeza, Velika Ligojna 29 — pare. št. 112 lastnika Mele Janeza. Velika Ligojna 29 — pare. št. 35 lastnika Kucler Franca, Velika Ligojna 30 — pare. št. 155 lastnika Samotorčan Stanislava. Mala Ligojna 3 Zaradi zmanjšanja komasacijskega območja, se spremeni opis meje v tem območju: — meja poteka proti vzhodu po severnih mejah parcel 37/2 in 36/2 do poti pare. št. 18881. nato se obrne po njeni zahodni meji proti jugu do pare. št. 106 ter po njenih severovzhodnih mejah preko pare. št. 107 in proti severovzhodu po severni meji pare. št. 119. — meja poteka proti severovzhodu po jugovzhodni meji pare. št. 1889 do pare. št. 155 in proti jugovzhodu po severovzhodnih mejah pare. št. 162/1, 162/1, do poti pare. št. 1890/1. ' - 2-. 1. Komasacijsko eibmočje v k. o. Stara Vrhnika V komasacijsko območje v k. o. Stara Vrhnika se dodatno vključita celotn površini parcele št. 2375/3 k. o. Stara Vrhnika, ki je družbena lastnina s pravico uporab Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika in parcela št. 2376 k. o. Stara Vrhnika, ki je lastnina pok. Petkovšek Antona, Vrhnika, Butan jeva 8. Zaradi povečanja komasacijskega območja se spremeni opis meje v tem območju: — meja poteka od jugovzhoda po južni meji parcele 2376 do parcele 2375/T, nato se lomi proti severu do jarka in potoka proti severovzhodu po jarku preko parcel 2375/1, 2372, 2381/1. 2382, 2383, 2384, 2457/1. 3.1. Komasacijsko območje v k. o. Blatna Brezovica . Za komasacijsko območje Bevke pri Kaminu se spremeni opis meje območja. Dejanska meja se ne spremeni, spremeni se opis meje v komasacijskem območju tako, da meja ne poteka preko parcel št. 906, 905. 904/1, 918, 930' 1, vse k. o. Blatna Brezovica in 3399/1 k. o. Brezovica, zato se iz seznama lastnikov, ki vlagajo v komasacijski sklad, brišejo naslednja zemljišča: — del pare. št. 906 k. o. Blatna Brezovica lastnika Smuk Štefanije, Bevke 81 ■ ' ' ^ ' .-' — del pare. št. 905 k. o. Blatna Brezovica lastnika Dolinar Marije in Stanislava, Bevke 39 — del pare. št. 904/1 k. o. Blatna Brezovica lastnika Varšek Jožeta. Blatna Brezovica 28 — del pare. št. 930/1 k. o. Blatna Brezovica, družbena lastnina s pravico uporabe Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika. — del pare. št. 3399/1 k. o. Brezovica, lastnika Trček Franca. Bevke 69. 3.2. Za naslednja kmetijska zemljišča, ki jih lastniki vlagajo v komasacijski sklad v k. o. Blatna Brezovica, se lastništvo uskladi-s podatki v zemljiški knjigi: — pare. št. 914/1, lastnica Turšič Metka, Mirke 4 — pare. št. 915/1, lastnica Turšič Metka, Mirke 4 POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odiočbo ni pritožb, dopusten pa je upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije, v roku trideset dni po prejemu te odločbe. Tožba se lahko da na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije ali pri kateremkoli rednem sodišču. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Komisija za'izvedbo komasacijskega postopka Številka: 3/3-320-04/85 Datum: 15/8-1985 ■ PREDSEDNIK komisije za izvedbo komasacijskega postopka, dipol. iur. KUKEC Bojan. 1. I OBRAZLOŽITEV Komisija za izvedbo komsacijskega postopka pri Skupščini občine Vrhnika je na svoji 2. seji dne 14. 2. 1985 in na 3. seji dne 19. 6. 1985 pregledala vse pripombe, ki so bile posredovane od komasacijskih udeležencev in drugih strank ob javni razgrnitvi idejne zasnove. Komisija je vse utemeljene pripombe upoštevala, zato je potrebna odločba o spremembi komasacijskega območja v k. o. Velika Ligojna, v k. o. Stara Vrhnika in v k. o. Blatna Brezovica. Komisija je pri spremembi komsacijskega območja upoštevala tudi mnenje komasacijskega odbora. S to odločbo o spremembi komasacijskega območja se v k. o. Velika Ligojna komasacijsko območje zmanjša minimalno, to je za cca 0,7ha v k. o. Stara Vrhnika pa se zveča za cca 0,2ha. Po mnenju komisije za izvedbo komsacijskega postopka in po mnenju komasacijskega odbora, bo namen komasacije dosežen. OBRAZLOŽITEV k predlogu odloka o podeljevanju priznanj občine Vrhnika Zbori skupščine občine so na svojih sejah v aprilu sprejeli osnutek odloka o podeljevanju priznanj občine Vrhnika in ga posredovali v dvomesečno javno razpravo. V času javne razprave ni bilo na osnutek odloka podane nobene pripombe, zato ostaja predlog odloka enak osnutku, ki je bil objavljen v Delegatski prilogi Našega časopisa št. 48, marec 1985. Statut občine v 8. členu določa, da občina podeljuje priznanja in nagrade posameznikom, organizacijam združenega dela, krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim, društvom in drugim organom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarskega in družbenega razvoja občine ter, da vrste priznanj in pogoje za proglasitev častnih občanov ureja poseben odlok. Skupščina občine Vrhnika je januarja 1977 sprejela prečiščeno besedilo Odloka o podeljevanju priznanja občine Vrhnika, ki pa je urejal le pogoje in način podeljevanja »Plakete pisatelja Ivana Cankarja«. Z namenom, da se kriteriji in postopki podeljevanja priznanj uredijo v enem odloku, je pripravljen osnutek odloka o priznanjih, ki poleg Plakete pisatelja Ivana Cankarja predvideva še druga priznanja in sicer: — priznanje občine Vrhnika — priznanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki ga podeljuje svet za SLO in DS. Osnutek odloka ureja tudi pogoje in način proglasitve častnih občanov obči- ne, podelitve domicila v občini, prevzem pokroviteljstva skupščine občine nad posamezno prireditvijo ter podeljevanje spominskih priznanj in daril ob posebnih priložnostih, ki jih praviloma podeljujeta predsednik skupščine občine oz. predsednik izvršnega sveta. Pobudo za podelitev priznanj lahko dajo organizacije združenega dela. družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, s katerimi so mišljene predvsem organizacije v drugih oblikah združenega dela in sredstev, kot so banke, zbornice, zadruge, gospodarske zbornice, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge. V končnih določbah je navedeno, da bo stalno obliko listine posameznih priznanj oblikovala posebna delovna skupina, v kateri bodo vključeni predvsem likovni oblikovalci. Komisijo za odlikovanja in priznanja se pooblašča, da sprejme dokončno obliko listine posameznih priznanj. Predlog odloka je obravnaval Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, ki predlaga zborom skupščine občine, da sprejmejo naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o podeljevanju priznanj občine Vrhnika. 1 IZVRŠNI SVET SO VRHNIKA OBRAZLOŽITEV k predlogu pravilnika o ravnanju z gradivi zaupne narave Zbori skupščine občine so na svojih,sejah. dne 27. junija 1985 sprejeli osnutek pravilnika o ravnanju z gradivi zaupne narave in ga posredovali v dvomesečno javno razpravo. Osnutek pravilnika je bil objavljen v Delegatski prilogi Našega časopisa št. 50, maj 1985. V času javne razprave na osnutek pravilnika ni bilo podane nobene pripombe. Podlago za sprejem Pravilnika o ravnanju z.gradivi zaupne narave tvorijo določila Statuta občine Vrhnika in Poslovnika Skupščine občine Vrhnika. Predlog pravilnika zajema v glavnem rešitve, kot jih je sprejela Skupščina SR Slovenije v svojem Pravilniku o ravnanju z gradivi zaupne narave. V posameznih poglavjih so obdelane specifičnosti, ki naj bi se upoštevale v postopku odločanja delegatov in določanja kriterijev pri pripravi gradiv zaupne narave. S tem naj bi se zagotovile osnove za zagotavljanje in varovanje zaupnosti podatkov in gradiv zaupne narave. Gradiva zaupne narave se razvrščajo glede na vrsto na državno, uradno in vojaško tajnost. Gradiva, ki so uradna ali vojaška tajnost se razvrščajo na strogo zaupna, zaupna gradiva in na gradiva za interno uporabo. Pravilnik določa kako morajo biti gradiva označena in oštevilčena in kdaj se štejejo za določeno vrsto tajnosti ter kdo določa vrsto tajnosti. ■ . Gradiva s področja ljudske obrambe morajo biti pojeg vrste tajnosti in stopnje zaupnosti označena še »ljudska obramba«. Navedeno je kdo je dolžan skrbeti za zavarovanje gradiva zaupne narave v postopku razmnoževanja, evidentiranja, odpošiljanja. Posebej je opredeljeno kdaj gradivo izgubi značaj zaupnosti, kdo odobrava razmnoževanje takega gradiva, kako se s takim gradivom ravna nadalje. Ukrepi za zavarovanje gradiv zajemajo način seznanjanja delegatov in določila glede postopkov kako ravnati v posameznih fazah z gradivi zaupne narave. Opredeljeno je, kako in kje se delegati glede na vrsto in stopnjo zaupnosti seznanjajo z gradivi zaupne narave, oz. katera gradiva se delegatom normalno pošiljajo oz. katera gradiva se v dnevnem redu seje sploh ne navedejo. Predpisano je tudi rav nanje z zapisniki, ki vsebujejo podatke zaupne narave, določena pa je tudi odgovornost za kršitev varovanja tajnosti in postopek za ugotovitev odgovornosti kršilcev pravilnika. Predlog odloka je obravnaval. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, ki predlaga zborom skupščine občine, da sprejmejo naslednji SKLEP: Sprejme se pravilnik o ravnanju z gradivi zaupne narave. IZVRŠNI SVET SO VRHNIKA ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA Delegacija KS Verd je na 32. seji ZKS postavila naslednje 4 DELEGATSKO VPRAŠANJE: V letu 1978 je bila razširjena regionalna cesta Vrhnika—Verd (sedaj Ster-nenova cesta). Za razširitev ceste so bila krajanom odvzeta zemljišča. Prizadeti • krajani do danes še niso dobili odškodnine za zemljišče, obstaja pa tudi boja-zeh, da tudi v zemljiški knjigi ni bila sprovedena sprememba zemljišč, kar pogojuje tudi plačilo davščin v vsem navedenem obdobju. Krajani vsled tega negodujejo na vsakem zboru krajanov, kar krajane tudi vznemirja pri odločanju za ostale akcije (samoprispevek za vodo itd.). V zvezi z navedenim problemom želimo dobiti konkreten odgovor tako glede odškodnine kot spremembe katastrskih izmer v zemljiški knjigi ter obračunavanja davščin za sporne površine. ODGOVOR je pripravil komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. V zvezi z razširitvijo ceste 11-324 v odseku Vrhnika—Verd je bila Republiška skupnost za ceste kot investitot dolžna po končani gradnji, to je v letu 1979 pridobiti vsa potrebna zemljišča ter plačati lastnikom oz. uporabnikom odškodnine. Kot je razvidno iz obstoječe dokumentacije je Krajevna skupnost Verd pridobila soglasja za samo rekonstrukcijo, Republiška skupnost za ceste pa je v letu 1980 sklenila z Geodetskim zavodom Ljubljana pogodbo o meritvi prizadetih zemljišč. V letu 1982 je bil izdelan elaborat o meritvi tako, da bi Republiška skupnost za ceste lahko začela z odkupi zemljišč. Da bi pospešili postopek odkupa, smo se s Skupnostjo za ceste Ljubljana, ki je pravni naslednik Republiške skupnosti za ceste dogovorili in pripravili pogodbo, s katero se občina zavezuje, da bo na račun Skupnosti za ceste izvršila odkup in zemljiško knjižno izvedbo v roku 6 mesecev. Kljub temu, da meritve niso bile izvršene je občinska uprava za družbene prihodke na podlagi podatkov občinske geodetske uprave vsem prizadetim lastnikom zmanjšala katasterski dohodek od leta 1983 in s tem zmanjšala davčne obveznosti. Vrhnika, 19. 7. 1985 IS SO VRHNIKA