Lelo XIII.	fh.	Dunaj, dne 24. maja 1933	Št. 21
Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC*.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev,
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
V znamenju križa.
Veliki kancler dr. Seipel bi bil današnjega političnega razvoja v Avstriji nedvomno vesel. Življenje velikega duhovnika in politika je bilo vendar posvečeno dokazu, da imajo samo krščansko-sociaine ideje življensko upravičenost in da so brezuspešna vsa liberalna in socialistična stremljenja že vnaprej, ker jim ne-dostajo ono, kar stori vsako življenje šele življenja vredno. Dovolj liberalen, da ni zanikaval Vsaj delno pozitivnih strani vsenemške in landbundovske stranke, in dovolj socialen, da je sam posegel po sredstvih v odpomoč družabni bedi, ni kancler nikdar prezrl glavnega krščanskega načela: po notranji, duševni obnovi poedinca k obnovi družabnega in gospodarskega reda. Izvedbo njegove zadnje volje Pa je prevzel kancler Dollfuss.
Državno življenje, zgrajeno na liberalnih in laži-demokratičnih temeljih je v Nemčiji in Avstriji z minulim letom doseglo najnižjo točko. Izživljalo se je le še v navadnih številčnih večinah, strankarskih korupcijah in koristolovstvu posameznikov in vsled tega rodilo v ljudstvu silen odpor. Z nenavadno silo se je položaju uprl v Nemčiji hitlerjanski fašizem, močan in drzen v kritiki obstoječih razmer je potegnil za seboj milijonsko množico, razbil politični aparat in se polastil državne oblasti. V kolikor je bil močan in drzen v obsodbi dotedanjega „sistema“, je sicer danes šibek in slab v ustvaritvi novega znosnega političnega življenja, a še vedno močan in drzen dovolj, da izvede vsaj eno točko svojega nacionalnega programa: priključitev Avstrije k Nemčiji. In izvedel bi jo bil, da ne bi bilo duha Seipla in naslednika Dolifussa.
Z isto pravico kot Hitler je segel v Avstriji Dollfuss po orožju moči, da odstrani ovire in napotja. Ukinil je parlamentarno življenje, razbil vpliv socialdemokracije na republiko, zajezil fašistični val iz rajha in napovedal temeljito reformo političnega življenja. Pred Hitlerjem ima prednost jasnega reformnega na^ črta, ker mu je ta v osnovah podan v okrožnici •.Quadragesimo anno", in velikega preddela Svojega prednika dr. Seipla.
Krščansko-socialno diktaturo v naši državi loči od Hitlerja predvsem svetovno naziranje. Krščanski socializem izvaja življenski red in njegove postave od Boga in ne od lastnega naroda. Narod je božja stvar in kot taka sveta in treba je med poedincem in narodom tesne vezi kot je ta med poedincem in družino. Narodna zavest ne sme kršiti dolžnosti napram Stvarniku in ne ljubezni do bližnjega. Ljubezen do svojega naroda ne sme biti sovratšvo in preziranje drugih narodov. Dollfussov krščanski socializem je seveda nemški in kanclerjeva borba je najprej borba vseli nemških katoličanov v Avstriji, rajhu in drugod za novo vsebino 'n obliko političnega življenja. Dovolj je liberalnosti v njihovem stališču do rajhovskega fašizma, če mu želijo sicer uspeha — notranje in zunanje osvoboditve Nemčije —, a odklanjajo za Avstrijo usilitev taistega fašistovskega pota j in načina reforme.
Mednarodna osamljenost fašistične Nemčije je krščanskim socialcem v naši državi dobro svarilo pred sličnimi eksperimenti, in nikakor ni čudno, če v tem tekmovanju obeh nemških držav za novo državno obliko in vsebino že zasedajo prvo mesto. V teh dnevih so zbrani na Dunaju krščanski sociologi (družboslovci) cele države, da izdelajo načrt poklicno-stanovskih organizacij narodnega gospodarstva, ki naj v bodoče nadomestijo politični par-larnent. Dovolj najde vlada dr. Dolifussa na
svoji poti ovir in težkoč: rane dosedanje liberalne in socialitsične smeri so še odprte, narodni socialisti jim proti vsem pravilom narodne solidarnosti napovedujejo najostrejši boj, razumevanje av^twfc^Kìfta prebivalstva za vladno delo je šrprešenefljivo veliko. A njihove vrste odlikuje brezprimerni optimizem in zmožnost njihovih delavcev, na njihovi strani so simpatije vsega krščanskega sveta in v njihov prilog govori še mednarodni položaj.
Da stojimo tudi mi koroški Slovenci za kanclerjem DollfussomJfff njegovo vlado, nam narekuje isti svetovni nazor in naš krščanskosocialni program. Nikakor ne prezremo pri tem nemškega značaja reformnega dela, a smo uverjeni, da bodo nemški krščansko-socialci po dovršenem glavnem delu v državi in deželah končno dospeli tudi do vprašanja narodnih manjšin v Avstriji in do ureditve pravičnih od-
nošajev države in večinskega naroda do njih. Naddesetletno brezuspešno iskanje rešitve manjšinskega vprašanja na raznih manjšinskih kongresih in zborovanjih nam dokazuje, da tudi te rešitve ni drugod kot v izvedbi krščanskega načela: ljubezni svojemu narodu in spoštovanje drugim narodom, oboje — ljubezen in spoštovanje — pa združeno v ljubezni do Boga! Jasno nam je, da je treba ne samo v splošno družabnem življenju marveč tudi v sožitju dveh narodv najprvo sanacije poedinca v krščanskem duhu in šele nato postav in avtonomij manjšinskim narodom. Kanclerjevemu delu obnovitve političnega življenja v državi zamoremo torej želeti kar največ uspeha še posebej zato, ker mora v svojem nadaljnem razvoju dovesti tudi do našega narodnostnega vprašanja in njegove rešitve — v znamenju križa.
Svet se je oddahnil.
Roosevelt in Hitler pomirjujeta. — Konference se lahko nadaljujejo.
Sredi maja je predsednik Združenih držav Roosevelt izdal posebno pismo 53 državam.
V njem poživlja voditelje narodov, naj z niža j o oborožitev, odpravijo napadal ne orožje naj ne pošiljajo oboroženih sil onkraj meja svojih držav, naj pozabijo malenkostne narodnostne težnje in najseiskre-no sporazumejo, da tako zagotovijo mir in obnovijo svetovno gospodarstvo. Ob koncu poziva predsednik državnike, naj sprejmejo takoj brez odlaganja pozitivne sklepe. Če bo katera država proti temu delala ovire, bo svet vedel, komu ima pripisati odgovornost za neuspeh.
Rooseveltova poslanica je imela predvsem namen preprečiti grozeči razhod razoro-žitvene konference v Ženevi, na kateri so se pojavile nepremostljive ovire. Njen prvi uspeh je bil viden v nenavadni zmernosti in miroljubnosti govora, ki ga je dan navrh govoril k ra-zorožitvenem vprašanju kancler Hitler vnemškem državnemzboru.
Hitler je začrtal nemško stališče k mednarodnemu položaju in vprašanju razorožitve
v bitstvu takole: Mirovne pogodbe so zgrešile svoj namen, ker niso dale svetu nove ureditve. Zgrešeno je bilo. da se je kaznovalo premagane in jimnaložilo plačevanje vojne odškodnine. Zato zahtevajo Nemci spremembo mirovnih pogodb na podlagi njene določbe, ki govori
Mussolini se umika.
Listi napovedujejo konec političnih pasjih dni. Napetost med Italijo in Malo antanto in posebej Jugoslavijo je polegla. Mussolini je umaknil svoj načrt enotnega nastopa štirih velesil in podreditve malih držav velikim. Neki švicarski list prinaša v dokaz te trditve, da bo v kratkem odpoklicanih iz Rima pet poslanikov, ki so se udeleževali dosedanjih političnih razgovorov v Rimu tekom zadnjih mesecev in ki nosijo delno odgovornost za napetost med Italijo in njenimi sosedi. Tako je bil odpoklican francoski poslanik de Jouvenel, ki je hotel doseči prijateljstvo Italije s Francijo na račun malih držav, nadalje bodo odpokli-
o enakopravnosti za vsakogar na temelju morale in pravice. Nemčija ni oborožena, narodno-socia-listični napadalni oddelki so namenjeni zgolj pobijanju boljševizma in kancler je pripravljen, da jih tudi razpusti. Zato pa zahteva razorožitev od vseh ostalih držav. Nemčija je tudi pripravljena, da pristane še na nadaljna varnostna jamstva in na nove žrtve v interesu miru in mednarodne vzajemnosti.
Hitlerjev govor je bil v svetu sprejet z velikim zadoščenjem. Posebno je evropske države in Ameriko zadovoljila njegova izjava za mir in njegov ostri nastop proti bodoči vojni. Vsi listi brez izjeme priznavajo miroljubni in zmerni značaj govora in izražajo željo, naj bi lepim besedam sedaj sledila še lepa dejanja.
Izjave obeh državnikov so da-lekosežnih posledic. Brez njih bi bilo bržkone onemogočeno nadaljevanje razorožit-vene konference in že vnaprej bi bila obsojena na neuspeh predstoječa svetovna gospodarska konferenca v Londonu. Zbudile so v svetu novo upanje na rešitev iz neznosnega položaja. Seveda je obenem značilno, da so zadostovale že same besede za to! — Tako bo svet vedno | globlje segal po pravih vzrokih neznosnosti. Doti ej, da bo nekoč katerikoli veliki državnik imenoval pravi vzrok s pravo besedo. Svet bo tedaj zastrmel ob preprostosti rešitve.
mmmiBnmaaammšBKBBBinBm e manBt b usami n*>
cani še angleški, poljski in jugoslovanski poslanik.
Vojna nevarnost med Italijo in Jugoslavijo je izginila. Sliši se, da bo italijanska vlada predložila jugoslovanski predlog za mirno in sporazumno rešitev vseh medsebojnih spornih vprašanj. Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš pripravlja zbližanje med Italijo in malo antanto. V pogledu nemških držav si je Italija stavila eno samo nalogo, da nam, reč prepreči združitev Avstrije in Nemčije. Če se ta združitev s pomočjo sporazuma z državami male antante prepreči potem Italija pač ne bo imela več interesa, da se navdušuje za Hitlerjeve politične cilje.
Verjetno je, da je s tem v zvezi poset našega kanclerja Dolifussa in rajhovskega Hit-
lerja v Rimu o binkoštnih praznikih. Kako misli Hitler o odnošajih do Avstrije, kaže predvsem dejstvo, da je preprečil radio-govor bavarskega justičnega ministra dr. Francka, ki bi ga imel zadnji držati o svojih utisih s potovanja v Avstrijo. (Njegovo potovanje se je namreč zaključilo s pravim izgonom, zakar je bil povod njegov govor v Gradcu, v katerem je rajhovski minister pozval avstrijsko državno uradništvo naravnost k neposlušnosti napram sedanji avstrijski vladi. Op. ured.)
Ni torej izključeno, da bodo za razburljivo Velikonočjo napočile nekoliko lepše Binkošti, h čemur sta seveda vsekakor pripomogla tudi zmerna nastopa ameriškega predsednika Roosevelta in kanclerja Hitlerja. Tako bi bil svet potreben sedaj miru in mirnega, vzajemnega dela!
Tudi Madžarska za premirje. Ministrski predsednik G«mbòs je imel nedavno pomemben govor v poslanski zbornici. Naglassil je miroljubnost Madžarske, čim se Velika in Mala atanta pridružita misli, da je treba izvesti korekturo dosedanjih državnih meja. Odpravijo naj se krivice mirovnih pogodb, tako zagotovi mir in omogoči svoboden trgovinski razvoj. Hitler zanima Madžare le v toliko, v kolikor bo omogočil prodajo madžarskih agrarnih proizvodov v Nemčiji. V vprašanju Anschlussa se Madžarska ne izjavlja, upostavitev madžarskega kraljestva sedaj ni aktualna. S sosedami hoče živeti v miru, da ji bo zajamčano lastno blagostanje.
Kako je v domač i državi. Turneja nar. socialističnega ministra dr. Francka po Avstriji se je zaključila dokaj tragično. Po njegovem izzivalnem govoru v Gradcu ga je oblast poslala nemudoma nazaj v Nemčijo in vlada je naročila berlinskemu poslaniku Tau-schitzu, naj pri rajhovski vladi protestira proti nečuvenim izpadom bavarskega ministra. Istočasno je odredila, da se ima proti avstrijskim hitlerjancem postopati z vso strogostjo. — Nadalje je vlada odredila, da se smejo odslej javno uporabljati samo avstrijske zastave. — V svrho propagande za tujski promet je namenila 1 milijon šil. — V pomoč gorskim kmetom je dovolila prost uvoz 560 vagonov pšenice in znižala zamudne obresti pri plačevanju davkov in pristojbin od 7—6 odstotkov. — Enoletnico vlada Dr. Dollfussa so praznovali po deželah z velikimi zborovanji. Na celovškem zborovanju je govoril monsgr. Paulitsch pred več kot 2000 poslušalci.
Pred diktaturo v Bolgariji. Makedonci so za balkanske države prava šiba. Razdeljeni so v dva tabora, med mihajloviste in Proto-
gerovce, ki si stojita medsebojno v najhujšem sovraštvu. Medsebojni umori in uboji so na dnevnem redu. Streljajo se sedaj tu, sedaj tam. V tramvaju, na cesti, v bolnišnicah, kavarnah, ja celjo v zaporih se vrstijo umori in uboji. Oboroženi so s samokresi, bombami, peklenskimi stroji i ne poznajo s svojimi žrtvami nobenega usmiljenja. Atentati se ne omejujejo samo na Sofijo, kjer živi največ vodilnih makedoncev, marveč se vršijo povsod, kjer žive Makedonci. Tako so za državo, kjer se nahajajo, stalen predmet nemira. Ni čuda potem, da nastopa proti njim Jugoslavija s skrajno brezobzirnostjo, in še manj je čudno, da se je tudi bolgarski narod že naveličal večnih zločinov in grozodejstev. Vedno glasnejši so glasovi po diktaturi močne roke, to je po fašistični vladi. V zadnjem času uprizarjajo tudi napade na vodilne komuniste v raznih mestih, morda z namenom, da sejejo nemir med narodom in pripravijo tla za močno osebnost, ki naj nato vpostavi red in mir v državi. Od nastopa sedanje bolgarske vlade je odvisno, kako dolgo bo v Bolgariji še obveljala demokracija.
Ukrajina umira od lakote. V Ukrajini vstaja močno gibanje proti sovjetskim mogotcem. Komunistično gospodarstvo je namreč v teku desetih let to nekdaj najbogatejšo pokrajino ruskih dežel gospodarsko popolnoma upropastilo. Danes je bogata Ukrajina zemlja, na kateri razsaja strahovita lakota. Na tisoče ljudi gine z lakoto. In kakor pripovedujejo očividci, je opazovati po ukrajinskih vaseh žalostne prizore, kako sestradani prebivalci umirajo za pomanjkajem živeža. Tako je nekemu poročevalcu pripovedovala neka ukrajinska žena: Še pred enim letom je štela naša vas 700 duš. Danes nas je le še 120. En del je pomrl, drugi pa so se razkropili po mestih, kjer upajo, da dobe vsaj krompirja. Mesa že leto dni nismo videli. Pa tudi preje nismo dobili drugega kakor konjsko meso. Pojedli smo vso živino in zato ne moremo obdelovati svojih polj. Traktorje dobe samo komunistične zadruge. To pomlad ni iz naše vasi nihče več posejal polja, ker nismo imeli ničesar posejati. Vse zaloge so nam pobrali komunisti, ker nismo plačali davkov. Ker se vaščani niso pridružili komunistčnim zadrugam, so komunisti vas izropali, ljudi pa prepustili smrti. — Tako izgleda danes v bivši žitni zakladnici Rusije. Tudi iz drugih delov sovjestske Rusije poročajo o naraščajoči nezadovoljnosti. Medtem pa se drugod v Evropi najdejo ljudje, ki še vedno hrepenijo za komunizmom.
Premirje med Japonsko in Kitajsko. Japonski pohod na Peking je bil nenadoma
ustavljen. Obe državi sta sklenili premirje, za kar se je Kitajska obvezala, da prizna pokrajino severno od Rumene reke za nevtralno cono in da tam ne bo vzdrževala vojaštva, da se nadalje ne bo vmešavala v zadeve Mandžurije in da sklene z Japonsko in Madžurijo prijateljsko in mirovno pogodbo. Kitajci so se nadalje obvezali, da ne bodo bojkotirali japonskega blaga in japonske trgovine. S tem premirjem je ustavljena nevarnost vsake nadaljne vojne. Z njim so seveda Japonci dosegli vsaj zaenkrat izpolnitev vseh svojih želj.
Obdravski pevci na Gorenjskem.
O priliki koncerta v Ljubljani preteklo zimo so se naši pevci na povratku domov ustavili tudi v Kranju, kjer jih je pozdravila številna množica občinstva. Ob tej priliki so obljubili, da posetijo koroški pevci tudi njihovo mesto prav kmalu. Obljubo so izpolnili zbori iz Loge vesi, Št. lija in Bilčovsa s svojim pose-tom Gorenjske sredi meseca maja.
V	soboto, dne 13. maja so dospeli pod vodstvom zborovodje g. Kernjaka na Jesenice in priredili zvečer ob 8. uri koncert naše narodne pesmi. O poteku koncerta piše »Slovenski na-rod“: »Koncert je lepo uspel in vrli pevci so bili deležni iskrenih simpatij vsega občinstva. Zbor ima lepo izvežbane ter zvonko in prijetno doneče glasove. Pesmi so bile podane zelo dobro, predvsem pa ona lepa narodna „Poj-damo v Škufče“, ki je izzvala viharne ovacije občinstva. Goste je posebej pozdravilo pevsko društvo „Sava“ in jeseniško delavstvo ter jeseniški pododbor Kluba koroških Slovencev v Jugoslaviji. Koncert je napravil na tukajšnje pevsko precej razvajeno občinstvo zelo dober vtis ter pokazal veliko iskreno zanimanje za rojake onstran Karavank.“
V	nedeljo dopoldne so pevci posetili Brezje in Radovljico in popoldne odrinili v Kranj. Na kranjskem kolodvoru se je zbrala nepregledna množica občinstva. Navzoči so bili predstavniki uradov in oblastev in raznih korporacij, vsa šolska in gimnazijska mladina s svojimi učitelji in prosesorji. Bil je veličasten pogled na to številno pestro množico, ki je pričakovala prihod naših pevcev. Ko je gorenjski vlak zavozil v postajo, se je dvignil val navdušenja med množico, godba je zaigrala v pozdrav in zatem je gimnazijska mladina pod vodstvom profesorja Svikaršiča, znanega harmonizatorja naših narodnih pesmi, zapela „Tam, kjer teče bistra Zila“. Pevce je pozdravil svetnik dr.
M	PODLISTEK___________________1
Bogomir Magajna:
Beli konjiček.
(Konec.)
Oklicana sta bila prvič, drugič in tretjič. Ljudje v cerkvi so se vzradostili. Kdo bi imel kaj proti? Bila sta v cerkvi oba. Na Rožino lice, ki je bilo vse zmučeno od dela in skrbi, a še vedno lepo, je legla rdečica.
»Popoldne pridem k tebi, da se pomeniva za svatbo“, ji je rekel.
Ob treh je napredel. Fantje so ga pozdravili na cesti. »Za deset let si se pomladil, Ivan! Kdaj bomo pili?“ »Pa ga bomo, kaj ne! Pozdravljeni !“
Počil je z bičem in beli konjiček je planil v dir. »Vse je pripravljeno. Kdo bi si mislil, da je Roža še tako zala. Črno žalost sem prepodil iz njenih oči. V pomladi bom nasadil nageljnov na vrt. Rada imam take rože, je dejala. človek se odpočije po delu ob njih in reče kako lepo besedo. Pravijo, da postane še otrok dober, če ga je mati nosila ob rožah."
Lepo, lepo se je peljati črez Kras.
Pred njim se je dvigala, je padala, je valovala široka krajina. Omrežja zidov so se «rubila na vse strani v nebo. Skupine borovcev, brinja, cvetočih šipkov, suličastih skal, vitkih kadunj, zorečih vinogradov, samotnih njiv so potovale mimo. Od zapada se je vil nad planoto vijugast oblak. Sonce se je upiralo vanj in ga ni moglo prodreti. Po sivem zidu se je
trudil čmrlj, da bi dosegel svojo okroglo hišico v razpoki, polno zlatega medu.
»Hi. belče! Rekel sem in stokrat sem rekel, kako je lepa ta naša zemlja. Prišli so res na njo tujci, vrag jih vzemi, a jaz pravim, stokrat poprej so prišli in so morali z nje. šli bodo tudi sedaj. Pila si kri, ti zemljica lepa, grenkost so na široko nalivali vate, pa cveteš in še bos cvetela. Lepa je Roža, saj je roža te zemlje, in moje mišice so silne. Kdo bi mene pregnal iz kraja, kjer se je rodila Roža, kjer se je rodila moja mati in kjer sem se rodil jaz! Pravim ti, belče} nikdo me ne bo pregnal, pa naj pride od zapada ali vzhoda, naj pride od kjerkoli hoče.“
Belec se je iznenada ustavil; ozrl se je in zarezgetal. Ivan je skočil z voza in preiskoval pri jermenih. »E, saj je vse v redu, belče!" Pogladil ga je po vratu in stopil nazaj na voz.
„Hi!‘* Belec se ni premaknil. »Zaradi lepšega imam bič. Toda malo te pa le bom, tako da ne bolelo. Piti in jesti sem ti vendar dal dovolj in sovražne krvi menda tudi ne vohaš."
Udaril je lahno z bičem. Konjiček je za-rczgctal. Udaril je močneje, konjiček se je spustil v skok.
»Tako boš dirjal, ko se bom peljal z nevesto; vrisk in harmonika bosta spremljala našo pot."
„Hee!"
»Kaj hočete?" je zaklical Ivan in pordečil se mu je obraz v jezi.
Izza zidu sta planila dva človeka. Obleka jima je bila zamazana z ilovico, na črnih, po-
nošenih kapah sta poskakovala čopa. Beli zobje so se režali izza napetih ustnic.
»Izgini domov! Potrebujemo konja in voz!"
»Ivan je skočil in tiščal bičevnik v pesti.
»Konj je moj in voz je moj!"
„E,“ se je zarežal prvi in se oprijel sedeža, da bi se zavihtel na voz. Ivan ga je zagrabil za pas in potegnil nazaj. Drugi je tedaj priskočil in dvignil samokres pred Ivanov obraz.
»Izgini domov, svinja, da te ne ustrelim!"
Ivanu je zavalovala kri v lica. Upognil je telo. V očeh mu je zagorelo. Nekaj kot omotica je šlo skozi njegovo misel. Spomnil se je na uro, ko je drevil po rebreh Svete gore. »Z revolverjem groziš? Bij, če se upaš," je zakričal in udaril tujca s vso močjo z bičevni-kom črez obraz. Samokres je padel na tla. Tujec se je opotekel podplut s krvjo in vpil v bolečini. Drugi je sedaj planil na Ivana. Izbočile so se mišice na prsih, rokah.
Ivan je razširil prste in oprijel z njimi za i jabolko na vratu. Dve telesi sta se zvalili na tla.
„E,“ je golčal tujec, »ne daviti, ne daviti!"
»Bom, te bom tat salamenski!" je sikal Ivan in mu pritiskal glavo v cestni prah. »Hudiči prekleti, dam ti, čakaj! Nihče mi ne bo je- | mal konjička."
Silno moč je začutil v mišicah in zdelo se mu je, da bi zmagal sto takih ljudi. Tat je zavil oči proti tovarišu. Ta se je bližal počasi, pobral samokres na cesti, s krvjo podplutc oči so se mu razširile. Nastavil je cevko na izbočeni hrbet. Roka se mu je tresla. Stisnil je
Ogrin v imenu tujsko-prometnega odbora. Za pozdrav se je v imenu došlih pevcev in v imenu prosvetne centrale v Celovcu zahvalil g. Janko Ogris iz Bilčovsa. Pevci so še zapeli „Gor čriez jizaro“, nakar je množica z godbo in pevci na čelu odkorakala proti mestu. Na pokopališču so se pevci poklonili spominu pesnikov Prešerna in Simona Jenka. Popoldne se je vršil koncert za ljudsko-šolsko in gimnazijsko mladino, ki je napolnila vso prostorno dvorano in balkon. V imenu mladine je brhko gorenjsko dekletce poklonilo pevcem velik šopek nageljnov: Ob V29. uri se je vršil glavni koncert ob nabito polni dvorani. O njem piše ljubljansko „Jutro“ med drugim: Občinstvo je pevce navdušeno pozdravljalo. Pred koncertom je pozdravil pevce mestni župan g. Ciril Pirc in v svojem govoru podčrtal, da prinašajo pesem koroške zemlje in ljubezni do nje. Potem so pevci zapeli geslo združenih zborov. Večino pesmi je harmoniziral dirigent g. Pavel Kernjak. Najbolj so ugajali trije njegovi venčki „Ti pubč ja kna lumnpej“, „Bebenav“, in „Juhe, pojdamo v Škufče“. Pri teh venčkih se je harmonizator izkazal zelo spretnega v izbiranju motivov in melodij. Razen Kernjakovih so peli še hermonizacije prof. Švikaršiča, eno Devovo in eno Adamičevo. Pesem jim je šla iz srca in je tudi segla v srce in to je glavno in največ, kar more doseči še tako izšolan pevski zbor. Med sporedom je govoril trste-niški župnik dr. Janko Arnejc in v svojem šaljivem tonu tolmačil pomen in smisel koroške narodne pesmi. Med drugim je dejal: Nmav čriez jizaro je koroška pesem, pa je hkrati naša jugoslovanska pesem, ki jo pojo po vsej državi. Prvi jo je zapel Korošec, ki se bori zase, za čast, za mater in za dekleta, sovraži pa nikdar ne. Zato je v pesmi nekaj čudno ljubkega, prijateljstvo je najgloblje čustvo Korošca."
Tako je dosegla turneja na Gorenjsko popoln uspeh v zadoščenje vsem, ki so pripomogli do njene izvedbe, in v polno zadovoljstvo nas koroških Slovencev. Vedno zopet srečavajo naši pevci na svojih gostovanjih v Jugoslaviji veliko ljubezen in zanimanje rojakov do slovenske manjšine na Koroškem. Naj bi se končno čutili mi vsi v tej materinski ljubezni rojakov v Jugoslaviji očuvane in varne, je naša prva današnja želja! In druga je tej enaka: Da bi znali še mi dobro vračevati zvestobo za ljubezen!
WSA/V^\W/VV*V*AA/VVWVWWWVVVVVVV>/V
Loga ves (Igra). V nedeljo, dne 28. maj-nika uprizori naše društvo pri Kobenčiču ob 2. uri pop. igro „Dve materi". Sodelujejo pevci.,
petelina. Rezek jek se je izgubil črez planoto. Izbočeni hrbet se je izravnaval počasi, roki sta se skliznili po vratu. Desnica je omahnila na bičevnik, kot da ga hoče zopet oprijeti. Tisti, ki je streljal, ga je izmeknil in skoči! na ■voz. Drugi je pohitel za njimn. Bič je udaril Po hrbtu. Beli kojiček je zdirjal po ravni.
1 *
Ivan se je plazil črez groblje proti vrhu. Griček je bil sestavljen iz samih grobelj. Iz ust wm je kapljala kri. Trudno so se oklepale dlani kamna za kamnom in vlekle telo za seboj. Za njimi se je risala rdeča steza. Dvignil je glavo, kot da hoče premeriti razdaljo do vrha. Ni bilo več daleč. Telo se je streslo v krčih, kri je bruhnila iz ust. Omotica mu je silila v dušo. In zopet se je pomeknilo telo naprej. Začutil je cvetke pod dlanjo. Bil je grmiček dehtečega smilja. Ni vedel, zakaj je utrgal. Blagi vonj mu je napolnil dušo. Nasmehnil se je. Vztrepetalo je telo kot telo medveda, ki noče umreti. Vrh! Sonce! Lepo in čisto je sijalo sonce na zemljo. Onkraj se je širila dolina. Rdeče hiše kot ljubko gnezdo v dnu doline. Ob cerkvi je bilo videti gručo ljudi. Ivan se je uprl z rokami ob kolena in se dvignil. Razprostrl je roke: „Roža, Roža, žena!“ Nato se je nasmehnil še enkrat, komaj vidno. Oči so sc mu kalile. Iz ust mu je zopet bruhnila kri in pordečila smilje v roki. Zakrilil je z rokami. Orjaško telo se je streslo še enkrat in hip nato je glava udarila, zaorala v grobljo. Telo se je zleknilo na grušč. Same po sebi so se ovile roke okrog dveh visokih suličastih * kamnov.	(Konec.)
DOMAČE NOVICE M
Sv. birma se bo letos delila v sledečih krajih in ob sledečih dnevih: 28. maja v cerkvi sv. Jakoba v Beljaku, 29. maja v Hodišah, 31. maja v Medgorjah, 4. in 5. junija v celovški stolnici.
Sprejemni izpiti na celovškem učiteljišču
se vršijo 6. julija. Sprejemalo se bo samo učence v moško pripravnico. Prošnje za sprejem se morajo vposlati ravnateljstvu do 1. junija, kolekovane z 1 S. Sprejmeni pogoji: 14. dovršeno leto, avstrijsko državljanstvo, znanje glavne šole, telesno zdravje in moralna neomadeževanost. Prošnji je priložiti: krstni in domovinski list, zdravstveno in zadnje šolsko spričevalo. Pri izpitih se bo manj upoštevalo znanje kot sposobnost.
V ponatisk nemškim listom. Sredi maja je bila v Ljubljani zaključena razprava proti Antonu Stermecu, ki je bil lani povod, da je celovška oblast odrekla našim pevcem običajni potni list. Pri razpravi je Stermec prostodušno priznal, da je vodil 5 komunističnih agitatorjev črez mejo v Jugoslavijo, da je nadalje prenašal tja komunistične brošure in letake. Imel je tudi stike s centralnim komunističnim uradom na Dunaju. Senat ga je obsodil na 1 leto in tri mesece ter v izgubo častnih pravic jugoslovanskega državljana.
Iz Pliberka poročajo: V noči na 14. aprila je bila umorjena lastnica male trgovine Terezija Marinšek v Drveši vasi. Zločina so osumili njenega nečaka Franca Brugger-ja, ki se je izdal s tem, da je menjal več tisočdinarskih bankovcev. Oddan je bil v preizkovalni zapor, vendar je dejanje dosledno tajil. Pliberško okrajno sodišče bi ga imelo oddati deželnemu sodišču v Celovcu, medtem pa je pobegnil. Dva di navrh so ga našli v nekem skednju blizu kolodvora. Sedaj pride v Celovec pred porotnike.
Sele. (In zopet medved.) Zgodaj je prišel letos na letovišče rujav kosmatinec. V soboto 14. t. m. ga je videl Meležnikov fant, ko je v Šajdi pripodil ovce črez frato. Videl je ru-javega kosmatinca, ko je v loku begal za ubogimi žrtvami. Fant, korajžen dovolj, zakriči, medved se začuden ustavi in jo momljaje odrine v nasprotno smer. Šli so potem za njim in našli ob nekem štoru shranjeno ovčjo spodnjo čeljust in celo kožo. Razumljivo je, da so naši ovčji pastirji v neprestanem strahu za svoje črede in je samo upati, da končno zver vendar pride kakemu lovcu pred puško. No, tedaj pa Vam o njem še večn kaj poročamo; če jo ni medtem že zopet popihal nazaj med Jezerčane črez mejo.
Bela. Prav ugodno in prijetno vreme smo imeli začetkom maja in dobro je kazalo na polju in v vrtovih. Sredi meseca pa ie začelo snežiti in nam vrglo po hribih snega kot o božiču. Črešnjam, ki so že bile v najlepšem cvetu, sta sneg in mraz močno škodovala in ne bo jih treba obirati. Prav žalostno so gledali tudi naši čebelarji, kako so njihove ljube čebelice padale po snegu kakor vojaki na bojišču. Manj je vreme škodovalo žitu na polju. Sicer pa se nam godi kot Vam v dolini. Pridno nas obiskujejo reveži in brezposelni in za dobro besedo najdejo tudi radodarne roke. Sitnih in nasilnih pa se skušamo čimprej otresti. Na glavo postavljeni svet, ko strada toliko tisoče ljudi, medtem ko drugod pokon-čujejo živež, da bi zvišali cene!
Pliberk. (Veseli dogodki.) Vrlemu Žiber-niku tam v Podkraju, predsedniku našega društva, v privatem življenju pa zavednemu kmetu, in njegovi mladi ženi iskreno čestitamo! Sinčka sta dobila, ki se baje prav dobro razvija in to želimo vsi, da bi rastel in napredoval tudi v modrosti, da bo tak korenjak in poštenjak, kot je oče. — Toda tudi pri slikarju Hu-terju in njegovi Hildi moramo zabeležiti nekaj takega. Samo da tam ni fantek, ampak deklica mlada, vesela, pravo slovensko dekle. Pa so bili tudi krstitarji prav Židane volje. — Pri Gu-tovniku v Šmarjeti-pa je bila v pondeljek popoldne vesela svatovščnina. Posestnik Hutar in Kolenikova Micka sta se vzela. Bilo srečno!
Št. Vid v Podjuni. (Sreča v nesreči.) V nedeljo, dne 14. t. m. sta pri nas na nekem ovinku trčila skupaj motociklist in kolesar.
1 Kolesar je odnesel poškodbe na desni nogi.
drugi pa je ostal nepoškodovan. Slučaj, v mestih sicer navaden, je zbudil pri nas precejšen „halo“, ker je prvi te vrste v našem kraju. In zdaj pa naj še kdo reče, da nismo malenkostni!
Št. Tomaž pri Celovcu. Dne 9. majnika smo pokopali Wastejovo mater pd. Lesjakinjo v Domačni vesi. Več let je bolehala in naposled v 70. letu podlegla starostni bolezni. Rajna je bila iz Šmonove hiše v Št. Kandolfu, pridna gospodinja, verna žena ter marljiva cerkvena pevka. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi. V cerkvi so ji zapeli domači pevci stare žalostinke, ki si jih je nrajna želela za svoj pogreb. Kondukt so vodili podkrnoški prošt Brabenec, ki so v lepih in ganljivih besedah govorili materi in gospodinji v slovo. N. p. v m.
Drobiž: Policija je minuli teden izvedla preiskavo v uredništvu „Freie Stimmen" in celovški rujavi hiši, sedežu koroških hitlerjan-cev. — Z majem je odpotovalo v Nemčijo pet koroških učiteljev pod vodstvom g. Karla Fritza, kjer nastopajo s pesmijo in vabijo na binkoštno zborovanje. — Kmetijska bolniška blagajna javlja, da je uredila v vseh občinah dežele takozvane prijave urade (Melde-stellen), kateri sprejemajo odjave in prijave kmetijskih poslov. — Celovški pol. komisarijat je odredil, da smejo v Celovcu kolesarji voziti samo zaporedoma in strogo na levi strani ceste. Na policajev poziv se imajo takoj ustaviti. Nadalje ne smejo na kolesu nositi predmetov, ki bi jih lahko oviral v prostem gibanju, na ovinkih morajo z roko nakazati vozno smer. Prestopke se bo odslej kaznovalo z zaporom. — V nedeljo zvečer je izbruhnil požar v Lampihlu pri Kotmari vesi. Zgorelo je troje objektov posestnika Tomana. Rešili so živino. — Za porotnike so bili med drugimi izžerebani: Martin Burger z Skoči, Fric Kordaš iz Vovbr in Peter Uršnik iz Kaple na Dravi. — Na Bistrici pri Šmihelu so nenadoma umrli stara Žliharjeva mati. N. p. v. m.
NAŠA PROSVETA
„Mein Kampi."
Nekaj silovitega je v svetu. Človeštvo je podobno orjaku, okovanemu v železne spone. Orjak se zvija in trudi z vsemi močmi, da se otrese težkega jarma, ki žuli njegova ramena, roke in noge. Z vsemi močmi se napenja, da bi jih zdrobil v prah in se osvobodil. Kaj sta fašizem in komunizem drugega kot siloviti napori človeštva, da bi se rešilo spon in okovov, v katere ga je vrgla krivična sebičnost po-edinca.
„HitIer je izdal knjigo „Mein Kampf". V njej opisuje svoje življenje, borbe in spoznanja. Knjiga je danes nekako veliko pismo narodnega socializma, iz nje zajemajo misli in vzpodbude razni njegovi voditelji. Polna je re-volucionarstva proti dosedanji življenski šabloni strank in razredov, proti sodobnim gnilim razmeram. Njena največja vrlina je pač ta, da opisuje resnično življenje in mišljenje enega človeka, ki se je na poti stavljal vprašanja in jim iskal odgovore. To je tudi ono veliko njegovega gibanja v nemškem narodu, da se je porodilo iz življenske borbe svojega voditelja in da se vedno zopet znajde ob vprašanjih, s katerimi se je nekoč bavil on sam. V tem gibanju je nedvomno mnogo simpatičnih strani in prav nič ni čudno, če se ga nemška mladina oklepa z vso dušo in svojega voditelja naravnost obožava. Tragika njegova in njegovih bo pač ta, da so v svojem novem gledanju življenja ostali sredi pota in da so dospeli le do nekega nacionalizma. Njihov nacionalizem pa se bistveno razlikuje od starega liberalnega nacionalističnega naziranja. Ker so ostali sredi pota, bodo spet in spet stavljeni pred nova življenska vprašanja in ta jim ostanejo nerešena še zanaprej.
Daleko nesimpatičnejši je komunizem, ker ga doslej poznamo od njegove najbrutalnejše strani: da bi z ognjem in mečem zatrl v človeku vse. kar je v njem svetega in nedotakljivega. Zdi se nam kot druga, višja stopnja odpora in upora človeštva proti sedanjemu družabnemu in gospodarskemu neredu. Slepo in brezobzirno hoče zatreti vse dosedanje sledove človeškega življenja in graditi novo živ-
jenje na njihovih razvalinah. Z narodnim socializmom sa druži, da je istotako porojen iz življenske borbe in odpora proti krivični sebičnosti poedinca.
Mi ne bomo ne fašisti in ne komunisti. Vsak izmed nas pa bi istotako lahko orisal svoje življenje in dal temu orisu naslov „Mein Kampf“. Saj je tudi naše življenje polno borbe proti sedanji življenski šabloni in za jasnost in resnico ter za vedno globlje spoznavanje življenske skrivnosti. Mi nočemo ostati sredi pota, marveč seči prav do cilja. Dobro je, da slovanske duše ne navduši ne ozkost nacionalnega fašizma in še manj brutalnost internacionalnega komunizma. Le preradi bi tudi mi sicer krenili predčasno stran pota! „Slo-venci, vstanite!“, bodi naš klic! Vstanite ne v slovensko cesarstvo, marveč v zdravo narodno življenje, ki bo zajelo vsega slovenskega duha med Bogom i zemljo, združilo vsakega slovenskega človeka do najzadnjega hlapca v eni družini in vse naše doline v en sam slovenski dom! Mladina! Za to rabiš svetega navdušenja, požrtvovalnosti in železne discipline. Uči se te od nemške mladine! Tudi ti imaš mučenike svoje svete stvari — dolga vrsta mladih src je dala življenje v borbi za svoja življenska načela — in na tebi je, da ti bodo svetilniki ob tvojem življenskem potu. Tvoje geslo bodi „Bog in narod“ in evo ti tudi tvojega pozdrava: Bog živi!
Fantje, pozor! V nedeljo, dne 11. junija se vrši v Velinji vesi pri Bilčovsu velik fantovski tabor s cerkvenim in izvencerkvenim sporedom. Popoldne v dvorani med drugim nastop obdravskih pevcev in igra «Izgubljeni sin“.
Na binkoštni pondeljek je v Selah večji dekliški shod. Dopoldne farna in nato dekliška božja služba. Po tem zborovanje v dvorani cerkvenega doma. Popoldne po blagoslovu dekliško zborovanje z nagovorom, petjem in igro «Mati in gruda11.
Žitara ves. (Pevski koncert) imamo v nedeljo, dne 28. t. m. Poseti nas oktet Ljubljanskega zvona in nam zapoje okoli dvajset lažjih umetnih slovenskih pesmi najbolj znanih slovenskih komponistov. Razumljivo je, da so na koncert radovedni najbolj naši pevci, obljubili pa so tudi fantje Škocjanarji, Šentvid-čani, Kapelčani in še drugi, da nas ob tej priliki posetijo. Koncert se prične točno ob 3. uri. Zvečer se gostje zopet odpeljejo domov. Torej na svidenje!
Škofiče. (Materinski dan) priredi društvo «Edinost41 v nedeljo, dne 28. maja ob 3. uri pop. v društveni dvorani pri Krištofu. Na sporedu je petje, deklamacije, prizori, govor in igra «Močna mati44. Na prireditev vabljeni vsi!
Dorbla Ves (Materinski dan) priredi dekliška Marijina družba v nedeljo, dne 28. maj-nika pop. ob 3. uri. Na sporedu so deklamacije, govor in kratka igrica. K proslavi so vabljene vse mamice in tudi ostali. Brez vstopnine.
M GOSPODARSKI VESTNIKI
Kako se danes najbolje gospodari. Na to
vprašanje odgovorja kmetijsko-strokovni lis.t «Der Pionier44 s sledečim zanimivim izvajanjem: Povprečno gre danes vsem kmetom slabo. Gospodarstva nekaterih so popolnoma na tleh, dočim se godi drugim tudi danes primeroma dobro. Če iščemo vzrokov, kako se morejo nekaterih gospodarji še dosti dobro držati, medtem ko jih propada cela vrsta okoli njih, vedno spet opazimo, da je navadno ena sama gospodarska panoga, ki drži nje in celo njihovo gospodarstvo. Gospodarstvo je podobno drevesu, ki se razdeli v veje in vejice. Poljedelstvo, travništvo, gozdarstvo, živinoreja so veje, žitarstvo, svinjereja, konjereja. kokošjereja i. dr. pa so vejice na vejah. Pravi gospodar mora biti nekak vrtnar, da spozna zdrave veje od slabih in bolninh. Kot vrtnar mora odrezati in odstraniti vse suhe, bolne veje in pustiti samo take, ki bodo nosile cvet in sad. Najprej pa mora odstranili tiste, ki — same bolne — ovirajo rast zdravega vejevja. Prva naloga vsakega gospodarja je, da ukine vsaj delno vse one gospodarske pa-
noge« ki že vnaprej niso donosne. S tem seveda nikakor ne mislimo, naj se specializira samo na eno gospodarsko panogo, pač pa naj se izmed mnogih panog posveti najbolj oni, ki je zanj in njegovo kmetijo najbolj pripravna in zato najbolj donosna. Katero panogo naj voli, zato ni nobenenga enotnega pravila, ker zavisi to od krajevnih prilik, od razmer na kmetiji in še posebej od veselja gospodarja samega. Tako pravilo bi tudi ne bilo pripravno, ker bi takoj dovedlo do nadproizvodnje v kmetijstvu. Lahko se trdi, da ima vsaka kmetija svoj posebni recept za najboljše gospodarstvo in če se gospodar poslužuje tega, se kmetija mora vzdržati ob še hujših razmerah. Zanimivo je opazovanje, kako nekatere kmetije drži pokonci svinjereja, druge govedoreja, zopet drugod sadje, čebelarstvo, ja celo kokošjereja. Tem gospodarjem seveda ne svetujemo, naj sedaj opustijo ostale gospodarske panoge in se izključno posvetijo eni sami. Pač pa smatramo za dobro in racionalno, če skušajo gospodarji baš te panoge, ki so jim najbolj donosne in čestokrat držijo cele kmetije, še naprej izpolnjevati in izboljševati. Samo en vzgled: Na Koroško prehaja vsakoletno nek izboren nižjeavstrijski konjerejec kupovat žrebce-enoletnike. Veselje do konj, prava iz- : bira kupljenga blaga, pravilno krmljenje in kar še spada k dobri konjereji, tako drži par letnih žrebcev, ki jih nato prodaja erarju, celo njegovo posestvo. Enakih vzgledov je še dovolj, ki potrjujejo pravilnost odgovora na vprašanje, kako se danes na kmetiji najbolje gospodari.
Svetovna gospodarska kriza pred 60 leti. i
Med krizami 19. stoletja spada kriza iz leta i 1873 gotovo med največje. Sprožil jo je polom na dunajski borzi. Iz Avstrije se je kmalu razširila preko Italije, Rusije, Nemčije, Belgije, Anglije in Nizozemske v Ameriko in Avstralijo. Kot sedanja kriza je tudi ona minulega stoletja imela za povod veliko vojno. Nemčija je tedaj sprejela od Francije znatno vojno odškodnino v zlatu in to ji je pomoglo do naglega gospodarskega razvoja. Od leta 1870—1873 je bilo v Nemčiji ustanovljenih 958 delniških družb. Z novimi delnicami (akcijami) se je pričela na borzah divja špekulacija, ki se je končno zrušila v maju 1873 na znameniti «črni npetek44. Polomu na borzi je sledil polom bank, industrijskih družb in trgovskih tvrdk, potem pa je prišla huda brezposelnost. Krizi je sledila dolga doba gospodarskega zasta-janja. Zanimivo je, da je bila tudi tedaj kot danes od krize najmanj prizadeta Francija, čeprav se je komaj opomogla od izgubljene vojne. V glavnem pa se lahko reče, da je doba svobodnega ali takozvanega kapitalističnega gospodarstva ena sama dolga vrsta gospodarskega zastoja in gospodarskega proevita, nestalna in nesigurna. Neoporečeno je, da je današnja gospodarska kriza najsplošnejša in najhujša od vseh dosedanjih in ker ni izgleda na izboljšanje, ni izključeno, da dovede do novega gospodarskega reda.
K delovanju naših posojilnic. Sprejeli smo sledeči dopis: Poglavitna gospodarska lastnost je danes nedvomno varčnost. Leta edina odlikuje našega gospodarja na mestu. Še prav posebej v slabih časih je varčevanje kmetu v blagoslov. Narod zamore postati bogat in premožen le, če je vajen štedenja, šparljivosti; tudi v časih gospodarskega proevita. Varčnost edina gradi kmetije, narodne domove, gospodarske zavode. Je res, da je ta beseda danes med ljudstvem nepriljubljena, ker rod čestokrat ne ve, s čim naj štedi. A res je obenem, da bi bil danes marsikateri pesestnik obvarovan katastrofe in ostal nezadolžen, če bi se bil pravočasno učil te glavne gospodarske vrline v trdih časih. Danes pa gledamo, kako dorašča mladi rod, ki bo enako obsojen v gospodarske neprilike kot so njegovi očetje. Ali bi torej ne bilo umestno, da bi naše posojilnice kljub znižanim gospodarskim dohodkom na deželi posvetile pažnjo vzgoji mladega naraščaja k varčnosti? Načinov take vzgoje je v izobilju in hvalevredno je, da so nekatere posojilnice že nekoč dale tozadevno pobudo. Vprašamo samo, kedaj je lažje varčevati; v dnevih, ko je denarja dovolj, ali v časih denarnega pomanjkanja! Tako vzgojno delo naših hranilnic —
morda podprto po prosvetnih društvih — bi imelo nedvomno ta največji uspeh, da bi prisiljeno varčevanje mladini postala gospodarska vrlina. Neprimerno večje vrednosti je namreč, če ne štedim samo, ker moram, marveč, ker hočem.	J. K.
Ljubljanski velesejem, ki se vrši od 3. do 12. junija, bo nudil gospodarjem priliko, da si ogledajo med drugim tudi najraznovrstnejše gospodarsko orodje:	pluge, brane, kosilne
stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in nasipanje, traktorje, lokomobile, motorje i. dr. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motornji in električnim tokom.
Celovški trg minulega tedna: Pšenica 36—37, rž 24—26, ječmen 17—18, ajda 24—26, koruza 13—19, sladko seno 8—10, kislo 7, slama 8, grah 80—1.—, krompir 14—16. goveja mast 5.00—6.00, sirovo maslo 3.40—5.00, prekajena slanina 4.00, svinjska mast 2.40—2.80, smetana 2.40—2.80, kokoši 3.00—4.00, jajca 9—10 g, 30 cm drva 4.00—5.00, mehka 3—4 S.
| RAZNE VESTI ~1
Avtomobilska nesreča ob Soči. Blizu Devina se je te dni ponesrečil izletniški avtomobil, ki je vozil iz Celovca. V njem je bilo 20 izletnikov, večinoma vojnih invalidov, ki so prišli k Soči, da si ogledajo nekdannje bojne kraje. Na vožnji proti Tržiču se je avtobus prevrnil in pokopal potnike pod seboj, padec pa je bil tako silovat, da je avto izruval več dreves. Vseh 20 ponesrečencev so spravili v tržiško bolnišnico, kjer so jih obvezali. Trije so hudo poškodovani morali ostati tam, dočim so se drugi vrnili.
V pravi domovini konja. Danski poročnik Haslund Christensen je odrinil v deželo Tur-gutov, da prouči njihovo življenje in navade. Turguti, ki jih je vsega kakšnih 80.000 duš. so kalmiško pleme, ki ga do danes ni mogla podjarmiti še nobena država. Razdeljeni so na 13 rodov. Vsak rod ima svojega glavarja, a nad vsemi je kan, zadnji mongolski kan, ki mu glavarji plačujejo dajatve v krznu, srebru in ovcah. Turguti žive po večini od živinoreje, zlasti od svojih napol divjih konj. Neštete so črede povsem divjih živali, ki se podijo zlasti okoli jezera Lopnoorja in ki jih je silno težko ujeti. Samo s soljo, na katero so vse živali požrešne, se dado posamezne živali zvabiti v past in v ujetništvo.
2©3G5KEX51i©6Si©<5!>©<55>®(555©i
Vulkan kosa
je dosegla pri lanski tekmi koscev v Šmihela pri Pliberka prvo nagrado. To kaže, da je najboljše kakovosti. Na Koroškem jo prodaja samo
irgo-vlna železfa "pri zlati Kosi"
poleg, gostilne „Tiger“
J. B. Hafner v Celovcu, Paradeisergasse 3.
Priporočam tadi izvrstne brasne kamne (osle), motike, vile za gnoj in steljo, srpe grobne križe, vsakovrstno železje in orodje po nizki ceni in solidno postrežbo.
Da je vsaka «VULKAN KOSA" res dobra, se jamči. 91
Vabilo na
60» letni občni zbor
Šentjakobske posojilnice v Rožu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 11. junija 1933 ob 3. url popoldne v Narodnem domu s sledečim sporedom :
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1932.
4.	Slučajnosti.
92	K obilni udeležbi vabi	načelstvo.
Planinci!	Izletniki!
Na Vaši rajži po zilskih planinah poselite
Grafenauerjevo kočo na planini (reggeraim)
nad Smohorom. Nudi Vam prenočišče in hrano po zmernih cenah. — Za komodnejše do planine avto-cesta, s planine krasni izleti. 93 Rezika JOnSChitZ-eVO«.
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatclj in odgovorni urednik: Žinkovskv Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9, Piska L id o v*,
tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Josip Žinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7