nas SnK glasilo slovenskega elektrogospodarstva /februar 2004 Elektrika bo vedno dražja Sprejet petletni načrt Nuklearne elektrarne Krško Koncentracije na trgu z električno energijo 2 I -J 11 32 w 2Elektrika bo Ëedalje draaja V drugi polovici januarja je v organizaciji Elektrotehni?ke zveze Slovenije potekalo zanimivo posvetovanje na temo, kako odjemalcem tudi v tranih razmerah zagotoviti zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektriËno energijo. Kot je bilo sli?ati, brez dodatnih vlaganj v energetsko infrastrukturo ne bo ?lo, na prihodnje oblikovanje cen energije pa bodo vplivale tudi nove zahteve, povezane z veËjo skrbjo za ohranitev okolja. 20Potrjeni razvojni naËrti prenosa in distribucije Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË je konec januarja dal soglasje k razvojnim naËrtom, ki so jih pripravili v prenosnem in distribucijskih podjetjih. Podjetja naj bi naËrte novelirala vsaki dve leti, sedanje ocene pa kaaejo, da bi za izpeljavo vseh naËrtovanih naloab potrebovali blizu 260 milijard tolarjev. Nenehno stokanje - vlada bi morala storiti to in ono, vlada je kriva za to in ono ter podobno - v obdobju popolnega odpiranja energetskega trga in vkljuËevanja Slovenije v EU ne vodi nikamor. »e se hoËejo elektroenergetski akterji konËno postaviti na lastne noge in doseËi ustrezne re?itve, je ae skrajni Ëas, da jasno povedo, kje jih Ëevelj auli, sicer jim ni pomoËi. 28Sprejet petletni naËrt NE Kr?ko V Nuklearni elektrarni Kr?ko imajo potrjen petletni izvedbeni naËrt investicij v tehnolo?ko posodabljanje objekta, ki je solidna podlaga tudi za zagotovitev kontinuitete razvoja elektrarne za naslednjih deset let. V povpreËju naj bi v posodobitev in zamenjavo opreme vlagali 15 milijonov evrov na leto. 32S prenovo Dravskih elektrarn do veË energije Druga faza prenove Dravskih elektrarn se vse hitreje bliaa koncu, saj dela na obeh elektrarnah dobro potekajo. Tako so ae zaËeli obnavljati zadnji agregat na HE Vuhred sredi marca pa naj bi zaËeli razstavljati tudi tretji agregat na HE Oabalt. V pripravi je tudi nekaj novih projektov, s katerimi naj bi zagotovili Ëim bolj?o izrabo obnovljivih virov energije na tem obmoËju Slovenije. 54 Koncentracije na trgu z elektriËno energijo Z liberalizacijo in odpiranjem trga z elektriËno energijo je v Evropi pri?lo do koncentracije podjetij, pri Ëemer je bilo najveË zdruaitev in prikljuËitev izpeljanih v NemËiji V Sloveniji je bila doslej najbolj odmevna zdruaitev nekaterih najbolj pomembnih proizvajalcev elektriËne energije v Holding Slovenske elektrarne. nas izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredništvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjic Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si časopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kovačič (El. Gorenjska), Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Jadranka Lužnik (SENG), Gorazd, Pozvek (TEB), Franc Zgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El. ^Primorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joško Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetič (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Zebre grafična priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana naš stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. NAS STIK je brezplačen. Naklada 7.000 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 31. marca 2004. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 18. marca 2004. naslovnica TEBrestanica foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Znati prisluhniti Pravi odgovori na številna razvojna vprašanja slovenske energetike, ki jih je sprožila priprava nacionalnega energetskega programa, so nedvomno edini ključ za zagotovitev nemotene in kakovostne oskrbe naše države z energijo tudi v prihodnje. Edini, poudarjamo zato, ker je ravno od tega, v katero smer bo šel nadaljnji razvoj slovenske energetike, odvisno, kako uspešni bomo ne samo v krogu evropskih gospodarstev, temveč tudi kot družba nasploh. Je pa seveda iskanje pravih razvojnih odgovorov, še zlasti v času preoblikovanja in nastajanja pravega energetskega trga, hudičevo težavna naloga, ki na eni strani postavlja jasno oblikovano zahtevo po zanesljivi, cenovno sprejemljivi in do okolja prijazni oskrbi odjemalcev, na drugi pa v enačbo vnaša kopico neznank. Tako lahko denimo o dejansko potrebnih količinah energije čez pet ali deset let samo ugibamo, sicer resda na podlagi izkušenj iz preteklosti in verjetnostnih računov, pa vendarle samo ugibamo. Prav tako ni mogoče z gotovostjo trditi, da nam bo v Evropi do nekega ciljnega leta dejansko uspelo zagotoviti zeleni delež obnovljivih virov, da bomo zmogli zapreti toliko in toliko jedrskih elektrarn in zgraditi vrsto novih ter vse večjo lakoto po kilovatih tudi v resnici nadomestiti z do okolja prijaznejšimi energenti. Se večpomislekov odpirajo podnebne spremembe, vse hujše obremenjevanje okolja in ne nazadnje precej spremenljive in nedoločljive cene, katerih višina je odvisna od številnih, pogostokrat tudi političnih, dejavnikov. In prav zaradi takšnih številnih nepredvidljivih okoliščin se zdi še toliko pomembnejše, da znamo prisluhniti vsem platem zgodbe in tudi drugače mislečim, ki mogoče specifično strokovno področje manj ali celo zelo slabo poznajo, a vendarle znajo nanj pogledati tudi z nekoliko drugega zornega kota. Ne nazadnje, živimo vsi na istem planetu, in mora biti zelja, da poiščemo za nadaljnjo razvojno pot energetike najboljšo rešitev, naša skupna skrb. ILEKTRIKA BO ČEDALJE DRAŽJA Elektrotehniška zveza Slovenije je v drugi polovici januarja organizirala v prostorih Gospodarske zbornice seminar na temo, ali so dovolj samo trzni mehanizmi, da bi odjemalcem zagotovili kakovostno zanesljivo in trajno oskrbo z električno energijo. S pomočjo najodgovornejših predstavnikov najpomembnejših subjektov na trgu je organizator želel številne udeležence seminarja seznaniti z mehanizmi delovanja trga pri nas, našimi in svetovnimi izkušnjami s trga, s priložnostmi in tveganji, ki jih čakajo pri tem, s preverjanjem kakovosti električne energije in zaščito pred motnjami pri njeni dobavi. 2 Državni sekretar mag. Djordje Žebeljan je v uvodni temi o zakonskih podlagah za razvoj trga električne energije kategorično odgovoril na vprašanje iz naslova seminarja, da zgolj tržni mehanizmi za vse skupaj ne zadoščajo. Tržnim mehanizmom je prepuščena cena energije; kakovost in zanesljivost pa sta povezani z omrežjem in nista prepuščena trgu, temveč ostajata regulirani. Na vprašanje tržnih mehanizmov se nanaša trajna oskrba in z njo povezana prihodnost energetike. Ta pa ni vedno v povečanju porabe, temveč tudi v njeni racionalni rabi. »Vprašanje zadostnosti proizvodnje električne energije je nujno treba prepustiti tržnim mehanizmom, ki bodo upoštevali vse stroške, tudi okoljske, prostorske in kapitalske,« je nadaljeval Žebeljan, ki meni, da bo energija, tudi električna, čedalje dražja, vprašanje je le, koliko. Rasla bo s trgom ali brez njega, saj je treba upoštevati okoliščine, kot so naraščanje porabe, izkoriščanje vodnih virov, zapiranje jedrskih central, uvajanje C02 taks, višje okoljske standarde, umeščanje objektov v prostor, usihanje zalog premoga in večji uvoz plina. Prenizke cene in negotovost zaradi prestrukturiranja sektorja sta povzročili pomanjkanje naložb v nove objekte. Premajhna ponudba oziroma preveliko povpraševanje sta dvignili ceno tako v Evropi kot pri nas. Vendar pa trg ni prepuščen sam sebi. Vlade pri nas in v Evropi spremljajo dogajanja na njem. Trg bo dolgoročno glavni mehanizem pri zagotavljanju energije. Se pa enoten evropski trg ne uvaja le zaradi zniževanja cene energije, temveč tudi zaradi povezovanja Evrope v enoten trg električne energije. Cezmejno trgovanje je prva stopnica do tega. Po letu 2007 bo tudi naš trg električne energije integriran vanj. Pri tem na MOPE pričakujejo nadaljnje ukrepe komisije EU v smeri stabilizacije in poenotenja evropskega trga ter zagotavljanja poštene konkuren- Nujne nove investicije Kakovostne zanesljive in trajne oskrbe z električno energijo in tehničnih ekonomskih ter politi- čnih pogojev za njeno doseganje se je dotaknil dr. Milan Medved v vlogi predsednika Združenja za energetiko pri Gospodarski zbornici. Družbe dejavnosti oskrbe z električno energijo ustvarijo 2,83 odstotka prihodkov in 3,36 odstotka dodane vrednosti slovenskega gospodarstva z 1,5 odstotka njegovih zaposlenih. V nadaljevanju je podal energetsko sliko Slovenije in njeno primerjavo z EU. Proizvodnja električne energije je glede na vire pri nas bolj uravnotežena kakor v EU in takšna naj bi tudi ostala. Rast rabe električne energije je večja od načrtovane. Lani je bila 4,5 odstotka v energetski bilanci, za letos je predvidena 3,1 odstotka. Tudi delež električne energije v rabi končne energije narašča, za letos je načrtovan skoraj 24,5-odsto-tni. Dotaknil se je tudi čezmejne-ga trgovanja neustrezne cene električne energije in z njo povezane intenzivnosti rabe primarne energije. Poleg tega je predstavil še program dela Združenja za energetiko v prvem četrtletju letošnjega leta in se dotaknil energetske politike in dokumentov, ki so prav zdaj v sprejemu. Pri tem je opozoril na dejstvo, da bo udeležence v procesu njihovega sprejemanja treba oborožiti z jasnimi stališči, da so slovenski energetiki sposobni bojevati bitko na odprtem trgu in da so pri svojem delu zmožni uveljaviti vse tri ključne dejavnike konkurenčnosti: znanje, inovativnost in podjetništvo. Ob tem pa kaže poudariti, da je preskrba z električno energijo tako pomembna za človekovo udej-stvovanje na vseh področjih, da upravljanja z njo ni mogoče enostavno popolnoma prepustiti neizprosni bitki na trgu. Pa tudi evropska daljnovodna omrežja niso bila grajena za intenzivno trgovanje, pač pa za izmenjavo energije in morebitno sosedsko pomoč. i;e. Omejitve na transportnih poteh bodo še naprej glavni omejitveni dejavnik pri prostem trgovanju z energijo. Tudi zato bo treba poskrbeti za nov investicijski cikel tako pri prenosnih kot proizvodnih objektih, pri čemer pa je ključni problem umeščanje teh objektov v prostor. »Kakovostna priprava družb energetske dejavnosti na prihajajoče spremembe in novosti, jasna opredelitev strateških razvojnih ciljev, ki jih mora začrtati nacionalni energetski program, in pa pregledni zakonodajni okviri delovanja v prihodnosti bodo odločno vplivaU na razširitev dileme o tem, ali bomo govorili o kakovostni slovenski energetiki in ali bomo sposobni ostati v konkurenčnem boju z zunanjimi konkurenti, ali pa bo govor le o kakovosti energijske oskrbe v Sloveniji,« je končal dr. Medved in se pri tem opredelil za kakovostno slovensko energetiko. Trg je razvijajoči se proces 0 dosedanjih izkušnjah in pričakovanem razvoju pri oskrbi z električno energijo v tržnih razmerah je govoril dr. Tomaž Sto-kelj, izvršni direktor za trženje pri HSE. Ugotovil je, da je v Sloveniji, ki je sledila evropskim težnjam uvajanja trga, prehod v tržno okolje do danes potekal brez večjih pretresov, in slovenski odjemalci električne energije še niso bili resno ogroženi, čeprav lanski mrki v nekaterih državah lahko napovedujejo tudi takšen razplet dogodkov. Dejal je, da so skoraj vse evropske države, razen Italije, prešle v elektroenergetske tržne razmere z občutnim presežkom proizvodnih zmogljivosti, kar je bila posledica prejšnje ureditve sektorja, ko je bila najpomembnejša zanesljiva oskrba z možnostjo administrativnega določanja takšnih cen električne energije, ki so pokrile stroške vseh investicij. Ob prehodu v tržne razmere so presežne proizvodne zmogljivosti izgubile svoj vir financiranja, lastniki pa so ta sredstva preusmerili na trg. To je omogočilo, da so se cene na trgih oblikovale daleč pod nivoji, ki bi omogočali rentabilno poslovanje proizvodnih podjetij, kaj šele, da bi lahko investirali v nove zmogljivosti. V takšnih razmerah so uspevala pre- Draava je kriva za vse Odprti trg je v elektroenergetski prostor prinesel delitev na regulirano in trano dejavnost. Prenosnemu podjetju je ostala le dolanost prenosa energije doma in v tujini in iz nje. Elektrarne prosto prodajajo elektriËno energijo zainteresiranim kupcem z medsebojnim dogovarjanjem o ceni in s tem povezanimi tudi veËjimi poslovnimi tveganji. Najmanj aeleni dogodki za vse v verigi so: pomanjkanje energije, nestabilne razmere na trgu ter slabo stanje elektroenergetskega sistema. Vsi ti dogodki vplivajo na kakovost in zanesljivost dobav energije ter poslovanje odjemalcev. Prav o tem je na seminarju Eletrotehni-?ke zveze Slovenije govorila petnajsterica najodgovornej?ih predstavnikov akterjev na odprtem trgu. Eno manjkrat sli?anih spoznanj o odrtem trgu je povedal energetski sekretar, in sicer, da se odprti trg v Evropi ne uvaja le zaradi zniaevanja cene energije, temveË tudi zaradi povezovanja Evrope v enoten trg, na katerem bodo kakovost, zanesljivost in trajna oskrba z elektriËno energijo poenoteni. Na tem poenotenem trgu pa se bo posamezni sistem lahko izognil tveganju za nastanek ?okov pri oskrbi, le Ëe bo svojo porabo v veËji meri pokrival z lastno proizvodnjo. Tu je Slovenija zaostala in njena uvozna odvisnost naj bi se v naslednjih petih letih ?e poveËala, na kar strokovni poznavalci elektroenergetike glasno opozarjajo, opozarjajo tudi na direktivo EU o tem. Trg elektriËne energije ni le priloanost za zasluaek, kar so nekateri mislili, temveË in predvsem zanesljivo delovanje EES z ustrezno strukturo virov energije, ustreznim omreajem doma in povezavami s tujino. Po upravno administrativni plati smo se pri nas kar dobro pripravili na odprti trg. ©ibki pa ostajamo pri infrastrukturi. Ni bojazni, da dobavitelji ne bi zagotavljali kakovostne elektriËne energije uporabnikom. Za to obstajajo znanje, naprave in standardi. Sankcioniranje nespo?tovanja obveznosti bo v kratkem Ëasu saniralo pomanjkljivosti. Potreben je le denar. Pri infrastrukturi so teaave veËje. Postopki sprejetja objekta v okolje so dolgi, Ëas gradnje tudi. Kako naj potem upravljalec in distributer izpolnjujeta zahteve po dobavi ustrezno kakovostne energije? O tem so snovalci odpiranja trga pred leti premalo razmi?ljali. Tudi seminar na GZ o tem ni dal ustreznih strokovnih sklepov. Ali ni najlaaje reËi, da je za to kriva draava, in vso odgovornost prenesti nanjo? Minka Skubic 3 4 dvsem vertikalno integrirana elektroenergetska podjetja, ki so združevala vse dejavnosti in prelivala denar iz ene v drugo ter tako subvencionirala svojo proizvodnjo. Vertikalna ločenost slovenskega elektroenergetskega sektorja je vsaj z organizacijskega vidika olajšala pot slovenskim tržnim reformam pri prilagajanju evropskim direktivam in povečala učinkovitost podjetij v sektorju. V zadnjih dveh letih je bila poraba električne energije v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Povečanemu povpraševanju ni sledilo povečanje ponudbe v obliki novih virov. Celo več, s sklenitvijo meddržavne pogodbe o NEK se je ponudba pri nas zmanjšala za več kakor 20 odstotkov. Poleg tega so se za letos še znižale prenosne zmogljivosti na avstrijsko-slovenski meji, kar je zmanjšalo možnost uvoza relativno poceni električne energije preko te meje za več kakor deset odstotkov slovenske porabe. Kljub temu so bile lanske cene nam dobavljene električne energije 32 evrov za MWh, na hrvaško-slovenski meji v Italiji je bila cena tudi 50 evrov za MWh, v državah Beneluksa okrog 40 evrov za MWh, v skandinavskih državah 34 evrov. Gibanja razvoja na evropskih trgih kažejo nadaljevanje zmanjševanja presežnih proizvodnih zmogljivosti, rast porabe električne energije pa se ne ustavlja, nasprotno, celo presega rast prejšnjih let. Kot edini vir, ki bi lahko hitro pokril rast porabe, se kažejo plinsko-parne elektrarne. Po Stokljevem poznavanju evropskih trgov se bo tudi rast cen še nadaljevala. V Sloveniji pa rast porabe kaže na povečanje uvozne odvisnosti in odvisnosti od cen na tujih trgih. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo območje Balkana, ki se odpira, vir poceni električne energije, saj že danes nimajo cenovno ugodnih presežkov električne energije, vprašljiva pa je tudi zanesljivost dobav. Slovensko uvozno odvisnost bi lahko zmanjšali z zgraditvijo novih proizvodnih zmogljivosti. Strokovna presoja novih objektov v okviru HSE prav zdaj poteka. Dr. Tomaž Štokelj je končal z besedami, da je uvajanje trga z električno energijo stalno razvi- jajoči se proces, elektroenergetika pa tudi drugod po svetu doživlja velike spremembe ob iskanju boljše zasnove in pravega razmerja med reguliranim in tržnim delom tega strateško zelo pomembnega sektorja. Energetiko čakajo novi izzivi - predvsem, kako pokriti naraščajočo porabo ob vedno novih ekoloških in drugih omejitvah na proizvodni strani. Svoje potrebe moramo pokriti z domaËimi viri Prof. dr. Ferdinand Gubina s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani je v svojem nastopu govoril o tehničnih in ekonomskih pogojih za delovanje trga električne energije. Najprej se je vprašal, ali je razpoložljiva kakovostna in dovolj cenena električna energija za naše gospodarstvo tudi državni interes. Odgovoril je, da mora skrb za stoodstotno pokrivanje porabe prevzeti država in da mora biti tveganje nepokrivanja porabe električne energije majhno. Po več desetletnih izkušnjah elektroenergetskih sistemov po svetu znaša to tveganje 0,02 do 0,03 odstotka na leto porabljene energije. Poudaril je, da je električno energijo za pokrivanje lastnih potreb treba proizvesti doma, prav tako je treba zagotoviti pokrivanje moči. Tveganje, da proizvodnja, vključno z uvozom, ne bo pokrivala trenutne porabe, sme znašati od treh do dvajset ur na leto. Izkušnje so tudi pokazale, da so zanesljivo obratovali tisti elektroenergetski sistemi, ki so imeli v skupno instaliranih močeh vsaj 140 odstotkov konične moči porabe. Slovenski sistem dosega vrednost pod 130 odstotkov. Ob tem mora naš sistem vsak trenutek uravnotežiti stalno nihanje odjema in proizvodnje ter morebitne izpade proizvodnih enot. HSE je napravil prvi korak k temu s pregledom možnih novih elektrarn. Po evropskih državah so vertikalno povezana podjetja že pred uvedbo trga trgovala z električno energijo največ do deset odstotkov potreb, za kar so bili interko-nekcijski vodi dimenzionirani. Trg pa je narekoval povečanje izmenjanih količin, kar je povzročalo nezanesljivost obratovanja elektroenergetskih sistemov s Foto Dušan Jež preobremenitvijo vodov. Slednje je povzročilo razpade sistemov v lanskem letu. Eden od razlogov zanje je premajhno vlaganje v gradnjo novih vodov in povečanje zanesljivosti prenosa, ker trg ne daje pravih signalov za to. Dr. Gubina je še poudaril, da mora nacionalni energetski program dati usmeritve vladi, elektroenergetskim podjetjem in industriji, ki dela za energetiko. Zato mora upoštevati dosedanje izkušnje pri obratovanju in načrtovanju elektroenergetskih sistemov, ki pravijo, da je treba potrebno energijo proizvesti doma, kupovati poceni presežke od sosedov, domače pa jim drago prodajati. Za pospeševanje gradnje novih proizvodnih virov in prenosnega omrežja ter za nujno skrajšanje pripravljalnih postopkov bo morala kljub delovanju trga električne energije poskrbeti država. Zagotoviti varno delovanje EES Gorazd Skubin iz Elektra Slovenije je predstavil probleme zanesljivosti oskrbe z elektriËno energijo v dereguliranem okolju. Kot je uvodoma povedal, je brez zanesljivega delovanja EES in brez zadostne koliËine proizvodnih preseakov praktiËno nemogoËe govoriti o uvedbi in delovanju trga z elektriËno energijo. Zato je treba najprej zagotoviti vse potrebne moanosti za delovanje vseh mehanizmov dereguliranega okolja. Ker pa se je proces deregulacije ae zaËel in ga je skoraj nemogoËe zaustaviti, je treba zagotoviti varno in zanesljivo delovanje elektroenergetskih sistemov, soËasno z razvojem trga z elektriËno energijo pa je treba skrbeti za izbolj?anje zanesljivosti delovanja EES. V nadaljevanju je Skubin med drugim povedal, da je za resniËno delovanje celotnega integriranega evropskega trga z elektriËno energijo treba celoten sistem bistveno nadgraditi. Tu gre predvsem za investicije tako v prenos kakor tudi v proizvodne objekte. Zato direktiva Evropske unije postavlja pred draave Ëlanice zahtevo po zgraditvi povezovalnih daljnovodov zaradi poveËanja konkurenËnosti. Nadalje je Skubin na kratko omenil tudi glavne elemente, ki vplivajo na zanesljivost delovanja EES, karakteristike omreaja, primerno strukturo proizvodnje, Ëezmejno trgovanje in zgraditev novih povezav med sistemi. Sicer pa je med kljuËnimi ugotovitvami poudaril, da bo zanesljivost oskrbe potro?nikov z elektriËno energijo v dereguliranem okolju igrala izjemno pomembno vlogo. Tega dejstva se vse bolj zavedajo tako vsi udeleaenci v procesu proizvodnje elektriËne energije preko prenosa in prodaje elektriËne energije, trgovcev z elektriËno energijo, kakor tudi vseh in?titucij, ki so pristojne za primeren regulatorni okvir. Dogodki v elektroenergetskih sistemih ?irom po svetu kaaejo na to, da bomo v prihodnje morali poleg prosti trgovini z elektriËno energijo nameniti izjemno pozornost tudi zanesljivi oskrbi. V tej luËi je v nastajanju tudi direktiva EU, ki bo predpisovala draavam Ëlanicam potrebne pogoje za zagotovitev zanesljive oskrbe z elektriËno energijo. O vlogi regulatorja na trgu Dr. Joae Koprivnikar iz Agencije za energijo RS je predstavil vlogo regulatorja na trgu z elektriËno energijo. Med uveljavljene naloge te ustanove sodijo: licenciranje energetskih dejavnosti, doloËanje cen za uporabo elektroenergetskih omreaij in odloËanje v sporih glede dostopa do omreaja in cen za uporabo omreaij. Druge naloge, kot so nadzor trga ter posredovanje stali?Ë in soglasij, izvaja agencija po potrebi in v zahtevanih primerih. Sicer pa regulatorji delujejo na podlagi naËel oziroma usmeritev, kot so neodvisnost, minimalen sklop nalog, nepristranskost, re?evanje sporov in individualni primeri, vestnost in etika, preglednost in enostavnost, predvidljivost in proanost, pritoabe, primerjalno preverjanje ter obveznosti iz opravljanja javnih storitev. Zatem je dr. Koprivnikar predstavil temeljne znaËilnosti predlogov direktive o elektroenergetski infrastrukturi in zanesljivosti oskrbe z elektriËno energijo ter spremenjenega odloka o vodilih programa Ëezevropskega elektroenergetskega omreaja. Nato je omenil naloge regulativnih organov, ki izhajajo iz predlogov novih evropskih dokumentov. Med sklepnimi ugotovitvami pa je poudaril, da si bo treba zelo prizadevati, da bomo skupaj zmogli izpolniti ne samo zahteve po dobri oskrbi z elektriËno energijo v Sloveniji, temveË da bomo zadostili tudi zahtevam po poenotenju, ki ga od nas zahteva evropska skupnost. Zadnje teanje so postale ae stvarnost, ki jo je sprejel evrop- 5 6 ski parlament, saj je novembra 2003 zaËela delovati skupina regulatorjev pod okriljem Evropske komisije. Slovenija bo do vstopa v Evropsko unijo ?e opazovalka, tako kot je tudi v Evropskem svetu regulatorjev. ©ele Ëlanstvo bo Sloveniji omogoËilo sodelovanje pri oblikovanju skupnih stali?Ë, po drugi strani pa tudi prevzemanje odgovornosti za svoje nacionalne odloËitve. Borza kot trzni mehanizem Mag. Damjan Stanek iz Borzena je predstavil borzo elektriËne energije. Pri pojasnjevanju tranih mehanizmov in regulacije je med drugim povedal, da je v tem trenutku precej izrazit problem dolgoroËne zanesljivosti dobave, saj je bilo v Evropi v zadnjem obdobju Ëutiti pomanjkanje energije, dinamika novih investicij pa je precej nizka. Strokovni izziv tako pomeni vpra?anje, s kak?nim mehanizmom doseËi zadostne investicije v proizvodne vire in s tem zagotoviti dolgoroËno zanesljivost dobave. PraktiËne izku?nje so pokazale, da je zaradi neidealnih okoli?Ëin, cenovni signal, ki izhaja iz trga elektriËne energije na debelo, nezadosten. Zato je bilo v praksi preizku?enih in zgolj predlaganih veË metod, ki re?ujejo problem dolgoroËne zanesljivosti dobave elektriËne energije. Zatem je mag. Stanek spregovoril o vlogi borze elektriËne energije. Med drugim je dejal, da so borze elektriËne energije igrale pomembno vlogo pri deregulaciji praktiËno vseh trgov. Borze so bile tisti trani mehanizem, s katerim se je posku?alo na prostovoljen ali deloma obvezen naËin spodbuditi konkurenËne razmere in na trg vnesti preglednost. V idealnih razmerah omogoËajo dnevni trgi elektriËne energije ekonomsko uËinkovitost tako na kratki kot na dolgi rok. V zadnjem delu referata je mag. Stanek predstavil delovanje slovenske borze elektriËne energije, to je Borzen. Ustanovitev organizatorja trga z elektriËno energijo je ena izmed obveznosti, ki jo je prinesel energetski zakon, in hkrati tudi eden temeljnih pogojev za odprtje trga z elektriËno energijo. Organizirani trg elektriËne energije je osrednje mesto, kjer se na organiziran naËin sre- Ëujeta ponudba in povpra?evanje po elektriËni energiji. Sicer pa razvoj Borzena ae ves Ëas temeljil na uvajanju novih tranih segmentov in storitev, ki se ?e uveljavljajo na drugih trgih in bodo ?e dodatno okrepili kakovost poslovanja udeleaencev slovenskega trga z elektriËno energijo ter zmanj?ali njihova finanËna tveganja. Tako bodo Ëlanom na trgu z elektriËno energijo ae letos na voljo nekateri novi trani segmenti in storitve. Predvidena dva scenarija Dr. France Križanič z Ekonomskega in?tituta Pravne fakultete je v referatu predstavil makroekonomske uËinke trga energije. Glede priËakovanih vplivov gospodarskih razmer na povpra?evanje po energetskih surovinah na Slovenskem je omenil pesimistiËni in optimistiËni scenarij. Pri pesimistiËnem scenariju predpostavlja dvoodstotno poveËanje bruto domaËega produkta, skupne domaËe porabe, dodane vrednosti v industriji in dodane vrednosti zunaj industrije, enoodstotno poveËanje plaË ter popolno stagnacijo industrijske produkcije in produkcije v kovinski industriji. Pri optimistiËnem scenariju pa predpostavlja petod-stotno letno poveËanje bruto domaËega produkta, skupne domaËe porabe, dodane vrednosti v industriji in dodane vrednosti zunaj industrije, ?tiriodstotno letno poveËanje plaË ter triodstotno letno poveËanje industrijske produkcije in produkcije v kovinski industriji. Zatem je dr. KriaaniË predstavil povpra?evanje po energetskih surovinah na Slovenskem, in sicer tako v primeru gospodarske stagnacije kot tudi v primeru hitre gospodarske rasti. Predstavil je tudi povpra?evanje po energetskih surovinah, gospodarsko rast, zaposlenost, plaËe, cene in zunanjetrgovinsko bilanco na Slovenskem v primeru upada cen tekoËih goriv in zemeljskega plina za 15 odstotkov. Med sklepnimi ugotovitvami pa je poudaril, da simulacije raz?irjenega ekono-metriËnega energetskega modela Slovenije (upo?tevajoË gospodarske razmere na prehodu iz leta 2003 v leto 2004 ter dejstvo, da je gospodarski preobrat moaen, ne pa nujen) kaaejo, da lahko ponu- dniki razliËnih vrst energije na slovenskem trgu priËakujejo rast ali pa vsaj stagnacijo porabe te dobrine. V primeru obnovitve aivahne gospodarske rasti je priËakovati, samo zaradi te rasti, poveËevanje povpra?evanja po energiji. »e bi se na svetovnem trgu pocenili zemeljski plin in tekoËa goriva, bo pri?lo do ponovno moËnega prestrukturiranja porabe energetskih surovin na Slovenskem. Zakonodajni okviri postavljeni, a jih bo treba se dopolniti V drugem delu seminarja je potekala razprava na temo kakovosti dobavljene elektriËne energije, pri Ëemer smo lahko sli?ali tako predstavnike prenosa in distribucije kot porabnike elektriËne energije. Skupna ocena je bila, da s sedanjim stanjem ne moremo biti ravno zadovoljni, Ëeprav imamo postavljen oziroma ?e postavljamo precej podroben zakonodajni okvir, ki pa ga brez dodatnih naloab v merilne instrumente in okrepitve daljnovodne-ga omreaja ne bo mogoËe uresniËiti. Pri tem se kaae kot velik problem dejstvo, da so se razmere po odprtju trga z elektriËno energijo v zadnjem letu precej spremenile, cene elektriËne energije pa po prvotnem pozitivnem zniaanju na zaËetku odpiranja trga strmo nara?Ëajo. Struktura ponudbe se je zaradi posledic prevzemov in zdruaitev velikih energetskih druab precej spremenila, poslediËno pa je cena z 20 evrov za MWh leta 2000 letos zrasla ae na 44 evrov. NiË kaj obetavne pa niso niti napovedi o prihodnjem dogajanju na energetskem trgu, saj naj bi se potrebe po energiji na obmoËju zdruaenega evropskega trga do leta 2020 poveËale za 44 odstotkov, kar pomeni zgraditev 300 GW novih proizvodnih zmogljivosti oziroma okrog 750 novih objektov in naloabe v vi?ini kar 250 bilijonov evrov. Vse to priËa, da prestrukturiranje energetskega trga ?e zdaleË ni konËano, ponudnike in odjemalce pa Ëaka ?e veliko sprememb in prilagajanj. Predstavnik ministrstva oziroma urada za energetiko dr. Franc Žlahtičje uvodoma poudaril, da smo zahteve, povezane z zagotavljanjem doloËene kakovosti elektriËne energije, zapisali ne samo v nacionalni energetski program in energetski zakon, ki opredeljujeta naloge in dejavnosti upravljalcev prenosnega in distribucij škili omrežij, potrebne za doseganje kakovosti električne energije, temveč so podrobno opredeljene tudi v uredbi o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije, v sistemskih obratovalnih navodilih ter podzakonskih oziroma internih aktih prenosnega in distribucijskih podjetij. Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije predvideva celo možnost, da se upravljalec in uporabnik o zahtevani kakovosti električne energije dogovorita v posebni pogodbi, nadalje upravljalcu nalaga vzpostavitev sistema za stalno in periodično spremljanje podatkov o prekinitvah dobave ter upošteva tudi analizo in odpravo motenj, ki imajo vzroke na odjemni strani. Skratka, po njegovih besedah naj bi v Sloveniji bila podana vsa potrebna izhodišča za spremljanje in izboljšanje kakovosti električne energije, ministrstvo pa naj bi nadzor nad dogajanji na tem področju v prihodnje še okrepilo z načrtnim zbiranjem in analizo za samo kakovost električne energije pomembnih podatkov. Zanimive so bile tudi ugotovitve dr. Boštjana Strmčnikaiz Korone, ki je opozoril na kompleksnost delovanja elektroenergetskega sistema in nujnost upoštevanja vseh njegovih elementov in ob tem postavil vprašanje, ali sploh in koliko je lahko obratovanje sistema na račun kakovosti cenejše, ne da bi prišlo do večjih motenj v oskrbi. Po njegovem mnenju bi morali vsi akterji iskati rešitev v dogovoru o še možnem in sprejemljivem, pri čemer je treba odjemalce korektno obveščati o razmerah v slovenskem elektroenergetskem sistemu in njegovih zmožnostih oziroma jih seznaniti z dejstvom, da je slovenski elektroenergetski sistem drag in bo tak tudi najverjetneje ostal. Posledic neustrezne kakovosti električne energije, ki se kažejo v obliki krajše življenjske dobe naprav, nepravilnega delovanja, povečanega segrevanja, vibracij rotirajočih strojev, nestabilnosti pri obratovanju in naraščanju izgub, se zavedajo tudi v distribuciji, kjer pa hkrati opozarjajo tu- di na obraten vpliv. Sicer pa distribucijska podjetja že od leta 1998 uporabljajo sodobno merilno opremo, ki omogoča zapis vseh parametrov kakovosti napetosti po evropskem standardu SIST EN 50160. Distribucijska podjetja trenutne meritve in analize kakovosti opravljajo ob prispelih pritožbah s strani uporabnikov omrežja, po vnaprej opredeljenem programu in v okviru stalnega nadzora kakovosti dobavljene električne energije. Pri tem pa je bilo poudarjeno, da se skupaj z željo po preprečevanju nadaljnjega zniževanja in dodatnega poslabšanja kakovosti električne energije žal ne bo dalo izogniti tudi večjim vlaganjem, kot jih je bil distribucijski sistem deležen v minulih letih. Čeprav se motnje iz visokonapetostnega omrežja prenašajo na nižje napetostne nivoje, v svetu in Evropi še ne obstajajo standardi za kakovost električne napetosti za napetostne nivoje prenosnih omrežij. Kljub temu pa energetski zakon in podzakonski akti k zagotavljanju standardov kakovosti zavezujejo tudi upravljalca prenosnega omrežja in izvajalca prenosa električne energije, ki morata zagotoviti raven načrtovanja, zgraditve, obratovanja in vzdrževanja prenosnega omrežja znotraj parametrov kakovostnega napajanja. Kot je povedal mag. Andrej Tirsek iz Elesa, je slovenski elektroenergetski sistem že leta 1975 izdelal notranji pravilnik z opredelitvijo in dovoljeno mejo motenj v priključni točki na prenosno omrežje. Zal pa ti pogoji nato niso bili vedno v celoti izpolnjeni, tako da bo treba v prihodnje delovati na dveh ravneh - pri odpravljanju konkretnih in aktualnih težav ter v smeri postavitve pravil, ki naj bi veljala v prihodnje. Neustrezna kakovost povzroča tudi gospodarsko škodo Se posebej zanimiva pa je bila predstavitev Srečka Križmana, ki je podal nekaj konkretnih številk, povezanih s stroški, ki jih podjetjem z visoko razvito tehnologijo, kot sta Krka in Revoz, povzročajo motnje in neustrezna kakovost električne energije. Kot je povedal, pomeni električna energija Revozu pri izdelanih 120.000 tisoč avtomobilov na leto pomemben proizvodni dejavnik, saj potrebujejo za izdelavo približno 550 vozil na dan okroglih 50 milijonov kWh električne energije. Ta sestavlja tudi 3,5-od-stotka lastne cene vozila, strošek za vse energetske medije (plin, ekstra lahko kurilno olje in voda) pa dosega 8-odstotni delež v ceni vozila. Revoz si je v zadnjih letih pridobil sloves tehnološko ene najsodobnejših tovarn v Evropi, v kratkem pa naj bi dobili tudi projekt izdelave novega vozila, v okviru katerega naj bi proizvodne zmogljivosti do leta 2007 podvojili. Temu primerno se bo širil tudi elektroenergetski sistem znotraj tovarniškega dvorišča in tudi potrebe po zanesljivi dobavi kakovostne električne energije. Vsak izpad oziroma motnja napetosti namreč pomeni za tovarno izpad proizvodnje avtomobilov, ki jo morajo nadoknaditi zunaj rednega delovnega časa, izračuni pa so pokazali, da je denimo samo nekajminutna motena dobava električne energije prvega septembra lani Revoz stala kar 12 tisoč evrov, v zadnjih treh letih pa se je takšnih stroškov nabralo kar za 78 tisoč evrov. Iz podobnih razlogov, čim bolj zmanjšati tovrstne stroške, so se podrobne analize napajanja tovarniškega dvorišča lotili tudi v Krki, kjer je škoda zaradi izjemno občutljive proizvodnje zdravil najpogosteje še večja. Večletne meritve so pokazale, da je bilo v zadnjih šestih letih takšnih neljubih dogodkov kar 113, vzroki zanje pa so bili tako na prenosnem kot distribucijskem omrežju. Zaradi tega so tudi v Krki podobno kot v Revozu v zadnjih letih veliko sredstev namenili okrepitvi in posodobitvi lastnega omrežja, ki je prinesla tudi določene želene rezultate. Ob tem pa bi radi znova opozorili, je dejal Srečko Križ-man, da je edina prava rešitev v povečanju kakovosti oskrbe zahtevnih odjemalcev že na samih dovodih v tovarno oziroma prenosnem in distribucijskem omrežju. Minka Skubic Miro Jakomin Brane Janjic 7 Na seminarju Elektrotehniške zveze je bila udeležencem prvič na voljo knjiga Motnje in motenja v elektroenergetskih omrežjih izpod peresa dr. Franca Zlahtiča, Dejana Matvoza in mag. Mateje Zorman. Ta knjiga je razširjena izdaja pred tremi leti izdane knjige Vrednotenje kakovosti električne napetosti s kriteriji elektromagnetne združljivosti, ki pojasnjuje standard SIST EN 50160. V njej so strokovno obdelali izhodišča, ki so potrebna pri razumevanju dejstva, da je elektrika blago in da so omenjeni standardi podlaga za vključevanje Slovenije v svetovne tržne zakonitosti. Z letošnjo knjigo o motnjah in motenjih v EE omrežjih pa so avtorji to tematiko obdelali obširneje. Kot pravi eden od avtorjev Dejan Matvoz iz EIMV, je prva knjiga komentar standarda SIST EN 50160, v drugi pa pet prvih poglavij ostaja in so aktualizirana, v nadaljevanju pa jim sledi devet novih poglavij s praktičnimi primeri in celostnimi analizami motenj in motečih bremen v omrežju. Snov knjige obravnava pojave v elektroenergetskih omrežjih, ki vplivajo na kakovost napetosti, ki je skupaj s komercialno kakovostjo in neprekinjenostjo napajanja ena od treh delov kakovosti oskrbe z električno energijo. Motnje in motenja v omrežjih so razložena s principi elektromagnetne združljivosti, ki temeljijo na stanju tehnike oziroma aktualnih pano-žnih standardih. Nadalje je prikazana povezava med to združljivostjo in kakovostjo napetosti, ki jo določa standard SIST EN 50160. Opisani so različni izvori motenj in njihov vpliv na omrežje. Narejena primerjava nivojev združljivosti in značilnosti napetosti v javnih ter industrijskih omrežjih. Zahteve za meritve kakovosti so podane s stališča obeh standardov, ki opredeljujeta to področje. V nadaljevanju so prikazani praktični primeri ovrednotenja meritev kakovosti napetosti in motečih bremen ter primerjava rezultatov meritev z nivoji načrtovanih motenj v omrežju. Prav tako so opisani kriteriji in metode za analizo nelinearnih porabnikov z uporabo razmerja njihovih moči in karakterističnih moči omrežja. Vrednotenje flikerja in harmonskih napetosti motečih porabnikov in pogoji za njihovo priključitev so podprti s praktičnimi primeri in izračuni. S konkretnim primerom je predstavljena tudi celostna analiza nelinearnega porabnika z izračuni in postopki za njegovo priključitev v omrežje. Ob koncu je predlagana okvirna vsebina pogodbe o kakovosti napajanja med odjemalcem električne energije in njegovim dobaviteljem ter smernice in navodila za meritve kakovosti napetosti glede na zahteve pogodbe. »Knjiga opisuje področje motenj in motenja v elektroenergetskih omrežjih v celoti, od osnov, ki temeljijo na principih elektromagnetne zdržljivosti, pa vse do praktičnega reševanja težav z motnjami v omrežju in ukrepi za njihovo zmanjševanje. Delo je vsebinsko zaokroženo in je strokovno med najob-širnejšimi na tem področju v Evropi,« meni Dejan Matvoz, ki štiri leta opravlja meritve kakovosti napetosti in sodeluje pri tehničnem odboru za elektromagnetno združljivost pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo. Omenjeni odbor pa spremlja standardizacijo na področju elektromagnetne združljivosti, ki je podlaga za motnje in motenja v elektroenergetskem omrežju. Knjiga oziroma priročnik je namenjen vsem, ki se ukvarjajo z omrežji, njihovimi načrtovanji, motnjami v njih po elektroenergetskih podjetjih in tistim, ki pri odjemalcih skrbijo za prevzem kakovostne električne energije. Minka Skubic 8 ^ •S •S .** JANUARSKA PORABA ELEKTRIKE NA RAVNI LAN Potem ko smo bili v minulem letu priËa nenehni in skokoviti rasti porabe elektriËne energije, se je ta januarja letos nekoliko umirila. Tako je odjem elektriËne energije iz prenosnega omreaja prvi leto?nji mesec dosegel milijardo 78,1 milijona kilovatnih ur, kar je bilo le za 3,9 milijona kilovatnih ur oziroma 0,4 odstotka veË kakor januarja lani. Poraba neposrednih odjemalcev je januarja zna?ala 194,6 milijona kilovatnih ur in bila tako za dobrih 13 odstotkov manj?a od lanske, medtem ko se je odjem distribucijskih podjetij iz prenosnega omreaja poveËal za 3,9 odstotka in dosegel 883,5 milijona kilovatnih ur. Zanimiva je tudi primerjava z januarsko napovedjo porabe, zapisane v elektroenergetski bilanci, ki kaae, da so dejanski rezultati bili za 2,4 odstotka pod sprva priËakovanimi GWh 1200 1000 800 600 400 200 DOBRI JANUARSKI PROIZVODNI REZU Februarja naj bi po napovedih iz elektroenergetske bilance v Sloveniji na prenosnem omreaju potrebovali milijardo 275 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije, pri Ëemer naj bi hidroelektrarne zagotovile 156 milijonov kilovatnih ur, jedrska elektrarna Kr?ko in termoelektrarne naj bi prispevale 845 milijonov kilovatnih ur, preostanek potrebne elektriËne energije pa naj bi zagotovili z uvozom. DrugaËe pa bi po ocenah morali letos za pokritje vseh potreb zagotoviti kar 16 milijard 695 milijonov kilovatnih ur elektriË-ne energije, pri Ëemer je treba upo?tevati polovico energije iz kr?ke nuklearke, ki gre na Hrva?ko, ter izvoz po bilateralnih pogodbah. Po zagotovilih dispeËerjev februarja z zagotavljanjem potrebnih koliËin energije ne bi smelo biti teaav. Seveda, Ëe ne bo kak?ne huj?e okvare na eni od veËjih elektrarn. m al 1 i. januar 2003 januar 2004 [] NEPOSREDNI [J DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ Iz domaËih elektrarn smo januarja zagotovili milijardo 165,6 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 0,3 odstotka manj kakor januarja lani in za skoraj deset odstotkov veË, kakor je bilo sprva naËrtovano z elektroenergetsko bilanco. Od tega so hidroelektrarne prispevale 202,5 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za skoraj 15 odstotkov manj kot v istem Ëasu lani. Delea jedrske elektrarne Kr?ko in drugih termoelektrarn pa je zna?al 963,1 milijona kilovatnih ur, tako da so ter-moobjekti lanske primerjalne rezultate presegli za 3,4 odstotka. DrugaËe pa smo za potrebe trgovanja in izvajanje sistemskih storitev januarja uvozili 373,5 milijona kilovatnih ur (za skoraj 75 odstotkov veË kot v istem Ëasu lani), na tuje trge pa izvozili 431,1 milijona kilovatnih ur elektriËne energije (54-odstotna rast). * upo?tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu ZA ZDAJ NA VOLJO DOVOLJ ENERGIJE GWh 600 500 400 300 200 100 0 m ž DEM SEL SENG NEK TE©TET TE-TOL TEB D januar 2003 D januar 2004 GWh 1200 900 600 300 januar 2003 januar 2004 H PROIZVODNJA ? PORABA [J UVOZ [J IZVOZ MHNIHflfil/ilNHilHWH Vlada zahteva PODROBNEJ©A PORO»ILA Vlada RS je na seji, 12. februarja, sprejela spremembe in dopolnitve sklepa o ustanovitvi Agencije RS za energijo. Med drugim se s spremembami natanËneje doloËajo obveznosti revidiranja letnih poroËil agencije, ki jih sprejme vlada. Skupaj z letnim poroËilom mora Agencija predloaiti vladi v sprejem ?e poroËilo o stanju na podroËju energetike, ki mora med drugim obsegati podatke o alokaciji Ëezmejnih zmogljivosti, o mehanizmih za odpravljanje zama?itev v prenosnem in distribucijskih omreajih, o Ëasu, ki ga potrebujejo sistemski operaterji za prikljuËitev in popravila, o dostopu do omreaij in do skladi?Ëa zemeljskega plina oziroma terminala za utekoËinjeni zemeljski plin, o prikljuËitvi novih proizvajalcev elektriËne energije na omreaje ter oceno stopnje preglednosti in konkurenËnosti na trgu elektriËne energije in zemeljskega plina. Vsake tri mesece pa mora agencija v skladu s sklepom o ustanovitvi poroËati ministrstvu, pristojnemu za energijo, o izvedenih kljuËnih nalogah iz vsebinskega in ekonomskega vidika. Druge spremembe in dopolnitve sklepa o ustanovitvi se vsebinsko nana?ajo ?e na delovno pravni status zaposlenih in naËine pridobivanja nepremiËnin, potrebnih za delo agencije. Urad vlade za informiranje Posodobitev skladi©»a rao V BRINJU Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) je pred ?tirimi leti prevzela opravljanje javne gospodarske sluabe ravnanja z radioaktivnimi odpadki skupaj z upravljanjem centralnega skladi?Ëa v Brinju. Kmalu po prevzemu skladi?Ëa so ugotovili, da je objekt potreben obnove, oziroma da posamezni tehnolo?ki sistemi ne ustrezajo veljavnim predpisom. Dali so narediti naËrte, ki so vkljuËevali prenovo prezraËevalnega sistema, prenovo elektriËnih napeljav, zagotovitev poaarne varnosti, manj?a sanacijska dela znotraj objekta ter sanacijo kanalizacije in vodovoda. Leta 2002 je agencija zaËela pridobivati soglasja, na podlagi Ëesar je MOPE lani Foto arhiv ARAO izdal gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo. Posodobitve centralnega skladi?Ëa RAO v Brinju so se lotili ob koncu lanskega leta. Opravili so ae veËino zunanjih del in s tem konËali prvo fazo posodobitve skladi?Ëa. Konec januarja pa so zaËeli drugo fazo rekonstrukcije, ki zajema predvsem dela znotraj skladi?Ëa. Do konca marca, ko naj bi dela predvidoma konËali, bodo sanirali manj?e po?kodbe na betonski konstrukciji v skladi?Ëu, razpeljali ventilacijski sistem znotraj posameznih prekatov in namestili filtrno enoto v strojnici ter posodobili elektriËno napeljavo, ki bo omogoËila bolj?o poaarno varnost v skladi?Ëu. Nad delavci in njihovim delom v skladi?Ëu nenehno bdijo ustrezne institucije, ki opravljajo radiolo?ke meritve. Minka Skubic n\\\\\um\*mm\\mm Potreba po dograditvi plinskega omreaja »lani Zdruaenja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije so konec januarja pod vodstvom predsednika dr. Milana Medveda obravnavali oskrbo z zemelj- Dela v skladišču RAO v skim plinom, s toplo vodo in paro ter z utekoËinjenim naftnim plinom. Vse tri dejavnosti energetske oskrbe namreË pokrivajo petino konËne rabe v Sloveniji. Ena njihovih skupnih lastnosti je pokrivanje energetskih potreb porabnikov v lokalnih okoljih na podroËju komunalne energetske oskrbe. »lani zdruaenja so v razpravi omenili veË pomembnih ekonomskih, tehnolo?kih, finanËnih in cenovnih vidikov na podroËju oskrbe z zemeljskim plinom in drugimi energenti. Poudarili so tudi, da bo treba v Sloveniji ob poveËanih potrebah po uporabi zemeljskega plina za pridobivanje elektriËne energije ?e bolj dograditi omreaje za transport plina. Da bi lahko to gradnjo dejansko uresniËili, se je treba na draavni ravni Ëim prej odloËiti, kaj bomo od naËrtovanih objektov tudi konkretno gradili. Nedvomno je pri nas za dogradnjo omenjenega omreaja po finanËni in organizacijski strani ?e najbolj usposobljeno podjetje Geoplin. Miro Jakomin Po OZITIVNE OCENE PROJEKTU »RPALNE ELEKTRARNE KOZJAK Revizijska komisija, sestavljena iz Ëlanov skupine HSE, Dravskih elektrarn Maribor (DEM), poroËevalcev z Mariborske fakultete in Turbo in?tituta, je 12. februarja opravila revizijo idejnih re?itev in predinvesticijske zasnove za Ërpalno hidroelektrarno Kozjak, katere akumulacijsko jezero je predvideno na Kolarjevem vrhu nad hidroelektrarno Fala. »lani revizijske komisije so ugotovili, da so idejne re?itve in predinvesticijske zasnove izdelane skladno s projektno nalogo, in so jih zato sprejeli. Predlagane re?itve so ocenili kot kakovostne, z dopolnitvami pa so dobra podlaga za nadaljnje projektiranje. Projektanti in izdelovalci dokumentacije IBE so pregledali skupno dvanajst razliËic izgradnje Ërpalne hidroelektrarne Kozjak, od tega ?est moanih glede na velikost instalirane moËi in izbor opreme s prostornino zgornjega bazena dva ali tri milijone kubiËnih metrov vode, ki pomeni tudi strate?ko rezervo pitne vode za MariborËane in okoliËane. Direktor Dravskih elektrarn Maribor Danilo ©ef je v zvezi s tem povedal, da je na podlagi pregledanih razliËic idejnih re?itev in predinvesticij-skih zasnov ter poroËil revidentov zelo verjeten izbor tako imenovane tedenske akumulacije z bazenom 3 x 106 kubiËnih metrov in nazivno moËjo 2 x 200 MW. ©e posebej pa je poudaril, da bodo Dravske SLOKO CIRED ABILO NA DRUGO STROKOVNO DELAVNICO DISTRIBUTERJEV Po uspešni prvi delavnici SLOKO CIRED na temo Nadomestni obremenitveni diagrami oktobra 2003 se nadaljuje aktivnost slovenskih distributerjev z aktualnimi temami v slovenski distribuciji. V torek, 23. marca, bodo pripravili drugo strokovno delavnico na temo Vpliv ozemljevanja srednjenapetostnega omrežja na kakovost dobave električne energije, ki bo potekala v Zdravilišču Dobrna. Na njej bodo sodelovali s svojimi prispevki domači in tuji strokovnjaki iz Avstrije, Francije, Italije in Hrvaške. Napovedane so naslednje teme: Kakovost električne energije danes in jutri, Izkušnje slovenske distribucije s poudarkom na Elektru Celje, Raziskave EIMV glede ozemljevanja srednjenapetostnih omrežij, Sistemi ozemljevanja nevtralne točke in zaščite, Prenašanje okvar in motenj iz visoko napetostega omrežja na nižje napetostne nivoje. Gostje iz tujine pa bodo predstavili obstoječe stanje in izkušnje obratovanja srednjenapetostnih omrežij z nevtralno točko v Evropi. Kotizacija, ki vsebuje gradivo na zgoščenki in kosilo znaša 10.000 tolarjev. Prijave sprejema SLOKO CIRED, Haj-drihova 2, 1000 Ljubljana, po e-pošti: info@cigre-drustvo.si ali po faksu 01/474-3736. Dodatne informacije dobite na telefonu 01/474-3735. Prijavite se čimprej, ker je število udeležencev omejeno. Drago Papler 11 elektrarne o vseh korakih razvoja projekta obve?Ëali tudi lokalne prebivalce, saj je kljuËnega pomena, da so seznanjeni s potekom projekta. Poglavitna funkcija Ërpalne hidroelektrarne Kozjak je proizvodnja koniËne energije, prav tako pa bi omogoËala bolj?o izkori?Ëenost elektrarn, ki proizvajajo pasovno energijo. Predstavljala bi pomembno rezervno moË ob izpadu veËjega proizvodnega agregata elektroenergetskega sistema Slovenije, hkrati pa bi omogoËala tudi nadzor nad moËjo in frekvenco v omreaju. Zamisel o gradnji Ërpalne hidroelektrarne obstaja v Dravskih elektrarnah Maribor ae veË kot ?tirideset let, prve ?tudije pa so bile opravljene leta 1981. »rpalna hidroelektrarna Kozjak je za lastnika Holding Slovenske elektrarne in za slovenski EES zanimiva tako z vidika zanesljive oskrbe Slovenije z elektriËno energijo kot tudi s tranega vidika. Poraba elektriËne energije nara?Ëa, s tem pa tudi potrebe elektroenergetskega sistema Slovenije, ki bi jih lahko zadovoljila Ërpalna hidroelektrarna Kozjak. Z zgraditvijo novih daljnovodov napetostnega nivoja 400 kV bo elektroenergetski sistem Slovenije povezan s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi, s tem pa bo omogoËena bistveno veËja izmenjava elektriËne energije med njimi. Dravske elektrarne Maribor bodo na podlagi ugodne ocene revizijske komisije nadaljevale izdelavo idejnega projekta in investicijskega programa, soËasno pa bodo ?e letos zaËeli postopek umestitve objekta v prostor. Aljaša Bravc Oi DPRTJE RAZSTAVE FRANCA VOZLJA V torek, 17. februarja, so v avli poslovne stavbe Elektro Celje, d.d. odprli razstavo Foto David Brusnjak 12 slik akademskega slikarja Franca Vozlja, ki aivi in dela v Kranju kot samostojni umetnik. Doslej je imel ae veË kot 70 samostojnih razstav in sodeloval na veË kot devetdesetih skupinskih razstavah doma in v tujini. Razstavo, tematsko razdeljeno v dva opusa - tihoaitja in akti, je pripravila galerija Dan iz Celja. Slikarja in njegova razstavljena dela je predstavila slovenska igralka Tina Gorenjak, ki je tudi vodila spremljajoËi kulturni program v izvedbi uËencev Srednje glasbene ?ole iz Celja. Razstavo sta odprla slikar Franc Vozelj in predsednik uprave Elektra Celje Peter PetroviË, ki je zbranim gostom in zaposlenim obljubil, da bodo za kulturno podobo avle ?e veËkrat poskrbeli. Danica Mimik IREET TeAave v energetiki NAREKUJEJO HITRO UKREPANJE Iz izku?enj lahko zatrdim, da je prihodnost razvoja energetskega sektorja odvisna od treh elementov - konkurenËnosti, zanesljivosti ter kakovostne in do okolja prijazne oskrbe. »e pri naËrtovanju energetskega sektorja v Sloveniji upo?tevamo te dejavnike, lahko hitro opredelimo teaave, s katerimi se sektor sreËuje. Med njimi bi ?e posebej omenil izredno visoko stopnjo rasti porabe elektriËne energije. Predlani je bila povpreËna stopnja rasti pribliano sedemodstotna, lani blizu petod-stotna. »e predvidevamo, da bi se stopnja petodstotne rasti nadaljevala tudi v naslednjih letih, to v desetih letih privede do potrebnega poveËanja in?taliranih zmogljivosti za 63 odstotkov. V Sloveniji je zdaj in?talirana moË objektov 2.335 mega-vatov (2.700 MW zmanj?anih za poloviËno moË NE Kr?ko), kar pomeni, da bi bilo treba v desetih letih zgraditi vsaj 1.500 megavatov dodatnih zmogljivosti. Poleg tega je vredno omeniti dodatne zmogljivosti za rezerve in regulacijsko moË. S precej?njo gotovostjo lahko trdimo, da bo v prihodnje stopnja rasti okrog 2,6 odstotka, kar pomeni v desetih letih za pribliano 30 odstotkov dodatnih zmogljivosti. »e pogledamo realno dogajanje v elektroenergetskem sektorju, ugotovimo, da veËina projektov enostavno stoji, kot na primer HE Moste, ki bi lahko v sistem posredovala zelo kakovostno elektriËno energijo. Odprta ostajajo tudi vpra?anja o gradnji vetrnih elektrarn, Ërpalnih elektrarn in drugih objektov (predvsem na zemeljski plin). Sicer pa so v gradnji elektrarne D?0A na spodnji Savi, tako da naj bi do leta 2010 s HE Moste dosegli le 106 megava-tov. To so obnovljivi viri energije, ki zavezujejo Slovenijo, skladno s pristopno pogodbo, da do leta 2010 doseae 33,6-odsto-tni delea obnovljivih virov pri proizvodnji elektriËne energije. Pri tem je treba upo?tevati, da se nekaterim obstojeËim objektom izteËe aivljenjska doba, kar pomeni, da prenehajo obratovati bloki 1-3 v TE ©o?tanju, plinski agregati v TE Trbovlje, stari plinski agregati v TE Brestanica in blok 1 in 2 v Termoelektrarni toplarni Ljubljana. To pomeni, da v obdobju do 2010 oziroma 2012 prenehajo obratovati nekateri starej?i objekti, kar pomeni izpad moËi 306 megavatov. Tudi ta primanjkljaj bo treba nadomestiti. Zavedati se namreË moramo, da je za zgraditev objektov, in sicer od pridobitve vse potrebne dokumentacije do zgraditve in zaËetka obratovanja, potrebnih veË kakor pet let. Tudi za plinske objekte je potrebno dalj?e obdobje zgraditve, saj je v veËini primerov treba zgraditi ustrezno plinsko infrastrukturo. Teaave so zelo izrazite, ukrepati pa je treba hitro. V obdobju od leta 1982 do 2002 se je poraba elektriËne energije poveËala za veË kakor 40 odstotkov, in sicer od pribliano 8.200 gigavatnih ur na pribliano 11.600 gigavatnih ur. Poraba elektriËne energije na prebivalca je tako leta 1982 zna?ala 4.240, leta 2002 pa 5.790 kilovatnih ur. Pri tem so se v omenjenem obdobju dodatne zmogljivosti proizvodnih objektov minimalno poveËale. Poleg tega ne moremo mimo dejstva, da prenizke cene elektriËne energije v sektorju tarifnih odjemalcev vplivajo na poveËano porabo. Na ta naËin se poru?i pariteta med cenami energentov, posledice pa so opazne predvsem na makroekonomski ravni ter na podroËju ekologije oziroma za?Ëite okolja. Mag. Djani BreËeviË Po OTREBA PO SPREMEMBI PLA»NEGA SISTEMA Pred kratkim je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije izdala knjigo Nastajanje in razvoj kolektivnih pogodb v Sloveniji, ki jo je napisal Brane Mi?iË, izvr?ni sekretar v ZSSS. Avtor je v strnjeni obliki predstavil veË pomembnih vsebinskih tem, kot so dosedanji razvoj kolektivnih pogodb, socialni sporazum, dogovor o politiki plaË, minimalna plaËa, usklajevanje plaË, plaËe v evropskih draavah, sprememba naËina obraËunavanja plaË, problematika dein- HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE RADNJA HE BO©TANJ NAPREDUJE PO NA»RTU Na gradbi?Ëu HE Bo?tanj trenutno potekajo dela na treh loËenih delih, in sicer na prelivnih poljih ter na vto-Ënem in iztoËnem delu strojnice. Kot je sredi februarja pojasnil Miran Agaj-ner, vodja projekta gradnje HE Bo?-tanj, na prvem in drugem stebru pre-livnega polja izvajajo betonerska dela, ki so ae v zakljuËni fazi. Na strojnici so zgradili temeljno plo?Ëo, sedaj pa izvajajo dela na vtoËnih stebrih pretoËnega trakta. Dobavitelj hidromehan-ske opreme Montavar sledi delom gradbenega izvajalca in redno kontrolira vgradnjo zidanih plo?Ë v starem primarnem betonu. Dostavil je ae vsa vodila za vseh pet pretoËnih polj, naroËen pa je tudi material za segmen-tno zapornico z zaklopko, da bodo lahko po predvidenem planu zaËeli z izdelavo zapornic. Sicer pa tudi dobavitelj turbinske in generatorske opreme sledi delom gradbenega izvajalca in sproti vgrajuje vse vbetonirane dele v strojnici. Sama izdelava opreme v tovarni poteka normalno, saj je bil ae izveden in prevzet modelni preizkus turbine, ki je pogoj za naroËilo opreme. Kot je ?e omenil Agajner, je v teku vsa potrebna priprava na gradnjo akumulacijskega bazena. Tako je ae bila podana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja, izveden pa je bil tudi razpis za projektanta in izvajalca del na akumulacijskem bazenu. Miro Jakomin 13 Brane Mišic, izvršni sekretar v ZSSS. 14 Foto Miro Jakomin deksacije itd. V knjigi je utemeljena tudi potreba po spremembi plačnega sistema. Kot so doslej že večkrat opozorili predstavniki ZSSS, je sedanji plačni sistem preživel, saj v bistvu »producira« velike socialne razlike na račun prizadevanj, da bi plače zaščitili pred inflacijo. Obstoječi sistem z (ne)srečnimi količniki pri zaščiti plač pred rastjo življenjskih potrebščin v bistvu daje veliko prednost tistim, ki imajo najvišje plače, zato gotovo ne preseneča, da so ti najbolj pridobili na račun dela delavcev. »Pri vodenju politike plač ne potrebujemo velikih sprememb. Pri pripravljanju sprememb moramo izhajati iz tega, da plač v kapitalizmu ne moremo deUti enako kot v dogovorni ekonomiji. Plača po sedanjih kolektivnih pogodbah je vezana na delovno mesto, prava plača pa se mora nanašati na delavca. Zahtevnost dela je temelj za določitev osnovne plače na delovnem mestu. Odvisna je zlasti od prispevka delavca k rezultatom podjetja. Delavec pa ne prodaja zahtevnosti svojega dela, temveč svojo delovno silo in ta ima na trgu svojo ceno. Cena delovne sile se ne oblikuje le na podlagi ponudbe in povpraševanja, nanjo vplivajo tudi gospodarski položaj, produktivnost dela, potrebe delavca in njegove družine,« v omenjeni knjigi ugotavlja Mišic. Zapisal je tudi, da celo mnogi direktorji soglašajo, da se je sedanji plačni sistem izčrpal in da ga je treba vsaj dopolniti. Po drugi strani pa GZS še kar naprej ponavlja, da je obstoječi sistem dober in stimulativen, vendar pa te ugotovitve po besedah Mišica ni podkrepila z nobeno strokovno analizo. Ta problematika je vsekakor eden od glavnih razlogov, ki narekuje oživitev socialnega dialoga na panožni ravni, na kar je Slovenijo izrecno opozorila tudi Evropska komisija. Miro Jakomin Elektrarna izkoriščena stoodstotno Januarja je NE Krško oddala v omrežje 500.989 MWh električne energije in s tem za 6,59 odstotka presegla januarski načrt, v katerem je bila zapisana številka 470 tisoč MWh. Ob stoodstotni razpoložljivosti elektrarne je bila ta tudi stoodstotno izkoriščena. Razen 24. januarja, ko so testirali turbinske ventile, je vse januarske dni obratovala skoraj na konstantni moči nekaj več kakor 700 MW. Reko Savo je elektrarna dogrevala v povprečju za 1,7 stopinje Celzija od dovoljenih treh stopinj. Delež največje skupne dopustne letne radioaktivnosti v tekočinskih izpustih je v prvem letošnjem mesecu znašal za tri-tij 0,0002 odstotka in za druge dopustne radionuklide 0,0003 odstotka. V začasno skladišče RAO ob elektrarni so bih januarja dodani štirje novi sodi s po 208 litri nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Minka Skubic TE TRBOVLJE Razstava slik JOŽETA MEGLICA Posluh za kulturo, ki po tradiciji postane opaznejši ob slovenskem kulturnem prazniku, so letos ponovno pokazali v TE Trbovlje. Z recitalom kitaristov glasbene šole iz Trbovelj so v poslovnih prostorih termoelektrarne postavili na ogled dela akademskega slikarja Jožeta Meglica. Slednji sodi med likovnike z izrazito samosvojo likovno govorico. Odlikuje ga izreden pogum, da vztraja pri svojih likovnih vide-vanjih stvarnosti, kot jih občuti in zazna v svoji najgloblji notranjosti. Omenjena vztrajnost se kaže v izdelanem slikarskem izrazu, ki je blizu ekspresionistični ah morda kubistiËni analitiËni deformaciji oblik sveta, ki jih je ae zgodaj uveljavil v industrijski krajini zasavskih revirjev. Minka Skubic S INDIKATI VSE BOLJ PRITISKAJO NA DELODAJALCE Sredi marca se je sedem industrijskih sindikatov, ki delujejo v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, odloËilo za ostrej?i pritisk do delodajalcev. Omenjeni sindikati zdruaujejo dobrih 150 tisoË zaposlenih s podroËij energetike, gradbenih dejavnosti, kemiËne, nekovinske in gumarske industrije, kmetijstva in aivilske industrije, kovinske in elektroindustrije, lesarstva in tekstilne ter usnjarsko-prede-lovalne industrije. Ost sindikalnih dejavnosti je uperjena ?e zlasti zoper Gospodarsko zbornico Slovenije in Zdruaenje delodajalcev Slovenije, ki po mnenju omenjenih sindikatov ae dve leti zavlaËujeta pogajanja o tarifnih prilogah panoanih kolektivnih pogodb. Stavkovni odbor zahteva, da delodajalci sprejmejo sindikalne predloge za tarifne priloge kolektivnih pogodb dejavnosti (uskladitev, podpis). Sindikati so napovedali enourno opozorilno stavko, Ëe pa na pogajanjih z delodajalci ne bo pri?lo do dogovora, bodo dejavnosti stopnjevali vse do generalne stavke. Kot je v tem okviru sredi marca povedal Franc Dolar, bo predsedstvo SDE Slovenije ?e naprej vztrajalo, da elektrogospodarstvo ostane sestavni del gospodarstva, kot je bilo ae ves Ëas doslej. Konec koncev gre za ?hrbtenico« gospodarstva, ki nikakor ne sodi v javni sektor. Energetski sindikat pa od delodajalcev zahteva tudi takoj?en podpis podjetni?kih kolektivnih pogodb in uskladitev plaË v distribuciji. Mirojakomin Stopnjevanje dejavnosti industrijskih sindikatov usklajuje vodstvo ZSSS. Foto Miro Jakomin 15 EREALNA PRIČAKOVANJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ Prva obravnava Nacionalnega energetskega programa v odboru za infrastrukturo in okolje se je januarja konËala s sklepom, da je treba pred njegovo ponovno obravnavo javno predstaviti mnenja o predlogu resolucije o nacionalnem energetskem programu. Javna predstavitev je bila v zaËetku februarja v poslopju draavnega zbora Republike Slovenije. 16 Vuvodu je predsedujoči javne predstavitve Branko Janc pojasnil, da je javna predstavitev NEP-a namenjena zbiranju mnenj celotne javnosti in da prav veliko zanimanje za javno predstavitev ter dobra udeležba upra-vičujeta njeno izvedbo. Kratko vsebino s cilji, scenariji in mehanizmi NEP-a je podal minister mag. Janez KopaË. Med drugim je navedel, da je pri njegovi izdelavi sodelovalo 40 strokovnih organizacij in da je bilo prej izdelanih devet verzij. Med sodelujočimi so bile tudi nevladne organizacije na čelu z najbolj vnetim nasprotnikom NEP-a dr. Mihom Tomšičem. Nevladne organizacije so za svoj prispevek dobile sto milijonov tolarjev. Pred obravnavo NEP-a v parlamentarni proceduri pa so prišli na MOPE z novo finančno zahtevo in grožnjo, da če pogodbe ne bodo podpisali, bodo dali na predlog NEP-a kritične pripombe. Glede na to, da je NEP resolucija o nacionalni energetski politiki, konkretni projekti pa so zajeti v podjetniških načrtih in da je pred 1. majem treba v parlamentu sprejeti spremembe energetskega zakona, je izrazil upanje, da bosta do tedaj sprejeta oba akta. Pri čim prejšnjem sprejetju NEP-a ga je podprl tudi dr. Milan Medved, kot predsednik Združenja za energetiko pri GZS, katerega članice trdijo, da nanj čakajo že predolgo, saj družbe potrebujejo energetske usmeritve še pred vstopom v Evropsko unijo. Zavedati se je treba, da NEP ni dokument za vse čase, temveč ga je moč spreminjati. Zavzel se je za to, da tisti, ki povzročajo blokado sprejemanja, nosijo za to odgovornost. O resoluciji NEP-a kot politično strokovnem dokumentu je v nadaljevanju govoril dr. Maks Babuder, direktor EIMV. Predlagal je, da bi bil naslednji dokument krajši in podprt z ustreznimi strokovnimi študijami in elaborati ter narejen za krajše obdobje, kakor je pet let. Za njegovo čim prejšnje sprejetje v parlamentu se je zavzel tudi Natan Bernot, generalni sekretar SNK WEC. Prav tako je predlagal, da naj bi čim prej začeli izdelovati nov program, ki naj bi bil dopolnjen z razpravo iz tokratne javne obravnave. Izrazil je pomisleke nad tem, da bodo dobavitelji skrbeh za racionalno rabo energije, o tem odločajo porabniki. Predstavnike fakultete za lesarstvo in lesne industrije je motilo, da niso sodelovali pri izdelavi programa in da so v njem premalo upoštevani podatki o lesni ma- si. Te je pri nas na voljo med sto in dvesto tisoč ton. Smotrneje bi jo bilo uporabiti v izvozno naravnani lesni industriji, kakor kuriti kot energent za proizvodnjo elektrike. Zelo zaskrbljen nad stanjem okolja v državi se je oglasil dr. Du?an Plut, ki je menil, da je nadaljevanje energetske intenzivnosti nesprejemljivo, saj smo po porabi energije na proizvod uvrščeni na prvo mesto med 15 članicami Evropske unije. Povečale so se tudi emisije žveplovega dioksida. Glede na vse to, je v NEP-u pogrešal radikalno zmanjšanje porabe energije ter večji poudarek soproizvodnje in deleža obnovljive energije. Energetike je opozoril, da je njihova moralna naloga, da opozorijo, da naši energetski viri ne zadoščajo za tak gospodarski razvoj, kot je načrtovan. Menil je, da so gibanja povečevanja porabe energije civilizacijsko zgrešena. Dr. Miha Tom?iË je govoril v vlogi člana sveta za varovanje okolja Republike Slovenije. Vladi je očital, da je predložila premalo precizen dokument in da je v njem razkorak med dejanskim stanjem in deklarirano politiko. S polno strokovno odgovornostjo je zatrdil, da je vladni predlog NEP-a bistveno slabši od kosovskega, in se vprašal, ah si Slovenija lahko privošči tak dokument, ki ne dosega evropskih standardov. To bi namreč vrglo slabo luč na vso našo strokovno javnost. Tomšičev kolega iz vrst ekoloških nevladnih organizacij Bojan Radej se je pritoževal nad tem, da o predlogu NEP-a ni bilo javne razprave, in označil dokument kot interes energetske oligarhije. Od NEP-a je pričakoval takšno vizijo preskrbe z energijo, ki bo upoštevala naravne danosti Slovenije in ki bo vsem, tudi gospodarstvu, povedala, kakšen je na tej podlagi življenjski slog. Da predlog NEP ni ustrezno pripravljen za javno obravnavo in da je nanj teako dati amandmaje, je menila tudi pravna zastopnica nevladnih organizacij, ki jih po njenem NEP ni vkljuËil v sodelovanje. V nadaljevanju javne razprave, ki je trajala vse popoldne, je govoril poslanec Jože Tanko, ki je pogre?al razliËice obdelave energetskih strategij v povezavi z razvojem gospodarstva. Andrej Klemene iz E-Foruma je pogre?al strokovno vodeno razpravo o nacionalnem programu in ustrezne pogoje za razpravo o njeni vsebini. Zavzel se je za popravni izpit vlade, Ëe?, Ëe je dokument tako dober, kot trdijo izdelovalci, ga bo mogoËe hitro popraviti. Druge plati NEP-a se je lotil poslanec draavnega zbora Zoran Gračnar, ki se je vkljuËil v njegovo javno predstavitev septembra lani na Gospodarski zbornici. Dejal je, da so v njem podane in obdelane smernice razvoja. ZaËudilo ga je, da - glede na ?tevilne kritike - ni bilo vloaenih veË amandmajev nanj. V NEP je na?el svoje mesto tudi projekt energetske doline, ki je razvojna pot Zasavja, in ki ga je v nadaljevanju predstavil Marko Agrež, direktor TE Trbovlje. TET vidi v nacionalnem programu svoje mesto in svojo razvojno prihodnost in ne sprejema teze, da so najprimernej?a termoelektrarna za zaprtje. Kot priporoËilo, kako mora biti dokument narejen, bi NEP sprejel dr. Peter Novak. Tudi on bi ga pretehtal z vidika uËinkovite rabe in se lotil odgovora na vpra?anje, koliko iz porabljene energije pri nas naredimo, saj je ta izkoristek v Evropi trikrat bolj?i. Kaj se bo naredilo na strani porabnikov za varËnej?o rabo, je zanimalo Bredo Kutin, predstavnico varstva potro?nikov. Mag. Franc Avberšek, direktor Erica, je nazorno prikazal stro?ek elektrike in raËune za prenosne telefone v svoji druaini in poudaril, da sta kljuËni teaavi za netrajno- Foto Dušan Jež stni razvoj energetike prepoceni elektrika in premajhna osve?Ëenost ljudi. V imenu strokovnjakov elektroenergetike, ki so uspe?no re?ili razpad vzhodnega sistema in vkljuËitev v evropske inter-konekcije, se je oglasil mag. Veko-slav Korošec, direktor Elesa. Poudaril je, da ima na? sistem obveznosti do Evrope in strokovnih organizacij, v katere je vkljuËen, in tem obveznostim so na?i strokovnjaki in EES kos. Razpravo o NEP je presodil kot koristno, NEP sam pa kot aiv dokument z moanostmi sprememb, ki daje okvirne usmeritve. Vsaka druaba pa bo na teh podlagah sama naredila svoj program razvoja. Eles je tak desetletni program ae pripravil in ga je vlada potrdila. Na vrsto vpra?anj in oËitkov je ob koncu javne razprave odgovoril minister Janez Kopač. Aal ae pred na pol prazno dvorano, brez navzoËnosti glavnih kritikov predloga NEP-a in novinarjev. Dejal je, da NEP ne more biti dokument, ki bo zapiral Talum, je pa lahko njegova usmeritev zmanj?evanje energetske intenzivnosti. Na racionalno rabo velikih porabnikov lahko vlada vpliva edino s ceno. Tako je prve dni februarja stala TDR Ru?e, ker je bila elektrika zanjo predraga. KopaË je zagovarjal NEP kot aiv dokument, ki nikoli ne bo vsem v?eË, tudi Ëe se lotijo izdelave drugega. Moanosti za dajanje pripomb so namreË bile, prav tako javne predstavitve. OËitke lesne industrije o njenih potrebah po bio-masi je pojasnil z odprtjem meje 1. maja in avstrijskim trgom, na katerem so cene biomase draaje kakor pri nas, tako da bo trg opravil svoje. Podatke in izhodi?Ëa, s katerimi je razpolagal dr. Plut, je ovrgel kot neverodostoj-ne, kar so na MOPE ae preverili. ©e enkrat je poudaril, da NEP ne more vkljuËiti vseh podrobnosti, kot so operativni program varËevanja, programi gradenj objektov, ozave?Ëanje. Za to so drugi dokumenti, kar ne pomeni, da ti segmenti niso pomembni. PriËakoval je, da bodo vsi, ki so kritizirali besedilo NEP-a, to storili bolj konkretno, in ne kar povprek, zato je prepriËan, da je tak NEP zadostna podlaga za obravnavo v odboru za infrastrukturo in pozneje v draavnem zboru. minka Skubic 17 N J_ 1EVLADNI NEP NE PRINA©A URESNI»LJIVIH RE©ITEV Predstavniki koalicije nevladnih organizacij so februarja v odboru državnega zbora za infrastrukturo in okolje opozorili na več kritičnih momentov, ki naj bi jih po njihovem mnenju vseboval najnovejši predlog NEP. Kot je v zvezi s tem menil mag. Djordje Žebeljan, državni sekretar za energetiko pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, so trditve predstavnikov omenjene koalicije sicer zelo kritične, vendar pa v večini primerov ne prinašajo konkretno izvedljivih alternativnih rešitev. ~l^L ekatere kljuËne ugo- N tovitve o Nacionalnem ^k energetskem programu _l_ ^ (NEP) so predstavniki koalicije nevladnih organizacij (NVO) predstavili tudi na tiskovni konferenci v zaËetku februarja. Dr. Miha Tomšič, predstavnik sveta za varstvo okolja ter Ëlan in predsednik strokovnega sveta Slovenskega E-foruma, je menil, da se energetska politika vlade bistveno razlikuje od strategije in politike, ki je predlagana v NEP. Kot drugi kritiËni moment je, tako kot ae veËkrat doslej, ponovno omenil visoko energetsko intenzivnost, ki se je v letih od 2000 do 2002 poveËevala od 1 do 2 odstotka na leto, namesto, da bi se zni- Foto Miro Jakomin aevala. Tako je v predlogu NEP na leto predvideno 2,3-odstotno zniaevanje, po predlogu okolj-skih nevladnih organizacij pa bi moral biti ta kazalec 3,5 odstotka. Sedaj se od povpreËja Evropske unije razlikujemo za 75 odstotkov in se od tega vse bolj odmikamo. ©e bolj drastiËno je po mnenju dr. Tom?iËa nara?Ëanje emisij toplogrednih plinov iz energetike. Izrazil pa je ?e veË drugih kritiËnih pripomb in povzel, da vladni NEP kot strokovni izdelek ne dosega mednarodnih (evropskih) standardov kakovosti. Zato je predlagal, da draavni zbor predloga NEP ne sprejme, temveË ga vrne vladi v ponovno izdelavo. Janko Rožič, predstavnik odbora za ohranitev Save Dolinke, pa je med drugim povedal, da obstojeËi predlog NEP ni tisti strate?ki dokument, ki naj bi z jasno vizijo na podlagi najnovej?ih spoznanj Mag. Djordje Žebeljan, državni sekretar za energetiko, je o poslanstvu NEP, ki nekaterim očitno še ni dovolj jasno, spregovoril tudi v razpravi na GZS. znanosti in tehnike dolgoroËno uravnaval energetsko politiko. Omenil je tudi nekatere ae znane kritiËne ugotovitve glede energetskih projektov, kot so denimo HE Moste, vetrne elektrarne in daljnovod Okroglo - Videm. Moanost sodelovanja je bila zagotovljena! Kaj o kritiËnih pripombah, ki jih je izrazila koalicija nevladnih organizacij, meni mag. Djordje Ae-beljan, draavni sekretar za energetiko pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo? Ali predstavnikom nevladnih organizacij res ni bila zagotovljena moanost konstruktivnega sodelovanja, kot je bilo sli?ati z njihove strani? Po besedah mag. Aebeljana del kritike izvira tudi iz nepoznavanja temeljnega poslanstva NEP, zato je ponovno opozoril na nekatera dejstva, o katerih smo v Na?em stiku ae veËkrat pisali. V zvezi s kritiËnimi pripombami je posebej poudaril, da sicer priznava omenjeni problem previsoke energetske intenzivnosti v Sloveniji, teaava pa je v tem, da se v NEP-u ne more opredeliti oziroma odrediti, katere energetsko intenzivne dejavnosti bomo v prihodnje opustili, saj to ni predmet tega dokumenta. Glede drugih tez, ki jih je javno predstavila koalicija NVO v okviru odbora draavnega zbora za infrastrukturo in okolje, je povedal, da so dokaj kritiËne, aal pa v veËini primerov ne prina?ajo konkretno izvedljivih alternativnih re?itev. Dejal je ?e, da so imele nevladne organizacije v postopku priprave NEP ves Ëas moanost za konstruktivno sodelovanje, vpra?anje pa je, kako so to moanost tudi dejansko izrabile. Zanimivo je tudi, da doslej Urad za energetiko od nevladnih organizacij ni dobil niti ene vloge za to, da bi jih draava morala dodatno finanËno podpreti pri pripravi alternativnih energetskih re?itev. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo namreË dejavno sodeluje z nevladnimi organizacijami pri promociji uËinkovite rabe in uporabe alternativnih virov energije. Miro Jakomin JANUARSKA INFLACIJA 0,4 ODSTOTNA Po izraËunih draavnega statistiËnega urada so se cene aivljenjskih potreb?Ëin prvi leto?nji mesec podraaile za 0,4 odstotka, na letni ravni oziroma za obdobje od januarja lani do letos pa je bila rast cen 4-odstotna. »eprav bi si aeleli, da bi bilo zvi?anje cen ?e manj?e, pa je treba povedati, da so se cene v primerjavi z lanskim januarjem, ko smo imeli enoodstotno stopnjo rasti, bistveno manj spremenile, kar vendarle vliva upanje, da bomo do konca leta ujeli ciljno, 3,6-odstotno inflacijo. DrugaËe pa so se januarja najbolj podraaile cene v skupini izobraaevanje, za 4,2 odstotka, ter izdelki iz skupine alkoholne pijaËe in tobak, kjer je bil januarski dvig cen v povpreËju 2,8-odstoten. Delo, 7. februar USTANOVLJEN ZAVOD ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ ENERGETIKE IN EKOLOGIJE V Mariboru so predstavniki mariborske Univerze, tamkaj?nje Fakultete za elektrotehniko, raËunalni?tvo in informatiko, podjetja Maksi Term in Zveze dru?tev za biomaso Slovenije ustanovili Zavod za trajnostni razvoj energetike. Zavod se bo ukvarjal z znanostjo in tehnologijo na podroËju uËinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter z energetiko povezano ekologijo, v njegovem okviru pa naj bi oblikovali tudi specializirane razvojne centre, namenjene spodbujanju industrijskega in tehnolo?kega razvoja na podroËju energetike. Po besedah predstavnikov Zavoda je cilj Zavoda postati tudi center znanja na podroËju rabe energije in obnovljivih virov energije, s Ëimer naj bi zagotovili, da se bo Slovenija uspe?no vkljuËila v evropska prizadevanja za zagotovitev 20-odstotnega deleaa obnovljivih virov v strukturi primarne energije do leta 2020. VeËer, 10. februar SVETNIKI PODPRLI GRADNJO DALJNOVODA TE TOL POLJE BERICEUO Po veËletnih prizadevanjih Elesa, da bi v Ljubljani sklenil 110 kV zanko in tako zagotovil nemoteno napajanje slovenske prestolnice ter TE-TOL trdneje povezal v slovenski elektroenergetski sistem, so se zadeve vendarle premaknile. Tako so ljubljanski mestni svetniki dali pozitivno mnenje na dopolnitve in spremembe projekta o gradnji dvosistem-skega 110 kV daljnovoda od Termoelektrarne toplarne Ljubljana do razdelilnotransformatorske postaje Polje in naprej do BeriËevega. Omenjeni daljnovod naj bi tako po novem od TE-TOL do vzhodne ljubljanske obvoznice potekal v kabelski izvedbi, nato do Zadobrove v klasiËni izvedbi, mimo Zadobrove spet v kabelski in nato do BeriËevega znova v klasiËni. Vlada namerava obravnavo dopolnjenega lokacijskega naËrta Ëim prej uvrstiti na sejo draavnega zbora, s Ëimer naj bi bili izpolnjeni tudi pogoji za zaËetek konkretnih del Delo, 10. februar DECEMBRA V POVPREČJU DOBRIH 173 TISOČAKOV PovpreËna meseËna bruto plaËa, ki so jo zaposleni v Sloveniji zasluaili lanski december in jim je bila izplaËana januarja letos, je zna?ala 277.591 tolarjev, kar je bilo za 2,7 odstotka veË kakor mesec prej in za 5,9 odstotka veË kakor decembra 2002. Neto izplaËila so bila odstotkovno nekoliko manj?a, saj smo zadnji lanski mesec v povpreËju zasluaili 173.166 tolarjev, kar je bilo za 2,5 odstotka veË kakor novembra lani in za 5,7 odstotka veË kakor decembra leto prej. Dnevnik, 17. februar Priredil Brane JanjiE 19 .OTRJEM RAZVOJNI NAČRTI PRENOSA IN DISTRIBUCIJE Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË je konec januarja izdal soglasje k razvojnim naËrtom podjetij za prenos in distribucijo elektriËne energije. V naslednjih devetih letih za vlaganja v elektroenergetsko omreaje potrebnih skoraj 260 milijard tolarjev. Osrednja tema tokratne tiskovne konference na ministrstvu za okolje, prostor in energijo, ki je bila 28. januarja in so se je poleg ministra mag. Janeza Kopača, udeležili še državni sekretar za energetiko mag. Djordje Zebe-ljan, svetovalec vlade dr. Franc Zlalitič in direktor Elesove GJS Prenos električne energije Saša Jamšek, so bila vlaganja v razvoj prenosnega in distribucijskih om- režij. Kot je bilo slišati v uvodu, so omenjena podjetja svoje razvojne načrte oddala že minulo poletje, a so jih morala na podlagi pripomb in dodatnih zahtev ministrstva ter usklajevanja s cilji nacionalnega energetskega programa še dopolniti, tako da se je s pripravljenimi izhodišči vlada seznanila šele v začetku tega leta. V skladu z energetskim zakonom pa je svoje soglasje k razvojnim načrtom pozneje dal še pristojni minister. Ob tem je še treba dodati, da morajo prenosno in distribucijska podjetja načrte razvoja omrežij izdelati vsake dve leti za najmanj desetletno obdobje in jih uskladiti oziroma usklajevati tudi z aktualnimi potrebami in Nacionalnim energetskim programom, ki je mimogrede, še vedno v parlamentarni proceduri. Kot je na začetku poudaril minister mag. Janez KopaË, smo tako prvič v zgodovini našega elektrogospodarstva dobili dolgoročne razvojne načrte omrežja, z uresničitvijo katerih naj bi tudi v prihodnje slovenskim odjemalcem zagotovili zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo ob hkratnem upoštevanju okoljevarstvenih in tržnih zahtev. Pri tem, je poudaril Janez Kopač, je ministrstvo od podjetij še posebej zahtevalo, da pri pri- Minister Janez KopaË s svojimi sodelavci na novinarski konferenci, na kateri je predstavil razvojne naËrte podjetij za prenos in distribucijo elektriËne energije. u Foto Miro Jakomin pravi naËrtov dosledno upo?tevajo zakonitosti priËakovane porabe elektriËne energije v Sloveniji, obstojeËe stanje omreaij, zakonitosti delovanja energetskega trga, zahteve direktiv Evropske unije in evropskih elektroenergetskih zdruaenj oziroma obveznosti Slovenije v okviru mednarodnih povezav. Prav tako pa je bila posebna pozornost namenjena tudi vplivu predvidenih investicijskih vlaganj na dvig kakovosti oskrbe z elektriËno energijo v Sloveniji. Nov element, ki naj bi prispeval, da bodo zastavljeni cilji tudi dejansko izpolnjeni, pa je stalna analiza poteka uresniËevanja razvojnih naËrtov s kazalci, ki opisujejo kakovost obratovanja in oskrbe z elektriËno energijo. Po besedah dr. Franca Zlahtiča, bo ministrstvo redno spremljalo petnajst tehnolo?kih podatkov, ki so jih v elektroenergetskem sistemu sicer zbirali ae doslej, a niso nato bili postavljeni na skupni imenovalec v smislu, kaj pomenijo za kakovostno obratovanje celotnega sistema, ?e veËjo pozornost pa bodo namenili tudi spremljanju in poteku veËjih energetskih projektov. Za prenosno omrežje okrog 90 milijard tolarjev Za nujne naloabe v prenosno omreaje naj bi po besedah direktorja Elesove GJS Saša Jamska do leta 2012 namenili pribliano 90 milijard tolarjev, pri Ëemer naj bi se potreba po finanËnih sredstvih v posameznih letih gibala od 4 do 14 milijard tolarjev. Tako naj bi bilo finanËno najzahtevnej?e leto 2007, ko naj bi predvidoma dogradili osrednjo naloabo v 400 kV omreaje, to je daljnovodno povezavo med BeriËevim in Kr?kim, in tako sklenili 400 kV zanko, v tem Ëasu pa naj bi bila dograjena tudi prepotrebna daljnovodna povezava z Madaarsko. Eles intenzivno prouËuje tudi moanosti za dodatno 400 kV povezavo z Italijo na relaciji Okroglo-Udine (omenjena je letnica 2009), moana pa je tudi nadgraditev ae obstojeËe 220 kV povezave DivaËa-PadriËe. Izbolj?anje oziroma v primeru Madaarske zgraditev daljnovodnih povezav s sosednjimi draavami je po besedah ministra mag. Janeza KopaËa tudi v interesu Evropske unije. Nedavni pogovori z Avstrijci pa so vlili upanje, da bo v prihodnjih treh do ?tirih letih konËno dograjena tudi 400 kV povezava med severnim in juanim delom Avstrije oziroma manjkajoËa povezava s Kai-nachtalom, s Ëimer naj bi do veËje veljave pri?la tudi ta ae pred nekaj leti izpeljana slovenska naloaba v poveËanje zmogljivosti in okrepitev povezav z Avstrijo. Poleg tega se naËrtuje tudi dograditev petih visokonapetostnih 400/110 kV transformatorskih postaj (DivaËa, Okroglo, Kr?ko, BeriËevo, Podlog) z namenom izbolj?anja napetostnih razmer in poveËanja zanesljivosti oskrbe porabnikov. S podobnimi nameni naj bi dogradili tudi manjkajoËi del 110 kV ljubljanske zanke na relaciji TE-TOL-Polje-BeriËevo, s postavitvijo dvosistemskega 110 kV daljnovoda med RTP BeriËevo in TE Trbovlje pa omogoËili vkljuËitev v omreaje naËrtovane verige Savskih elektrarn. Finančne vire bo treba šele poiskati Razvojni naËrti prenosnega in distribucijskih podjetij sicer precej podrobno opredeljujejo potrebna finanËna sredstva, medtem ko je vpra?anje njihovega zagotavljanja za zdaj ?e odprto. Po besedah mag. Djordjeta Zebeljana naj bi pri zagotavljanju potrebnega denarja vsekakor izhajali iz veË virov, pri Ëemer gre poleg om-reanine oziroma amortizacijskih sredstev podjetij, raËunati predvsem na posojila, v igri pa je tudi izdaja delnic in obveznic. Vlada pri tem nima nikakr?nega namena predpisovati strukture finanËnih virov, gre bolj zato, da bo morala na koncu vsota zbranih sredstev pokriti vse predvidene stro?ke. Z evropskimi direktivami pa so doloËene celo nekatere prednostne investicije, tako da obstaja tudi moanost, da bi zanje zbirali namenska sredstva, recimo, da bi v prihodnje del omre-anine opredelili za konkreten naloabeni projekt. Pričakovana vlaganja v distribuciji Kot reËeno, so poleg prenosa tudi za distribucijo naËrtovana taka investicijska vlaganja, ki so Alojz Saviozzi, poslovodja Gospodar-ra inte- resnega združenja distribucije električne energije. Foto Miro Jakomin 21 usmerjena v obnovo in gradnjo omreaij, ki dolgoroËno omogoËajo kakovostnej?e obratovanje. Kot cilje vlaganj v distribucijska omreaja je dr. AlahtiË omenil za-do?Ëanje potreb po energiji, ugotavljanje nadome?Ëanja energen-tov, upo?tevanje zahtev - posebnosti odjemalcev, poveËanje zanesljivosti obratovanja (naËini obratovanja, nadzor nad sre-dnjenapetostnim in nizkonapeto- Analize v dokumentih, iz katerih so prenosno in distribucijska podjetja oblikovala razvojne naËrte, upo?tevajo od 2 do 2,6-odsto-tno povpreËno letno rast porabe, ki pa je bila v zadnjih dveh letih krepko preseaena. Kljub temu naj razvojni naËrti slovenskega elektroenergetskega omreaja ne bi bili dolgoroËno ogroaeni, saj naj bi se povpra?evanje po elektriËni energiji v prihodnje umirilo. 11 stnim omreajem itd.), dvig kakovosti storitev in kakovosti napetosti, upo?tevanje okoljskih zahtev, poveËanje zanesljivosti obratovanja in drugo. Skratka, cilji razvojnih naËrtov distribucijskih omreaij so usmerjeni predvsem v izpolnitev standardov kakovosti elektriËne energije. V ta namen so podjetja zaËela razvijati omreaje in sisteme, s katerimi je mogoËe spremljati in vrednotiti kako- vost na najvi?ji zahtevani ravni. Kot je pokazala analiza priËakovanih investicijskih vlaganj v distribucijska omreaja, bo okrog 25 odstotkov sredstev namenjenih obnovi oziroma zgraditvi 110-kilovoltnega omreaja in RTP-jev na 110-kilovoltni napetosti, okrog 15 odstotkov sredstev obnovi oziroma zgraditvi srednje-napetostnih omreaij, okrog 25 odstotkov obnovi oziroma zgraditvi srednjenapetostnih postaj (RTP-ji, razdelilne postaje), okrog 10 odstotkov sredstev obnovi oziroma izgradnji nizkonapetostnega omreaja, pribliano 25 odstotkov sredstev pa bodo podjetja namenila tehnolo?kemu procesu vodenja, avtomatizacije, telekomunikacijski in informacijski opremi, merilni opremi, projektni dokumentaciji, raziskavam in gradbenim delom. Je zamrznjena cena ali cenik? Za komentar o dogajanju na omenjenem podroËju smo zaprosili tudi vodstvo Gospodarskega interesnega zdruaenja distribucije elektriËne energije, ki ga vodi David ValentinËiË. Kot je dejal poslovodja Alojz Saviozzi, lahko v tem trenutku pojasni le del problematike, saj so doloËene zadeve ?e odprte. Poudaril je, da so razvojni naËrti pomemben sestavni del gospodarskega naËrta podjetja. Aal v tem trenutku elektrodi-stribucijska podjetja ?e niso sprejela gospodarskih naËrtov za leto 2004. Zato ?e niso v celoti znani vsi elementi, ki opredeljujejo moanosti poslovanja distribucijskih podjetij. In tu se seveda pojavlja vpra?anje, kaj je z omreanino. Pri tem se v tem trenutku pojavljata dve razlagi Uredbe o doloËitvi trdne (fiksne) cene omreanine za distribucijsko in prenosno omreaje. Po prvi razlagi naj bi bila zamrznjena cena, po drugi pa cenik. Kaj iz tega sledi? »e je zamrznjena cena, so prihodki nekoliko vi?ji, Ëe pa je zamrznjen cenik, so prihodki nekoliko manj?i. Glede tega so se v GIZ-u distribucije dogovorili, da bodo pripravili izhodi?Ëne kriterije, na podlagi katerih bodo potem izdelali predloge gospodarskega naËrta v letu 2004 za posamezna podjetja. Omreanina, ki bi pripadala distribuciji v letu 2004, naj bi zna?ala okrog 42 mi- lijard tolarjev, Ëe bo obveljala razliËica cenika. V okviru teh 42 milijonov tolarjev naj bi potem opredelili investicije, predvidoma v vi?ini okrog 20 milijard tolarjev. Ker je amortizacije predvidoma od 15 do 16 milijard tolarjev, iz tega sledi, da investicije niso pokrite s tem virom. ©e zlasti ne, Ëe upo?tevamo, da je treba iz tega vira prej plaËati glavnice za minule investicijske kredite in obresti v vi?ini do 4 milijarde tolarjev. Za to razliko bodo podjetja morala najeti dolgoroËne kredite in na nadzornih svetih skupaj z Uradom za energetiko opredeliti vire za poplaËilo novonaje-tih kreditov, Ëe hoËemo zagotoviti, da bodo odjemalci imeli zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektriËno energijo. Zato so ti projekti tako pomembni, in zato se je vlada tako potrudila, da jih je obravnavala in sprejela. Ob tem je opredelila tudi tako imenovano metodologijo, po kateri bo te elemente spremljala, da bo videla, ali s temi investicijami dosegamo vi?jo kakovost oskrbe, kot smo jo imeli v minulem obdobju. Omenjene dejavnosti je v okviru GIZ-a distribucije elektriËne energije formalno obravnavala delovna skupina za ekonomiko in finance. Tak predlog bo obravnavala skup?Ëina GIZ distribucije in ga predvidoma tudi potrdila. Trenutno v podjetjih potekajo vse potrebne dejavnosti, da bodo gospodarski naËrti narejeni po istih kriterijih. Te naËrte bodo zatem obravnavali na sejah nadzornih svetov podjetij (predvidoma sredi marca), na katerih bodo hkrati obravnavali tudi razvojne naËrte. Brane JanjiE Jak Miro Jakomin .OGOVOR O ELESOVIH RAZVOJNIH NA»RTIH Na pobudo slovenskega E-foruma je v prostorih Gradbenega instituta v Ljubljani 10. februarja potekalo posvetovanje na temo prihodnjega razvoja prenosnega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji ob upoštevanju ekonomske upravičenosti posameznih projektov in v luči omejenosti prostora. Razvojne naËrte Elesa je uvodoma predstavil direktor Elesove gospodarske javne sluabe Prenos elektriËne energije Saša Jamšek, ki je dejal, da je bil program sicer ae podrobneje predstavljen pristojnemu ministrstvu, vladi in tudi medijem, da pa ga bo Eles v prihodnje ?e predstavljal in se o njem pogovarjal tudi v ?ir?i javnosti. V zvezi s tem je poudaril, da je Eles pri zbiranju izhodi?Ë za njegovo pripravo upo?-teval tako zahteve energetskega zakona kot podzakonskih aktov, pa tudi obveznosti, ki jih ima Eles kot nacionalni operater elektroenergetskega sistema v mednarodnem prostoru. Prav tako so bili pri njegovem nastajanju upo?tevani ekonomski, tehniË-ni in okoljevarstveni elementi, temeljno izhodi?Ëe pa je predpostavka o 2-odstotni letni stopnji rasti porabe in naËrti o novih proizvodnih zmogljivostih. ©ir?a analiza je tako pokazala, da moramo v naslednjih letih nujno dograditi 400 kV daljnovod na relaciji BeriËevo-Kr?ko, skleniti 110 kV ljubljansko zanko s povezavo TE-TOL-Polje-BeriËevo ter dograditi nekaj mednarodnih povezav, zlasti prvo povezavo s sosednjo Madaarsko in okrepiti povezave z Italijo. Za vse naËrtovane investicije naj bi Eles v naslednjem desetletnem obdobju potreboval 90 milijard tolarjev, za upraviËenost posameznih projektov pa so bila upo?tevana naËela zanesljivosti obratovanja sistema, zagotavljanja kakovostne elektriËne energije, odprave ?ozkih grl« in usposobljenosti omrea-ja za prikljuËitev novih proizvajalcev in odjemalcev. Dr. Franc AlahtiË z MOPE je v nadaljevanju opozoril, da je priprava in skrb za razvoj prenosnega omrea-ja bila ae doslej zakonska obveza Elesa kot edinega prenosnega podjetja. Zakon predvideva tudi noveliranje razvojnega programa na dve leti, kar naj bi bilo tisto primerno obdobje za ponovno prouËitev pravilnosti izhodi?Ë. Ta metoda, kot neke vrste varovala, doslej ni bila uporabljena in pomeni doloËen pritisk na pri-pravljalce energetskih razvojnih programov, ki morajo za predloge prevzeti tudi polno odgovornost. Direktor Elesa mag.Vekoslav Korošec je pozdravil tak?en naËin obravnave temeljnih energetskih vpra?anj, saj je pomembno, da se stroka vkljuËi v pogovore s civilno druabo. Pri tem je spodbudno, da je med Ëlani E-foruma tudi veliko energetskih strokovnjakov, ki so postavljali ta sistem in gre tudi njim zasluga, da ?e danes uspe?no deluje. Hkrati pa je opozoril, da se v javnih razpravah pogosto pozablja na mednarodno vpetost slovenskega elektroenergetskega sistema in obveznosti, ki jih tak?en poloaaj prina?a. Predsednik E-foruma Andrej Klemene se je ob tej priloanosti predstavnikom Elesa zahvalil za odziv in razpravo v tej obliki pozdravil kot primer dobre prakse zgodnjega vkljuËevanja javnosti v pouËevanje dolgoroËnih razvojnih naËrtov. Kot je poudaril, je zelo pomembno, da se pride do pripomb v fazah, ko je ?e mogoËe vplivati na vsebino, in ne potem, ko so stvari ae opredeljene. Povedano drugaËe, smotrno je stvari razjasniti, preden pride do kopiËenja konfliktov. Ravno tak?ni pogovori pa so lahko del strokovne pomoËi nevladnim organizacijam, da dobijo popolnej?o sliko o dogajanju v sistemu in pomagajo k razre?evanju odprtih vpra?anj. V nadaljevanju razprave je bilo sli?ati ?e mnenje, da bi pri pripravi podobnih naËrtov morali obvezno izhajati iz ekonomske upraviËenosti posameznih projektov ter da so tak?ni odkriti pogovori in sooËenje razliËnih mnenj dejansko najbolj?i naËin za oblikovanje za ?ir?o druabo sprejemljivih odloËitev. Brane Janjic 23 N _L tU PRAVIH REŠITEV BREZ PRAVIH SIGNALOV! Kot se je v pogovoru o problematiki omrežnine slikovito izrazil mag. Djordje Žebeljan, državni sekretar za energetiko pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, ga nekateri odzivi v delu elektroenergetskih krogov spominjajo na tisto zgodbo, v kateri nekdo nenehno vpije: volk je, volk je, volk je ..., v resnici pa ga ni nikjer. In ko volk nazadnje res pride, opozorila o nevarnosti zal nihče več ne vzame resno. ^ 3t o> 24 V' pogovoru o nekaterih aktualnih zadevah v EES je mag. Djordje Žebeljan, državni sekretar za energetiko pri MOPE, omenil tudi problematiko omrežnine. Glede tega namreč še vedno potekajo pogovori med Uradom za energetiko, Elesom, distribucijskimi podjetji in Agencijo za energijo. Kot je zatrdil, je zamrznitev omrežnine s strani Vlade RS neljub ukrep, zgolj začasne narave, ki so ga bili prisiljeni sprejeti in izvesti. Nikakor pa ni bil namen posegati v triletni regu-lativni okvir. Ključni problem je bil v tem, kako poiskati pravno podlago za 3,5-odstotni dvig omrežnine. Na Uradu za energetiko so prepričani, da pravna podlaga že obstaja, v Agenciji za energijo pa menijo, da ne. In prav o tem vprašanju se jim ni uspelo zedini-ti. Ministrstvo je Agencijo za energijo tudi uradno obvestilo, da država v danem trenutku ne zahteva donosa na lastniški kapital v obsegu 4,5 odstotka in da je odločitev o višini donosa v izključni pristojnosti agencije. Po drugi strani pa gre za vprašanje, ali bi ta donos res v celotnem obsegu pripadel lastniku. Kajti ob nedoseganju ciljne učinkovitosti delovanja družbe bi bil donos seveda manjši. Vprašanje je tudi, kako bi agencija to nadzorovala. V resnici (skladno s predvidenimi izračuni) bi bilo skoraj dobre dve tretjine predvidenega dviga namenjeno lastniku kapitala in le preostali del za delovanje (povečane stroške) družbe. Glede tega so bili na Uradu za energetiko v dvomu, ali ne bi morda ta delež pripadel nekomu drugemu, ki ni lastnik (denimo »skoku« nabavnih cen »opreme«). Res pa je, da od Agencije Mag. Djordje Aebeljan, draavni sekretar za energetiko pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, je med drugim povedal tudi, da od Agencije za energijo niso dobili argumentiranega odgovora, zakaj se v regula-tivni okvir ne sme posegati. Odgovor, da se tega v tujini ne poËne, ni argument - inovativ-nost je namreË gonilo razvoja. za energijo, kot pojasnjuje mag. Žebeljan, niso dobili argumentiranega odgovora, zakaj se v regu-lativni okvir ne sme posegati. Odgovor, da se tega v tujini ne počne, ni argument - inovativnost je namreč gonilo razvoja. Prav tako jih omenjena ustanova tudi ni obvestila, kakšne bi lahko bile posledice na zanesljivost pri zagotavljanju električne energije. Pa tudi iz distribucijskih družb doslej na Urad za energetiko ni prispela nobena informacija, da na primer zaradi zamrznitve omrežnine ne bodo mogli zgraditi te ali one RTP in da bo zato prizadeta kakovost zagotavljanja električne energije. Sicer pa mag. Žebeljan meni, da so se možnosti za rešitev problema omrežnin in skrivalnice »volk je / volka ni« povečale s pripravo 10-letnih razvojnih načrtov podjetij za prenos in distribucijo električne energije. Ena od ključnih dejavnosti, ki je povezana s problemom omrežnin, je prav investicijska politika. Poleg tega Foto Miro Jakomin Urad za energetiko pričakuje, da bo Agencija za energijo v prihodnje pri posameznih distribucijskih družbah natančno preverila, kako porabijo razpoložljivi denar, kako je z njihovimi stroški vzdrževanja in kako se bo izvajalo vzdrževanje ter strošek in učinkovitost/uspešnost naložb glede na povečanje zanesljivosti in kakovosti oskrbe. Ob tem je mag. Zebeljan zatrdil, da ukrep zamrznitve omrežnine nikakor ne bo vplival na izvedbo investicijskih načrtov, kot je bilo slišati v javnosti. Na finančno »zdravje« podjetij lahko vpliva v danem trenutku le problematika na področju tarifnega odjema. Ali izguba za leto 2003 v distribucijskih družbah res znaša okroglih 6 milijard tolarjev? Ce bi bil tarifni odjem pokrit, bi bilo za 6 milijard več »dobička«, meni mag. Zebeljan. V celoti gledano pa se poslovanje v vseh distribucijskih družbah giblje blizu pozitivne ničle. To v resnici pomeni, da omenjena izguba ni nastala zaradi izpada omrežnine, temveč zaradi izpada določenega prihodka na področju tarifnega odjema. Za distribucijo predvidena skupna hiša Kot smo že pisali, trenutno potekajo dejavnosti za ustanovitev Holdinga slovenske distribucije (HSD), ki jih vodi projektna skupina, na čelu katere je mag. Andrej Šušteršič. Potekajo tudi priprave za podpis pisma o nameri, ki naj bi ga predstavniki države podpisali z manjšinskimi delničarji. Holding naj bi imel v večinski ali celotni lasti pet distribucijskih podjetij (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska). Tako naj bi HSD kot krovna družba koordiniral omenjene družbe. Sočasno z ustanavljanjem holdinga naj bi ustanovili tudi ustrezne hčerinske družbe. Kot je znano, že potekajo dejavnosti o skupnem nastopu na trgu (Nova energija) in koordiniranem upravljanju distribucijskega omrežja (UDO) na celotnem območju Slovenije, seveda v skladu z zahtevami gospoda Plahutnika z Urada za varstvo konkurence. Po besedah mag. Zebeljana so vsi trije koncepti -HSD, Nova energija, UDO - v bistvu en sam koncept, več pa za zdaj ni želel komentirati, saj so te dejavnosti še v začetni fazi. Vsekakor je treba za ustanovitev holdinga distribucije zagotoviti konstruktivno sodelovanje med vsemi udeleženci (uprava, lastniki, sindikat). Jasno je tudi, da tega projekta brez dejavnega sodelovanja uprav distribucijskih družb ne bo mogoče učinkovito uresničiti. Ob tem je mag. Zebeljan posebej pohvalil dosedanji ustvarjalni način delovanja sindikata pri ustanavljanju holdinga distribucije. Miro Jakomin BLAGOVNI PRIMANJKLJAJ DOSEGEL SKORAJ MILIJARDO EVROV Slovenija je lani izvozila za 11,28 milijarde, uvozila pa za 12,24 milijarde ev-rov blaga, kar pomeni, da je blagovni primanjkljaj znašal skoraj 95,2 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 92-odstotna. V primerjavi z letom 2002 se je izvoz povečal za skoraj tri odstotke, uvoz pa za skoraj šest odstotkov. Zgolj decembra je država izvozila za 858 milijonov evrov blaga, uvozila pa za dobro milijardo evrov, zato je bila pokritost še bistveno nižja kot povprečja leta - znašala je namreč zgolj 82 odstotkov. Če primerjamo te številke z decembrom 2002, ugotovimo, da je bil uvoz v zadnjem lanskem mesecu narasel za 7,4 odstotka, izvoz pa za 5,3. STA POSLANCI POTRDILI RATIFIKACIJO KJOTSKEGA PROTOKOLA Ukrajina, ki ima med nekdanjimi državami Sovjetske zveze takoj za Rusijo največ industrijskih objektov, je sredi februarja ratificirala Kjotski protokol Parlament v Kijevu je namreč z 242 od 435 glasov potrdil besedilo, ki ga sicer zavračata največji onesnaževalki - Rusija in Združene države Amerike. Po mnenju predstavnikov slednjih držav bi zmanjševanje toplogrednih plinov v obsegu, kot ga predvideva protokol, ogrozilo načrtovano gospodarsko rast. Če ga ne bosta sprejeli, dokument iz leta 1997, ki želi zmanjšati emisije toplogrednih plinov do leta 2012 za povprečno 5,2 odstotka glede na leto 1990, ne bo začel veljati. STA ZAŠČITA INTERESOV PO ©IRITVI UNIJE Rusija je Evropski uniji dala vedeti, da bo širitev Evropske unije podpirala le, če bo Bruselj sprejel seznam 14 zahtev za zaščito njenih gospodarskih interesov v Srednji in Vzhodni Evropi. Med drugim zahteva odlog uvedbe višjih uvoznih carin za »občutljivo« rusko blago, odpravo omejitev za uvoz ruskih ener-gentov, sprejetje višjih žitnih uvoznih kvot ter lažji dostop do trga za njihove jeklarje. Kot je zapisal britanski Financial Times, želi država s tem že vnaprej odpraviti vsakršno možnost omejevanja dostopa Rusije do omenjenega tržišča, obenem pa obdržati vpliv nad državami, ki so bile še nedavno njeni satelitu STA 25 lES NE SODI V JAVNE SEKTOR V času burnih sprememb, ki pretresajo distribucijske družbe - integracijski procesi ustanavljanja holdinga distribucije -, v vodstvu SDE Slovenije pričakujejo, da jih bodo socialni partnerji se naprej redno in korektno obveščali o dogajanju v elektroenergetskem sistemu. Dejavno želijo sodelovati povsod tam, kjer se odpirajo občutljiva vprašanja ekonomske in socialne varnosti delavcev. Pri tem sindikalisti pričakujejo, da bo projektna skupina za pripravo holdinga distribucije uresničila ustrezno različico zastavljenih organizacijskih sprememb. SDE Slovenije bo tudi na tem področju storil vse potrebne korake za zaščito temeljnih interesov zaposlenih. Vpredsedstvu Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije ugotavljajo, da še vedno ostaja odprtih več žgočih vprašanj, ki so tako ali drugače povezana z ekonomskim in socialnim položajem delavcev v energetiki. Težave bodo skušali rešiti v okviru Ekonomsko socialnega odbora energetike (ESOE). Kot je v začetku februarja povedal predsednik Franc Dolar, je pred nedavnim na nekorekten način prenehalo delovno razmerje devetnajstim delavcem v družbi Nafta Lendava; zato so na sodišču vložili tožbe, da bi zaščitili njihove pravice. Kot drugo je omenil, da SDE Slovenije želi dejavno sodelovati pri ustanavljanju holdinga distribucije. V vodstvu sindikata pričakujejo, da bodo kmalu sklenili pogajanja za pripravo kolektivne pogodbe distribucijskih podjetij, trenutno pa je že v sklepni fazi priprava sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe v okviru Holdinga Slovenske elektrarne. Kot nasle- dnjo aktualno zadevo je Dolar omenil dejavno sodelovanje SDE Slovenije pri reševanju pereče problematike industrijskih sindikatov Slovenije na področju socialnega dialoga na panožni ravni in plačne politike v industriji Slovenije. Dogovorih so se, da bodo stopnjevali pritisk vse do končne stavke, če z delodajalci ne bodo dosegli ustreznih rešitev. Sicer pa so se konec januarja oziroma v prvi polovici februarja v okviru SDE Slovenije odvijale sindikalne konference elektrogospodarstva, premogovništva in naftno -plinske dejavnosti, na katerih so pregledali sindikalno delovanje v minulem letu in predstavili predvidene korake v naslednjem obdobju. Na tej podlagi bodo v predsedstvu SDE Slovenije v ča- Foto Miro Jakomin su do sklica letne konference SDE pripravili vsa potrebna gradiva. Dilema o poloaaju EES zakonsko re?ena Kaj se trenutno dogaja na področju konference elektrogospodarstva? Po besedah predsednika Jurija Avana so konec januarja na seji izvršnega odbora obravnavali program dela za prvo četrtletje. Na naslednji seji pa se bodo morali opredeliti tako do izvajanja socialnega dialoga znotraj posameznih družb elektrogospodarstva, kot tudi do socialnega dialoga z večinskim lastnikom. Poleg tega naj bi poiskali odgovor glede pogajanj in sprejemanja podjetniških pogodb, ki so v zaostanku, ter obravnavah tudi poli- tiko usklajevanja plač v sistemu elektrogospodarstva. V zvezi z vprašanjem, ah elektrogospodarstvo sodi v javni sektor ah v gospodarstvo (od tega je seveda zelo odvisna nadaljnja politikajdač v elektrogospodarstvu), je Zvan pojasnil: »Vse naše dejavnosti bodo usklajene s sklepi, ki so bih sprejeti na konferenci industrijskih sindikatov v ZSSS. V Uradnem hstu številka 115 z dne 24. novembra 2003 je bil objavljen Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki ureja plače javnih uslužbencev v javnem sektorju. V drugem členu tega zakona piše, da javna podjetja in gospodarske družbe, v kateri ima večinski delež oziroma prevladujoč delež država ah lokalna skupnost, niso del javnega sektorja. V SDE-ju menimo, da je na ta način dilema, kam sodi dejavnost elektrogospodarstva oziroma njenih družb, zakonsko rešena. Kljub temu pa lahko še pričakujemo poskuse vlade, da bi posegla v pravice zaposlenih in jih uredila na način, ki velja za javne uslužbence. Seveda se bomo takim poskusom kar najostreje uprli.« Miro Jakomin V SDE Slovenije priËakujejo, da bo ustanavljanje hol-dinga distribucije potekalo v sodelovanju s predstavniki sindikata, in sicer na tak naËin, da ne bo ogroaena socialna varnost delavcev, pojasnjuje predsednik Franc Dolar. SDE Slovenije skrbno spremlja vse dejavnosti v slovenski energetiki, med drugim tudi ustanavljanje holdinga slovenske distribucije, ki ga vodi projektna skupina pod vodstvom mag. Andreja ©u?ter?iËa. Kot je znano, naj bi pod skupno flkapo« povezali distribucijska podjetja Elek-tro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska, hkrati pa naj bi v tem okviru organizirali tudi hËerinske druabe. V predsedstvu SDE Slovenije se zavedajo, da se poleg nekaterih pravnih, ekonomskih in drugih problemov utegnejo pojaviti tudi doloËena vpra?anja o socialni varnosti delavcev. PrepriËani pa so, da jim bo v sodelovanju s socialnimi partnerji pri povezovanju distribucijskih podjetij uspelo uresniËiti ustrezno varianto. Tako se tudi v tem primeru kaae potreba po oaivitvi socialnega dialoga na panoani ravni. 27 s k^PREJET PETLETNI NAČRT NE KRŠKO Strokovne službe NE Krško so lani izdelale dolgoročni načrt investicij v tehnološko nadgradnjo elektrarne. Dokument je na zadnji lanski seji, decembra, sprejel nadzorni svet NEK. Tako ima zdaj elektrarna sprejet petletni izvedbeni načrt investicij v tehnološko posodabljanje objekta. .^ S K* Kot je povedal predsednik uprave NE Krško Stane Rozman, so bili temelji za izdelavo petletnega načrta enaki kot po drugih jedrskih elektrarnah po svetu. Poudarek je na obratovalnih izkušnjah, stalnem preverjanju in ohranjanju stanja tehnologije do zadnjega dneva obratovanja jedrske elektrarne v primerjavi s klasično elektrarno, kjer je cilj obratovanje do določenega obdobja. V ta namen v Krškem sistematično spremljajo tehnološko stanje elektrarne z uporabo programov staranja opreme in naprav z vidika okolja, v katerem obratujejo in ki vpliva na spremembe mehanizmov. Drugi program pa vsebuje metodologijo, po kateri se odločajo vzdrževati opremo. Oba navedena programa uporabljajo po vseh jedrskih elektrarnah po svetu in sta podlaga za izdelavo prioritet menjave opreme in naprav, ki jih je treba pravočasno zamenjati, da elektrarni ne preti nevarnost. Poleg tega je navedel Stane Rozman tudi zahteve upravnih organov - pri nas URSJV -, ki tudi dajejo svoje pobude jedrskim elektrarnam, na podlagi generičnih raziskav v svetu. Prav tako se pri izdelavi tovrstnih načrtov upoštevajo tudi programi dobaviteljev opreme. Dobavitelj opreme za krško centralo Westingho-use ima posebno študijsko skupino, ki spremlja probleme svojih elektrarn in predlaga odzive na- nje. Ne spregledajo tudi obratovalnih izkušenj članic WANO in INPO, ki vsakodnevno seznanjajo elektrarne z dogodki po jedrskih objektih in njihovimi predlogi rešitev. Pomemben segment je tudi desetletni varnostni pregled. V NE Krško so ga prvič izvedli lani in so v tem petletnem načrtu že delno upoštevali njegove sklepe. Na podlagi vsega navedenega v NE Krško izdelajo seznam modifikacij, ki pa je daljši, kot so viri in kot sta ga lastnika pripravljena financirati, zato je po Rozmanovih besedah treba narediti prioritete in z njimi zadovoljiti pričakovanja lastnikov. »To nam je s tem načrtom uspelo in z njegovo izvedbo je omogočena tudi kontinuiteta razvoja elektrarne za nadaljnjih deset let. Zadovoljni smo, da nam je tudi po uveljavitvi meddržavne pogodbe uspelo prepričati lastnika, da je treba v naš objekt vlagati 15 milijonov evrov na leto, od tega so 11,3 milijona evrov modifikacije, ostalo Foto Minka Skubic pa vkljuËuje izjemne projekte, ki potekajo veË let, kot je sedaj na primer menjava turbine. Po na?i oceni je to zmerni scenarij, ki ga oba lastnika zmoreta, elektrarni pa omogoËa, da proizvaja elektriËno energijo po 22 evrov za MWh,« je z zadovoljstvom povedal prvi Ëlovek NEK. Seveda pa je petletni naËrt v nadaljevanju razdeljen po letih in mesecih izvedbe del, po postavkah, stro?kih itd. Prav tako se petletni naËrt vsako leto pregleda in revidira, Ëe pride do sprememb, kar pomeni, da je za elektrarno aiv dokument. Aivost dokumenta se kaae tudi v tem, da so v njem zajeti projekti tehnolo?ke prenove, ki se ae izvajajo, kot so na primer zamenjava rotorjev nizko tlaËne turbine in zamenjava tehnologije predpriprave in priprave tehnolo?ke vode. V drug sklop projektov petletnega naËrta sodijo tisti, za katere je bila ae izdana razpisna dokumentacija, ponudniki so ae oddali ponudbe in v elektrarni pripravljajo pogodbe za njihov zaËetek del. V tej skupini so projekti instalacije sistema za kontinuirano merjenje borove koncentra- cije v primarnem sistemu, zamenjave instrumentacije drenaa sekundarnega sistema, zamenjave sistemov za hlajenje prostorov in dograditve dodatnih hladilnih stolpov. Posebno skupino sestavljajo dejavnosti, ki so potrebne za izvedbo modifikacij ob vsakoletnem remontu. Za leto?nji remont ta skupina vkljuËuje sanacijo motorja reaktorske Ërpalke, izdelavo nove transportne poti skozi odprtino za vnos opreme v zadraevalni hram in zamenjavo 220 V baterije v tehnolo?kem delu elektrarne. Med veËjimi posegi, ki jih bodo v Kr?kem zaËeli v naslednjem petletnem obdobju, je zagotovo zamenjava reaktorske glave, ki jo zahtevajo problemi na penetraci-jah reaktorskih glav v elektrarnah po svetu, riziËnost materiala reaktorske glave v NEK in teanje menjav teh glav v svetu. Analiza stanja sekundarnih toplotnih izmenjevalnikov je pokazala, da je nujna zamenjava hladilnih sistemov turbine in generatorja, medtem ko bi pregrevalnike napajalne vode lahko zamenjali v naslednjem petletnem obdobju. Prav tako je ?e nekoliko odmaknjena, a gotova zamenjava veËjih komponent elektrarne. Na podlagi spremljanja spoznanj svetovne jedrske industrije na podroËju zamenjav veËjih komponent ter na podlagi lastnih izku?enj s podroËja in?pekcij, ki ugotavljajo po?kodbe materialov, preventivnega in prediktivnega vzdraevanja, v NE Kr?ko napovedujejo, da bo med potencialnimi zamenjavami opreme treba posebno pozornost nameniti predvsem statorju glavnega generatorja, reaktorski glavi, glavnemu transformatorju in procesni in-strumentaciji. Izvedba vseh navedenih projektov je pomembna za nemoteno obratovanje elektrarne do konca njene aivljenjske dobe in ne nazadnje tudi kljuËna pri vse pogostej?ih razmi?ljanjih za podalj?anje aivljenjske dobe jedrske elektrarne v Kr?kem. Minka Skubic HUD OD APRILA BO OPEC ČRPAL MANJ Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) se je 10. februarja odločila, da bo s 1. aprilom znižala kvote načrpane nafte za milijon sodov na 23,5 milijonov na dan, s čimer želi odpraviti prekomerno proizvodnjo in preprečiti morebitno nižanje cen. Kot so se dogovorili ministri članic, zbrani v alžirski prestolnici, bodo z doslednim izpolnjevanjem dogovora poskušali povsem odpraviti previsoko proizvodnjo, ki znaša zdaj 1,5 milijona sodov dnevno, obenem pa so se zavezali, da bodo pridobivanje še dodatno omejili, če bi cena nafte padla pod 25 sodov dnevno. Povpraševanje po črnem zlatu se namreč zaradi sezonskih dejavnikov med aprilom in junijem že tradicionalno zmanjša, zato se nižajo tudi cene, a kljub temu je odločitev OPEC za mnoge poznavalce tega trga presenetljiva, saj so cene tega energenta že nekaj časa nad obsegom med 22 in 28 dolarji za sod ki ga je postavila organizacija. STA INFLACIJA BO LETOS NIŽJA KVEČJEMU ZA ODSTOTEK Letos in prihodnje leto bo dinamika zniževanja inflacije počasnejša kot lani, so v zadnji številki Ekonomskega ogledala zapisali analitiki Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Kot pojasnjujejo, je glavni razlog dejstvo, da je vlada že v lanskem letu do te mere vplivala na nadzorovanje cen in fiskalnih obremenitev, da jih letos ne bo več mogoče bistveno znižati. Prispevek rasti nadzorovanih cen bo v skladu z vladnim načrtom letos tako znašal največ pol odstotne točke, prihodnje leto pa predvidoma ne bo višji od 0,4 odstotka. Zmanjšal se bo tudi prispevek fiskalnih sprememb k inflaciji, in sicer letos na 0,4 odstotka, leta 2005 pa na 0,3 odstotka. Prav tako bo vlada poskušala vplivati na cene s prilagajanjem trošarin na tekoča goriva, nekoliko pa bosta na inflacijske pritiske vplivala tudi lanska odprava indeksacij-skih mehanizmov in sprejetje dogovora o usklajevanju plač v javnem sektorju. Vsi ukrepi naj bi po predvidevanjih strokovnjakov omenjenega urada znižali inflacijo za odstotno točko, torej na 3,6 odstotka, pri čemer naj bi se zaradi razmeroma visoke rasti cen v prvem polletju lani medletna rast v tokratnem prvem polletju znižala proti navedeni meji, v prihodnjih šestih mesecih pa se zgolj vzdrževala na tej točki. Kot še napoveduje UMAR, se bo rast cen v prihodnjem letu znižala za še nadaljnjega 0,7 odstotka, in sicer na 2,9 odstotka. STA 29 RAAVA ODPRODAJA DOBI»KONOSNO TE-TOL Letošnji državni proračun predvideva odprodajo deleža države v TE-TOL. Ta ima dva lastnika. Država ima 65-odstotni delež, 35 odstotkov pa pripada mestu Ljubljana. Postopek prodaje je naveden v uredbi o načinu prodaje državnega premoženja. Denar od prodaje gre v proračun. K* ^5d Oba solastnika TE-TOL imata predkupno pravico, ki jo lahko uveljavljata v 90 dneh, ko prejmeta eden od drugega pisno ponudbo. V zadnjem Ëasu je bilo v nekaterih medijih zaslediti, da ima predkupno pravico samo mesto Ljubljana, kar pa Aleksander Mervar, direktor TE-TOL, zanika. Prav tako ne more uveljaviti predkupne pravice Energetika Ljubljana, ker predkupna pravica ni prenosljiva. Tako so v Mostah na tem, da mesto Ljubljana pride do veËinskega deleaa. Direktor se strinja s tem, da se dopusti mestu, da soodloËa pri sprejemanju strate?kih investicij in sooblikuje dolgoroËno poslovno politiko druabe. ?Nisem pa za to, da bi nekdo, na primer iz finanËnega podroËja, kupil draavni delea in bi gledal na objekt izkljuËno z vidika donosov. Zavzemal se bom za to, da bo kupec nekdo, ki pozna zakonitosti pri trgovanju z elektriËno energijo in ki ima ?e drugo znanje s podroËja elektroenergetike,« je svojo vizijo lastni?tva pojasnjuje direktor TE-TOL. Seveda pa sama struktura lastni?tva ne bo imela nobene neposredne povezave s ceno toplotne energije, ki jo TE-TOL prodaja Energetiki, saj je termoelektrar-na-toplarna normalna gospodarska druaba zasebnega prava, ki mora imeti jasno postavljeno vizijo obstoja, kamor sodi tudi dol- goroËna strategija poslovanja z dobiËkom in konkurenËna ponudba produktov na trgu. H kakovostni dolgoroËni strategiji zagotovo sodi uvoaeni premog. Konec decembra je v Koper prispela prva ladja s premogom iz novega rudnika, ki ga dobavlja nov dobavitelj. Njegova kakovost je bila skladna z zahtevami iz razpisa. Konec januarja je prispela ae druga ladja z drugo kakovostjo premoga. Dobave po novo sklenjeni pogodbi bodo prihajale v Moste do leta 2006. Aleksander Mervar ne skriva zadovoljstva ob dejstvu, da so pravi trenutek podpisali pogodbo z novim dobaviteljem. V TE-TOL so dve leti spremljali cene ladijskih prevozov primerljivega premoga. Ugotovili so, da so cene ladijskih prevozov po svetu podivjale od konca lanskega avgusta. VeËletno povpreËje prevozov je bilo od devet do dvanajst dolarjev na tono, trenutne cene pa so 40 dolarjev za tono premoga. ?Prav tako je zaËela rasti tudi cena premogu, naloaenem na ladjo. V zadnjih mesecih lanskega leta in v zaËetku tega leta se je cena dvignila za 12 dolarjev na tono. Trenutno je nekaj pod 60 dolarji za tono premoga na prostem trgu. Cena premoga, pripeljanega v Luko Koper za na? objekt, pa je 33,3 dolarja za tono,« je o svojem lanskem, zagotovo najveËjem poslovnem uspehu povedal direktor. Poleg uspe?no sklenjene- ga razpisa za dobavo premoga so lani v TE-TOL dokonËali predin-vesticijsko ?tudijo za izbiro nove tehnologije in opravili ?e kup manj?ih investicij. Med drugim so usposobili objekt za obratovanje v sekundarni regulaciji, kar jim bo omogoËilo tudi traenje sistemskih storitev. Nadaljevali so tudi izpopolnjevanje poslovnika kakovosti. Vse to jim je omogoËilo, da so uresniËili vse dejavnosti, ki so si jih zaËrtali v lanskem gospodarskem naËrtu. Proizvedli so tudi veËje koliËine tako toplote kot elektriËne energije, kot so naËrtovali, kar je zagotovo prispevalo k temu, da drugo leto zapored poslujejo z dobiËkom. Minka Skubic Foto Minka Skubic 'OKAPITALIZIRALI BODO DRUŽBO HSE INVEST Vodstva in nadzorni sveti družb Dravske elektrarne Maribor, Soške elektrarne Nova Gorica in Savske elektrarne Ljubljana so pred nedavnim sprejeli ponudbo družbe Hol-dinga Slovenske elektrarne o dokapitalizaciji hčerinske družbe HSE Invest, ki ima sedež v Mariboru. Na ta način želijo uresničiti željo, da bi HSE Invest poleg investicijskega inženiringa opravljal še druge posle pri načrtovanju in gradnji hidroenergetskih objektov in ne nazadnje na tem področju prevzel tudi svetovanje. Kot je povedal direktor HSE Invest Vili Vindiš. bodo HSE in omenjene družbe imele v dokapi-talizirani družbi enake deleže, in sicer vsaka po 25 odstotkov. Vse štiri družbe so skupno že vplačale deset milijonov tolarjev. Trenutno poteka postopek, v okviru katerega bodo omenjene družbe na skupščini sprejele družbeni-ško pogodbo. Sicer pa bodo tudi za HSE Invest ustanovili nadzorni svet, tako kot ga že imajo druge hčerinske družbe v lioldingu. V njem naj bi vsaka družba imela po enega prestavnika, s čimer naj bi si družbeniki zagotovili vpliv na poslovanje in razvoj do-kapitalizirane družbe. Poleg tega je Vindiš pojasnil, da so se v Holdingu Slovenske elektrarne odločili, da bodo poslali ponudbo o dokapitalizaciji omenjenim družbam predvsem zato, da bi le-te bolj čutile HSE Invest kot svojo družbo, saj so bili v to družbo prerazporejeni kadri prav iz liidroproizvodnili podjetij. HSE Invest, ki dejansko izvaja investicije na področju gradnje hidroelektrarn, bi s tem še razširil svojo dejavnost na izvajanje investicijskega inženiringa za omenjene družbe. Tako naj bi HSE Invest dosegel večji razvoj znotraj holdinga, pa tudi preko slovenskih meja, to je na trgih Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine itd. Na te trge bodo skušali postopoma prodreti z opremo in znanjem za obnove ali novogradnje hidroenergetskih objektov, obstaja pa tudi možnost, da bi pozneje dejavnost razširili tudi na področje termoproizvodnje. V družbi HSE Invest vsekakor želijo slediti strateškim ciljem, ki jih ima družba HSE. Kot je znano, sodi v ta okvir tudi ustanavljanje predstavništev za trženje z električno energijo v tujini. Razmišljajo pa še, da bi v okviru HSE Investa odprli projektno pisarno. Ker inženiring ni samo vodenje projektov, se hkrati pojavlja tudi potreba, da bi imeli na razpolago nekaj projektantov, ki bi določene zadeve projektantsko ocenili in načrtovali. Da bi to lahko uresničili, bo treba še dodatno zaposliti ustrezne kadre in v ta namen zagotoviti potrebna sredstva, kar je povezano s pripravljenostjo in odločitvijo lastnika. Trenutno je v HSE Investu 16 zaposlenih, od teh so trije zaposleni v poslovni enoti Sevnica. Sicer pa načrtujejo še ustanovitev poslovnih enot v Medvodah in Novi Gorici. Mirojakomin Foto Miro Jakomin Vili Vindiš, direktor HSE Invest. Družba HSE Invest je bila ustanovljena leta 2002 z namenom, da je lahko Holding Slovenske elektrarne v skladu s koncesijsko pogodbo oddal svoji družbi izvajanje investicijskega inženiringa za gradnjo elektrarn na spodnji Savi. Pri dokapitalizaciji te družbe vidijo perspektivo v tem, da postanejo izvajalec investicijskega inženiringa tako za HSE kot za hidroproiz-vodne družbe Dravske elektrarne Maribor, Soške elektrarne Nova Gorica in Savske elektrarne Ljubljana. Obstaja pa tudi zelja, da bi svojo dejavnost razširili na trge Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine itd. 31 S i 48 RTP 110/20 kV Laško se je začel omenjati v razvojnih študijah EIMV že le-«ta 1981, ko naj bi se zaradi naraščanja porabe električne energije, zagotavljanja potrebne rezerve in sprejetih dolgoročnih usmeritev razvoja (stopnjevanje napetosti - napajalna 110 kV in razdelilna 20 kV) pojavljale potrebe po zgraditvi novega RTP-ja na tem območju že v letu 1985. Zaradi tehničnih in gospodarskih razmer pa se je nato ta letnica premaknila na leto 1987, ko so se začeli pogovori glede lokacije RTP-ja, na podlagi katerih je bil izdelan Projekt predhodnih del za prostorske in tehnološke rešitve, temu pa je sledila še izdelava Idejnega projekta v letu 1990. Zaradi znanih razmer, ko je po letu 1991 padla poraba električne energije, je Elektro Celje, d. d., naročilo skupaj z drugimi podjetji distribucije izdelavo študije Razvoja distributivnega omrežja Slovenije. Izdelana študija je opredelila gradnjo nove RTP v Laškem leta 2003. Leta 1997 se je izdelala nova študija, v kateri se je letnica zgradi- Sodobno 110 kV stikališče naj bi v prihodnje odjemalcem zagotovilo še zanesljivejšo in bolj kakovostno oskrbo z električno energijo. opravljenim tehniËnim pregledom in odloËbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo za poskusno obratovanje za dobo enega leta. RTP La?ko je sodobno zasnovana postaja Nova razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV La?ko v svoji konËni obliki leai na podalj?ku juanega dela platoja obstoje- v nadstropju komandnega dela objekta. Druga tehnolo?ka oprema za delovanje razdelilne postaje pa je v pritliËja objekta. ElektriËna oprema za 20 kV ra-zvod je v zidanem objektu. Primarni del 20 kV stikali?Ëa z 20 kV celicami v kovinski oklopljeni izvedbi z vakumskimi izvlaËljivi-mi odklopniki je postavljen v nadstropju, kabelski del pa v pritliËju. Vse foto Gregor Milanez Pogled na 20 kV stikališče. Ëe postaje RTP 110/35 kV La?ko-Eles. Na vzhodnem in sredinskem delu platoja je 110 kV stikali?Ëe z energetskima transformatorjema (2x20 MVA). Na zahodnem delu platoja pa se nahaja objekt za 20 kV stikali?Ëe s komandnim delom ter cestnim prikljuËkom v postajo. RTP 110/20 kV La?ko je povezan na elektroenergetski sistem Slovenije preko podalj?anih dvo-sistemskih zbiralnic. Preko dveh transformatorskih polj in transformacije 110/20 kV je prikljuËeno 20 kV stikali?Ëe. Distribucijski odvodi iz postaje so kabelski, povezani na rekonstruirano 20 kV omreaje. 110 kV stikali?Ëe je v nadzemni izvedbi, zbiralnice so od obstojeËih (Elesovih) podalj?ane v enaki ravnini. Povezava opreme v transformatorskih poljih od zbiralnic do energetskih transformatorjev je izvedena z nadzemnimi vodniki. Ob objektu (20 kV stikali?Ëe s komando) sta v razdalji desetih metrov dva odprta boksa za energetska transformatorja 110/20 kV (najveËje moËi 40 MVA). Sekundarna oprema za 110 kV je v komandnem prostoru Dostop v prostor s celicami je iz komandnega prostora. Celice so med sabo povezane preko enosi-stemskih zbiralnic in so prikljuËene na dovodne celice v kabelskem prostoru. Dovodni celici pa sta s kabelskimi dovodi povezane z energetskima transformatorjema. Vsi kabelski izvodi iz celic v kabelskem prostoru potekajo preko kabelskih nosilcev po tleh in naprej v kabelsko kanalizacijo. Sekundarna oprema za delovanje 20 kV celic je montirana v krmilni omarici celic in v komandnem prostoru postaje. Druga sekundarna oprema v komandnem prostoru omogoËa daljinski nadzor in delovanje primarne opreme. Postaja bo tako brez posadke. ZaËetek prehoda na 20 kV napetostni nivo RTP 110/20 kV La?ko bo zaËela poskusno obratovati predvidoma v zaËetku marca, ko bo del srednjenapetostnega omreaja na obmoËju mesta La?ko z okolico pripravljen na prehod na 20 kV napetostni nivo. Prehod bo potekal po etapah in bo predvidoma Omeniti je treba ?e glavne dobavitelje in izvajalce, ki so sodelovali pri gradnji RTP La?ko: IBE Ljubljana - projektantske storitve, Gradis GP Celje - gradbena dela, Esotech - glavni izvajalec elektromonta-anih del, Elektronabava -dobava visokonapetostne opreme in C&G - dobava srednjenapetostne opreme. konËan do konca leta, ko bo celotno obmoËje na 20 kV napetostnem nivoju. Z vkljuËitvijo RTP 110/20 kV La?ko v elektroenergetski sistem in prehodom z 10 na 20 kV napetostni nivo se bo za 4.300 distribucijskih odjemalcev elektriËne energije na obmoËju La?kega poveËala zanesljivost obratovanja, izbolj?ala se bo kakovost oskrbe z elektriËno energijo, zmanj?ale obremenitve transformatorjev in vodov ter ustvarile doloËene rezerve za prihodnost. Gregor Milanez RTP Laško v novi podobi. 49 ELENI CERTIFIKATI IN POTRDILA O IZVORU Sistem RECS bo po predvidevanjih v Sloveniji za izdajanje in trgovanje s certifikati pripravljen ae v drugem Ëetrtletju tega leta. Ustanovna skup?Ëina RECS Slovenija je bila 5. februarja letos, za predsednika upravnega odbora je bil imenovan dr. Milan Medved iz HSE. Pomembno vlogo pri uvajanju zelenih certifikatov in potrdil o izvoru v Sloveniji ima tudi Agencija za energijo RS, ki je bila na ustanovni skup?Ëini potrjena kot nacionalni izdajatelj certifikatov RECS. Sodobna druaba potrebuje za svoje delovanje vedno veË energije. Posledica poveËane rabe energije je tudi Ëedalje veËje onesnaaevanje okolja tako na lokalni kot na globalni ravni. Zavest, da bo treba storiti veË za ohranitev na?ega planeta, je vedno moËnej?a. Enega od vrhuncev na podroËju globalnega varovanja okolja pomeni Kyotski sporazum o omejevanju emisij toplogrednih plinov. Navedeni dejavniki so tudi spodbuda za razvoj proizvodnje elektriËne energije iz obnovljivih virov, ki je naËeloma do okolja prijazna in ga ne obremenjuje z emisijami toplogrednih plinov, med katerimi je z vidika proizvodnje elektriËne energije pomemben predvsem ogljikov dioksid. Hkrati z nara?ËajoËo zavestjo o potrebi po ohranitvi okolja se v zadnjih desetih letih v Evropi vzpostavlja trg z elektriËno energijo, ki je v zadnjih letih doaivel intenziven razvoj. Poleg ?tevilnih ugodnih uËinkov pa prina?a trg tudi nekatere negativne, med drugim dokaj nespodbudno vpliva na razvoj do okolja prijazne proizvodnje elektriËne energije. Pridobivanje elektriËne energije iz obnovljivih virov je namreË draaje od konvencionalnih naËinov pridobivanja, zato so zanj potrebne posebne spodbude. Upo?tevanje le tranih mehanizmov brez teh spodbud bi namreË zelo hitro privedlo do popolne ustavitve gradnje novih objektov za proizvodnjo elektriËne energije iz obnovljivih virov, postopno pa tudi do ukinitve proizvodnje v obstojeËih objektih zaradi njihove trane nekonkuren-Ënosti. V tranih razmerah nekaterim dobaviteljem sicer uspeva prodajati elektriËno energijo iz obnovljivih virov ekolo?ko osve?Ëenim kupcem po ceni, ki je vi?ja od trane, vendar so koliËine tako prodane elektriËne energije zelo majhne. Samo z ekolo?ko osve?Ëenostjo nam zagotovo ne bo uspelo pomembneje poveËati deleaa elektriËne energije iz obnovljivih vi- rov. Za spodbujanje proizvodnje elektriËne energije iz obnovljivih virov so posamezne draave sprejele razliËne nacionalne podpor- ne sheme. NajveË se jih je odloËilo za sistem zajamËenega odkupa elektriËne energije iz obnovljivih virov po vnaprej doloËenih tarifah, ki so za take proizvajalce zelo ugodne. Sredstva, ki so potrebna za odkup elektriËne energije po teh cenah, prispevajo vsi uporabniki elektriËnega omreaja. Ta sistem je uveljavljen tudi v Sloveniji. V nekaterih draavah uporabljajo ?e investicijske podpore pri gradnji objektov, sistem obveznih predpisanih kvot in razliËne davËne olaj?ave. Zeleni certifikati so orodje podporne strategije Kot podpora ukrepom spodbujanja proizvodnje elektriËne energije iz obnovljivih virov so se po svetu razvili razliËni sistemi certi-ficiranja elektriËne energije, proizvedene iz teh virov. Govorimo o tranih certifikatih proizvodnje iz obnovljivih virov ali na kratko kar o zelenih certifikatih. »eprav zeleni certifikati sami po sebi ?e ne pomenijo sistema za podporo proizvodnji elektriËne energije iz obnovljivih virov, jih je treba obravnavati kot orodje za izvedbo pregledne podporne strategije. Certifikati olaj?ujejo izvedbo podpornih shem z oznaËevanjem, certificiranjem in nadziranjem proizvodnje elektriËne energije iz obnovljivih virov. Izdani zeleni certifikat potrjuje, da je bila nekje proizvedena doloËena koliËina elektriËne energije iz obnovljivih virov energije, pri Ëemer ni pomembno, kje je bila poslana v elektroenergetsko omreaje. Z vzpostavitvijo sistema tranih certifikatov, ki zahteva sledenje spremembam njihovega lastni?tva, je mogoËe vzpostaviti trg, na katerem se z vrednostjo ?obnov-ljivosti« energije trguje loËeno od trgovanja z elektriËno energijo. Zdaj na svetu obstaja veË sistemov zelenih certifikatov. Nekate- ri med njimi so vzpostavljeni na nacionalni ravni, nekateri pa so mednarodni in se z njimi trguje ne glede na draavne meje. Med mednarodnimi sistemi je v Evropi najbolj raz?irjen sistem certifikatov RECS (Renewable Energy Certificate System), v katerega se bo letos vkljuËila tudi Slovenija. Pobudnik vstopa Slovenije v sistem RECS je bil Holding Slovenske elektrarne (HSE). Ta v trgovanju z zelenimi certifikati vidi svojo poslovno priloanost, predvsem s prodajo certifikatov slovenske proizvodnje na tuje trge, kjer morajo dobavitelji elektriËne energije predpisane kvote elektriËne energije iz obnovljivih virov dokazovati s certifikati. Pri vstopu Slovenije v sistem certifikatov RECS ima pomembno vlogo tudi Agencija za energijo RS. Slovenski tim RECS, v katerem sta poleg HSE in agencije, ?e MOPE in Borzen, je bila agencija, imenovana za izdajatelja certifikatov RECS. Zato smo v agenciji takoj po imenovanju aprila 2003 zaËeli izvajati vse potrebne pripravljalne dejavnosti za Ëimprej?nji zaËetek izdajanja certifikatov. S tem namenom je agencija zaprosila za Ëlanstvo v zdruaenju izdajateljev zelenih certifikatov AIB, pripravila obmoËni protokol za Slovenijo, se lotila izbire ustrezne podatkovne baze in izbrala izdajatelja proizvodnih deklaracij obnovljivih virov energije (Production Registrar - PR) in presojevalno telo (Auditing Body - AB). RECS certifikat od izdaje do unovËenja Proizvajalec elektriËne energije iz obnovljivih virov energije mora najprej izpolniti temeljne pogoje, na podlagi katerih je upraviËen za certificiranje svoje proizvodnje elektriËne energije. Za svoj objekt mora izpolniti proiz- Foto Dušan Jež 51 52 vodno deklaracijo, v kateri navede temeljne podatke o proizvodnem objektu. To deklaracijo mora preveriti ?e izdajatelj proizvodnih deklaracij iz obnovljivih virov, ki z obiskom in ogledom objekta preveri verodostojnost vseh podatkov, zapisanih v deklaraciji. Po vpisu proizvodne deklaracije v bazo podatkov, kar formalno stori izdajatelj certifikatov, ki opravlja tudi nalogo centralnega nadzornika (Central Monitoring Office - CMO), lahko proizvajalec zahteva izdajo certifikatov za svojo proizvedeno elektriËno energijo. Ob vpisu mora proizvajalec plaËati tudi enkratno pristojbino za vstop v podatkovno bazo. Na podlagi odbiranj ?tevcev proizvedene elektriËne energije lahko proizvajalec pri izdajatelju vloai zahtevek za izdajo certifikatov RECS za vso elektriËno energijo, proizvedeno v preteklem obdobju. Certifikati se praviloma izdajajo za elektriËno energijo, proizvedeno v preteklem mesecu, mogoËe pa jih je izdati tudi za vso elektriËno energijo, proizvedeno od trenutka potrditve proizvodne deklaracije. Certifikati se izdajajo v standardni obliki; vsak posamiËni certifikat pomeni dokazilo o proizvodnji 1 MWh elektriËne energije iz OVE. Izdaja certifikatov RECS dejansko pomeni vpis ustreznega ?tevila izdanih certifikatov v podatkovno bazo. Proizvajalec pri tem plaËa tudi izdajo posameznega certifikata. Proizvajalec lahko certifikate RECS proda zainteresiranim kupcem po trani ceni. Vsak prenos lastni?tva mora potrditi izdajatelj certifikatov s prenosom certifikatov v podatkovni bazi na raËun kupca. Ko konËni kupec aeli certifikat RECS izrabiti na primer za izpolnjevanje kvote elektriËne energije iz obnovljivih virov, se certifikat unovËi in s tem dejansko izniËi. Tudi unovËenje izvede izdajatelj, in sicer v podatkovni bazi unovËene certifikate prenese v ustrezen register izrabljenih certifikatov. Evropska direktiva in potrdila o izvoru Leta 2001 sta Evropski parlament in Evropski svet sprejela direktivo o spodbujanju elektriËne energije iz obnovljivih virov energije (Direktiva 2001/77/EC). Ta direktiva med drugim v 5. Ëlenu od draav Ëlanic zahteva, da morajo do 27. oktobra 2003 vzpostaviti sistem izdajanja potrdil o izvoru elektriËne energije iz OVE (Guarantee of Origin -GoO), ki jih je treba loËevati od tranih certifikatov elektriËne energije iz OVE. Slovenija omenjenega dne ?e ni bila Ëlanica EU, zato bomo morali pripraviti vse potrebno za izdajanje potrdil o izvoru do dneva vstopa v Unijo, to je do 1. maja letos. Agencija za energijo RS se je zato lotila naloge priprave vsega potrebnega za vzpostavitev sistema izdajanja potrdil o izvoru. Glavni nalogi pri tem bosta priprava ustreznega pravnega akta, s katerim bomo doloËila evropske direktive prenesli v slovenski pravni red, in vzpostavitev ustrezne podatkovne baze. Najpomembnej?a razlika med potrdili o izvoru in zelenimi certifikati je v tem, da so slednji instrument na strani dobave (ponudbe), saj se izdajajo na zahtevo proizvajalcev, medtem ko so potrdila o izvoru instrument, ki se izda na zahtevo odjemalcev kot dokaz, da jim je bila dobavljena v potrdilu doloËena koliËina elektriËne energije iz obnovljivih virov. Potrdila o izvoru so torej neloËljivo povezana z dobavljeno elektriËno energijo, medtem ko so zeleni certifikati od nje neodvisni in se z njimi tudi trguje povsem loËeno. Za isto koliËino proizvedene elektriËne energije je mogoËe hkrati izdati tako certifikat RECS kot potrdilo o izvoru, vendar je v takem primeru to nujno treba ustrezno registrirati, da ne bi pri?lo do dvojnega upo?-tevanja iste proizvedene elektriËne energije. V trenutku unovËe-nja enega od obeh izdanih dokumentov mora prenehati tudi veljavnost drugega, saj je bila v istem trenutku ae uveljavljena ?obnovljivost« te elektriËne energije. Potrdila o izvoru bo mogoËe uporabiti za razliËne namene. Tako bodo lahko z njimi dobavitelji elektriËne energije dokazovali delea elektriËne energije iz obnovljivih virov v svoji strukturi primarnih virov za proizvodnjo elektriËne energije v preteklem letu, ki jo bodo, v skladu z novo elektriËno direktivo 2003/54/EC, vsi dobavitelji morali objaviti na raËunih za dobavljeno elektriËno energijo. Prav tako bo z njimi mogoËe na draavni ravni predpisati obvezne kvote elektriËne energije iz posameznih vrst obnovljivih virov za dobavitelje elektriËne energije, s Ëimer bi lahko nadomestili sedanji sistem zagotovljenega odkupa elektriËne energije od kvalificiranih proizvajalcev. »eprav potrdila o izvoru v bistvu niso bila zami?ljena kot trani instrument, lahko priËakujemo, da bo v prihodnje mogoËe z njimi tudi trgovati, na kar se v nekaterih draavah, na primer Avstriji, ae pripravljajo. Najuspe?nej?i bodo dvojni zmagovalci V prihodnje se bo trgovanju z zelenimi certifikati in potrdili o izvoru pridruailo ?e trgovanje z emisijskimi kvotami toplogrednih plinov, ki se bo v skladu z evropsko direktivo 2003/87/EC poskusno zaËelo ae v letu 2005, v konËni obliki pa v letu 2008. S tem bo v Evropi nastal nov skupni trg, ki bo dopolnjeval skupni trg z elektriËno energijo, vendar bo od njega precej tudi loËen. Seveda bodo razmere na enem trgu vplivale na razmere na drugem. Pomanjkanje energije na energetskem trgu bo poveËalo vrednost tako zelene energije kot emisijskih kvot, kar se bo na koncu izrazilo tudi v obliki ustreznih sprememb cen na trgu elektriËne energije. Glavni cilj ustvarjalcev omenjenih sekundarnih trgov je najbra bil kar najbolje izrabiti razpoloaljive energetske vire in ob tem kar najmanj obremenjevati okolje z emisijami toplogrednih plinov in drugih okolju ?kodljivih snovi. Komur bo na tem trgu v po?tenem konkurenËnem boju uspelo iztraiti najveË, bo dvojni zmagovalec, saj bo lahko obogatel s svojim prispevkom k ohranitvi na?ega planeta prihodnjim rodovom. Upajmo, da bodo med temi zmagovalci tudi slovenska podjetja! Gorazd ©kerbinek K* VES JANUAR RAST INDEKSA SLOEX Januarja letos je trgovanje na organiziranem dnevnem trgu elektriËne energije potekalo precej umirjeno. Z izjemo dveh trgovalnih dni v zaËetku januarja, za katera je potekalo trgovanje ?e v preteklem letu in ni bilo prodane elektriËne energije, se je povpreËni dnevni promet prodane elektriËne energije gibal okrog 950 MWh, kar sestavlja pribliano 3-odstotni dnevni delea prodane elektriËne energije na dnevnem trgu v primerjavi s celotno porabo elektriËne energije v Sloveniji. Skupna koliËina prodane elektriËne energije je januarja zna?ala 27.482 MWh. Zanimivo je bilo gibanje tedenskega indeksa SLOeX, ki se je od prvega tedna januarja z vrednosti 4.021 zvi?al kar za dobrih sto odstotkov, na vrednost 8.360 v petem tednu. PovpreËna cena vseh sklenjenih poslov januarja zna?a 6.915 tolar-jev/MWh in se je zvi?ala za 14 odstotkov v primerjavi s povpreËno meseËno januarsko ceno v minulem letu. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SLOeX V JANUARJU 2004 llllll lllll......Hllillil /////A^V^VVVVVA*VVVVVV^VVVVVV/ V OSPREDJU OSTAJA PASOVNA !¦L HM Januarja je tako kot lani prevladoval delea prodane elektriËne energije produkta pasovne energije, ki je zna?al skoraj 93 odstotkov. Skupna koliËina prodane elektriËne energije pasovne energije je zna?ala 25.512 MWh, trapezne energije 1.680 MWh, noËne energije 192 MWh in urne energije 98 MWh. V primerjavi z likvidnostjo produkta pasovne energije so drugi standardizirani produkti zaradi manj?e ponudbe in povpra?evanja precej manj likvidni. Med vsemi standardiziranimi produkti so urni produkti najmanj likvidni, pri Ëemer januarja sploh ni bilo poslov z vsemi urnimi produkti. NajveËja koliËina prodane elektriËne energije je bila za urna produkta 16 in 17, kar se ujema tudi z najveËjo koliËino prodane elektriËne energije 1.183 MWh/h za ta dva urna bloka po vseh standardiziranih produktih skupaj. Zaradi velike likvidnosti produkta pasovne energije je znaËilnost trgovanja na slovenskem trgu zelo majhna razlika med prodanimi koliËinami elektriËne energije po razliËnih urah, najveËja razlika zna?a komaj 96 MWh. Najmanj?a skupna prodana koliËina elektriËne energije je bila za urna bloka 2 in 5. PRODANA ELEKTRI»NA ENERGIJA PO URAH V JANUARJU 2004 ^ n n n n n n 21 22 23 U NA DNEVNEM TRGU UDELEAENCI PODAJO VE» NAKUPNIH KAKOR PRODAJNIH PONUDB ©tevilo podanih ponudb in sklenjenih poslov se je na dnevnem trgu januarja v primerjavi z januarjem lani zmanj?alo. Skupno ?tevilo podanih nakupnih ponudb je bilo namreË skoraj enako lanskemu, to je 1.237, in se je v primerjavi z januarjem 2003 zniaalo za 6 odstotkov. Na drugi strani pa je zna?alo skupno ?tevilo prodajnih ponudb samo 965 in se je v primerjavi z januarjem 2003 zmanj?alo kar za 38 odstotkov. Iz primerjave ?tevila podanih nakupnih in prodajnih ponudb na dnevnem trgu je razvidno, da je na nakupni strani podanih precej veË ponudb, kot na prodajni strani. To pomeni, da je na prodajni strani manj?a konkurenca kot na nakupni strani, posledica pa so vi?je cene sklenjenih poslov. Skupno ?tevilo podanih ponudb je zna?alo 2.193, kar je bilo za 23 odstotkov manj kakor januarja lani. Ob tem pa se ?tevilo sklenjenih poslov ni sorazmerno zmanj?alo, saj jih je bilo v primerjavi z januarjem 2003 le za 12 odstotkov manj. ©TEVILO PODANIH PONUDB IN SKLENJENIH POSLOV NA DNEVNEM TRGU ELEKTRI»NE ENERGIJE /y^vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv* =ist. sklenjenih poslov ŠTEVILO NAKUPNIH PONUDB -------ŠTEVILO PRODAJNIH PONUDB 53 .ONCENTRACIJE NA TRGU Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Proces liberalizacije v Evropi je povečal koncentracijo podjetij v sektorju elektroenergetike in tako omogočil povečanje prevlade manjšega števila podjetij na trgu električne energije. ^ Lo 54 Koncentracija v panogi je zelo pomemben indikator merjenja tržne strukture, predvsem pomembna je koncentracija ponudbe. Meri stopnjo tržne dominacije oziroma stopnjo oligopola, nanjo pa vplivata število podjetij na trgu in relativna velikost teh podjetij. V pogojih monopola aH oligopola tržna moč podjetjem namreč omogoča, da vplivajo na cene, učinkovitost, inovativnost ipd. Sam položaj podjetja z veliko tržno močjo pa še ni kazniv in tudi ni nujno, da ta podjetja svojo tržno moč tudi izkoristijo. V obeh zakonodajah - slovenski in evropski - ni prepovedan prevladujoči položaj podjetja na trgu, temveč zloraba takšnega položaja. Zakonodaja Evropske unije prevladujočega položaja podjetja ne opredeljuje številčno, po slovenski zakonodaji pa ima prevladujoči položaj tisto podjetje, ki na trgu zavzema več kakor 40-odstotni tržni delež. Ce gre za dve podjetji ali več, se za opredelitev prevladujočega položaja na trgu upošteva 60-odstotni tržni delež. Zakonodaja Evropske unije opredeljuje prevladujoči položaj podjetja preko prakse in nato poda oceno verjetnosti takšnega položaja. V obeh zakonodajah obstaja seznam, na katerem so dejanja, katerih prepovedi ni treba posebej dokazovati. Ta dejanja so diskriminacija, omejevanje proizvodnje, vezana trgovina in postav- ljanje nepravičnih cen. Obe zakonodaji določata, da lahko pristojni organi ugotovijo dopustnost prevladujočega položaja na trgu (podjetje svojega položaja ne zlorablja) ali pa ga prepovejo (podjetje prevladujoč položaj zlorablja). Kršitelju se naloži denarna kazen. Zakonodaja Evropske unije ne predvideva plačila odškodnine prizadetim podjetjem, slovenska zakonodaja pa takšno odškodnino predvideva. Z izrazom »stopnja koncentracije« označujemo skupni tržni delež največjih podjetij v panogi. Stopnja koncentracije je nepon-derirana vsota tržnih deležev določenega števila največjih podjetij na trgu. Izražena je v odstotkih in zavzema vrednosti med 0 in 100. Eden izmed primarnih namenov liberalizacije trga električne energije je bil povečanje konkurence na trgu električne energije ter posredno uvajanje konkurence v monopolne dejavnosti. Ta namen je bil do neke mere tudi dosežen, toda v nekaterih državah so po odprtju trga nastali oligopoli. Tako stanje povečuje možnost internih subvencij na državni in mednarodni ravni in zmanjšuje relativno moč regulatorja. To še posebej velja za države pristopnice, kjer imajo velika podjetja, kot je EdF, večji promet od BDP-ja držav, v katere vlagajo. Proces liberalizacije v Evropi je povečal koncentracijo podjetij v sektorju elektroenergetike in tako omogočil povečanje prevlade manjšega števila podjetij na trgu električne energije. Po mnenju poročevalca glede napredka v izvajanju direktive o liberalizaciji trga električne energije v evropskem parlamentu C. Thurmesa morajo države EU zaradi nastajanja oligopolov ukrepati, saj prevladujoča podjetja na trgih lažje uporabijo svoj večji vpliv in v ključnih trenutkih lahko izkoristijo svoj prevladujoč položaj ter v nasprotju s pravili zakona o varstvu konkurence spremenijo cene električne energije v nežele- no smer. Težnje združevanj in priključitev v Evropski uniji V letih 2000 in 2001 je v Zahodni Evropi prišlo do 35 združitev in prevzemov, kar je veliko v primerjavi z letoma 1998 in 1999, ko jih je bilo 15. V primerjavi z Veliko Britanjo, kjer so združitve in prevzeme izvedla predvsem ameriška podjetja, je bilo tipično za Zahodno Evropo, da so podjetja iz ZDA igrala manjšo vlogo in so bila v te procese vključena evropska podjetja. Največ združitev in priključitev je bilo izpeljanih v Nemčiji. Večinoma je šlo za primere, da so nemška podjetja kupovala druga nemška podjetja na področju oskrbe z električno energijo. Med letoma 1998 in 2002 se je v nemškem elektroenergetskem sektorju zgodilo 23 združitev. Največja združitev v Evropi je vključevala E.ON, drugega največjega nemškega proizvajalca električne energije, in Ruhrgas, največje nemško podjetje na področju zemeljskega plina. Na nemškem trgu so tako nastale oligopolne razmere. Tri največja podjetja pa so v Nemčiji po podatkih Evro-stata leta 2000 obvladala 64 od- stotkov vsega trga. Na avstrijskem trgu je bilo do leta 2002 večje število samostojnih podjetij z lastno proizvodnjo in distribucijo, v zadnjem času pa smo tudi v Avstriji priča procesom koncentracije, vrsta avstrijskih elektroenergetskih podjetij se je združila v skupino Energie Allianz. Leta je skupaj z APT-jem, najpo- membnejšim trgovcem z električno energijo v Avstriji leta 2002 napovedala združitev, ki pa je v presoji pri evropski komisiji. Združeno podjetje naj bi namreč na avstrijskem trgu doseglo 72-odstotni tržni delež. Francoski trg ostaja relativno zaprt za tuje dobavitelje, saj na trgu še vedno prevladuje podjetje Electricité de France (EdF). Zaradi številnih pritožb tujih trgovcev in pritiskov organov Evropske unije pa so se v letih 2002 in 2003 ovire za vstop tujih trgovcev na francoski trg kljub vsemu nekoliko sprostile. Leta 2000 naj bi po podatkih Evrostata imeli največji trije proizvajalci električne energije v rokah 92 odstotkov vse proizvodnje, pri čemer ima daleč največji tržni delež EdF. Graf 1, ki nam prikazuje skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev električne energije na nacionalnih trgih po državah, pokaže, da imajo v več kakor polovici izbranih evropskih držav največja tri podjetja več kakor 70-odstotni tržni delež na trgu proizvodnje električne energije. To kaže na visoko koncentracijo na teh trgih. Seveda nam tržni delež največjega ali treh največjih podjetij na trgu pokaže le delno sliko. Upoštevati je treba delovanje trga, s poudarkom na praksah izkrivljanja delovanja trga. Prav tako je pomembno lastništvo največjih podjetij. Ce imajo vsa podjetja pretežno istega lastnika in če je to še država, nam podatek o stopnji koncentracije pove še precej manj. Graf 2 prikazuje gibanja rasti če- Grafi: Skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev električne energije po državah pfi RD 7(1 fin v\ AT\ "V\ on m 0 Avstrija Francija Nemčija Italija Španija Švedska Velika Poljska Češka Slovaška Slovenija Britanija Vir: EC: COMMISSION STAFF WORKING PAPER, Second benchmarking report on the implementation of the internal electricity and gas market, 7.4.2003 Qraf 2: Število čezmejnih združitev in pripojitev v sektorju električne energije v zahodni Evropi 1998-2002 20 «n 1998 1999 2000 Vir: International Energy Outlook 2003, Electricity, 2003 2001 2002 55 Graf 3: Vrednost prevzemov EdF, Eon, RWE, Enel, Vatenfall, Endesa in Electrabel, 1996-2001 45000 40000 35000 30000 25000 o '= 20000 15000 10000 5000 1996 1997 1998 1999 Vir: EU Enlargement Watch, The Liberalisation and privatisation of gas and electricity sectors 2000 2001 Graf 4: Vlagatelji v elektroenergetski sektor v draavah kandidatkah za vkljuËitev v EU 30 n 25iZf 20 I 15 o >W 10 Lh ~3 Slovenija D Slovaška ¦ Poljska ¦ Litva ¦ Latvija ¦ Estonija 3 Češka Rep, Edf/Gdf RWE Eon/Ruhrgas Vattenfall International Tractobel Gazprom Power Vir: Antony Froggatt: The Changing fortunes of the EU’s energy market, 2003 Graf 5: Delea posameznih proizvajalcev v slovenski proizvodnji elektriËne energije, napoved za 2004 TET TE-TOL 6% A 4% NEK 26% Vir: HSE, Energija, december 2003 56 zmejnih združitev in priključitev v sektorju elektrogospodarstva v Evropi v obdobju od 1998 do 2002 Opazimo lahko, da težnje združevanj podjetij ne obstajajo le znotraj držav EU, temveč tudi med državami. Število čezmejnih združitev je bilo leta 2001 kar štirikrat višje kakor leta 1998, medtem ko se je leta 2002 ponovno zmanjšalo na 10. Resničen razmah prevzemov in združitev je lepo razviden tudi iz grafa 3 (vrednost prevzemov EdF, Eon, RWE, Enel, Vatenfall, Endesa in Electrabel, 1996-2001), kjer opazimo, da se je samo v letih 1999-2001 vrednost prevzemov nekaterih večjih izbranih podjetij več kakor pode-seterila (z okrog 1 milijarde evrov leta 1996 na več kakor 40 milijard evrov leta 2001). Glavni investitorji na trgu Na trgih v državah pristopnicah v EU je 80 odstotkov vseh tujih prevzemov izpeljalo nekaj največjih podjetij, kot so EdF, E.ON in RWE. E.ON je združil celo vrsto podjetij, s podružnicami v Češki Republiki, na Danskem, Madžarskem, v Italiji, Litvi, na Nizozemskem, Norveškem, Poljskem, Švedskem, v Veliki Britaniji in v ZDA. Z nakupom britanskega podjetja PowerGen je E.ON postal drugi največji dobavitelj električne energije na britanskem trgu. Nekatera druga evropska elektroenergetska podjetja so prav tako razširila svoj vpliv po vsem svetu. Podjetje Electricité de France na primer v svojem letnem poročilu iz leta 2001 omenja preko 40 milijonov porabnikov v 22-ih državah. Britansko podjetje International Power je v sredini leta 2002 poleg domače države delovalo tudi v ZDA, Češki Republiki, na Portugalskem, v Španiji, itd. Tudi graf 4 (vlagatelji v elektroenergetski sektor v državah kandidatkah za vključitev v EU) nam pove, da je večina največjih evropskih podjetij trgovcev z električno energijo navzočih v večini držav pristopnic EU. To pomeni, da zahodnoevropska podjetja širijo svoj vpliv preko sedanjih mej EU (medtem ko obratno žal ne bi mogli trditi). Procesi zdruaevanj in koncentracija na trgu v Sloveniji Procesi združevanj in koncentracij elektroenergetske panoge so opazni tudi v Sloveniji. Zaradi odpiranja trga je bila potrebna reorganizacija elektroenergetskih podjetij. Do sedaj najpomembnejši dogodek na tem področju pomeni združitev nekaterih najbolj pomembnih slovenskih proizvajalcev električne energije v Holding Slovenske elektrarne - HSE. Družba v holding povezuje Dravske, Soške in Savske elektrarne, Termoelektrarni Brestanica in Šoštanj ter Premogovnik Velenje, HSE Invest in HSE - IIP. Z ustanovitvijo HSE je vlada Republike Slovenije želela zagotoviti enotni nastop slovenskih proizvajalcev električne energije v pogojih prostega trga, želela je zagotoviti izvedbo projekta zgraditve hidroelektrarn na spodnji Savi in hkrati izboljšati konkurenčnost proizvodnih podjetij. Delež HSE na trgu proizvodnje električne energije je visok, saj znaša okrog 65 odstotkov celotne slovenske proizvodnje. Skupaj še z drugima največjima slovenskima proizvajalcema električne energije pa ima okrog 95-odstotni tržni delež. Tudi na področju distribucijskih podjetij obstajajo načrti za združevanje javnih podjetij. Vlada RS je namreč leta 2003 naložila javnim podjetjem za distribucijo električne energije - Elektru Ljubljana, Elektru Primorska, Elektru Celje in Elektru Maribor - enotno opravljanje dejavnosti upravljanja distribucijskega omrežja na celotnem območju države znotraj ene pravne osebe. Te dejavnosti naj bi pripeljale do ustanovitve nove družbe najpozneje do 1. januarja 2005. Svojo odločitev za zgoraj omenjeno združevanje je vlada utemeljila z dejstvom, da se z deregulacijo razmere tudi na področju distribucije spreminjajo, kar tudi navaja na smiselnost izvajanja javne službe v okviru ene pravne osebe. Takšna ureditev naj bi bila po mnenju vlade potrebna zaradi gospodarnosti, enotnih pogojev dostopa do omrežja za celotno Slovenijo, skladnega razvoja omrežja in kakovosti oskrbe, in tehnične izvedljivosti zaradi napredka tehnologije. V medijih pa se v zadnjem času pojavljajo informacije, da naj bi se področje povezovanja elektro-distribucijskih podjetij uredilo drugače; ustanovila naj bi holding slovenske elektrodistribuci-je, ki naj bi potem za posamezne dejavnosti ustanavljal hčerinska podjetja (in imel nadzor nad njimi). S povezovanjem slovenskih distribucijskih podjetij naj bi se v HSD združile nekatere skupne funkcije, ki bi ustvarile sinergijo v celotnem elektrodistribucij-skem sistemu. Skupne funkcije se kažejo pri upravljanju, skupnem načrtovanju in strategiji razvoja, trženju in skupni nabavi, skupnih standardih vzdrževanja, skupni pripravi strateških študij ter pri ustanovitvi dodatnih dejavnosti. Ugotavljamo torej lahko, da so procesi koncentracije opazni tudi v Sloveniji in imajo odločilen vpliv na delovanje trga. Po eni strani je koncentracija potrebna in ima številne pozitivne posledice. Ugotavljati in preprečevati pa je treba tudi negativne posledice z vidika izkoriščanja prevladujočega položaja. Po mojem mnenju utegne imeti Urad za varstvo konkurence v zvezi s tem nekatere resne pomisleke. mag. Klemen Podjed ! ¦HmlA YUK0S IN SIBNEFT SE DOKONČNO RAZHAJATA NajveËji delniËarji ruskih naftnih druab Yukos in Sibneft so se v zaËetku februarja, deset mesecev po dogovoru o zdruaitvi, odloËili, da uradno odpovedo oblikovanje skupnega podjetja, ki bi s tem postalo Ëetrti najveËji proizvajalec nafte na svetu. Kot so se dogovorili, bodo lastniki Sibnefta (najveËji med njimi je Millhouse Capital) vrnili tri milijarde dolarjev, ki jih jim je izplaËal Yukos, in 32 odstotkov delnic tega podjetja. Obratno pa bodo delniËarji Yukosa nekdanjim lastnikom vrnili 92 odstotkov delnic Sibnefta. Dogovor o prevzemu je namreË predvideval, da bodo lastniki slednjega za omenjeni delea dobili 32 odstotkov Yukosa in tri milijarde dolarjev gotovine. Yukos je del dogovora izpolnil oktobra lani, vendar se Sibneft kljub temu ni aelel vkljuËiti v skupni poslovni sistem zaradi aretacije nekdanjega direktorja Mihaila Hodorkovskega, ki je obtoaen utaje davkov in zaprt ae nekaj mesecev. Podjetje je tako ?e naprej delovalo samostojno, Yukos pa je zaradi tega tudi napovedal toabo, a se ji je ob preklicu dogovora o zdruaitvi odpovedal. STA 57 C IN TEHNIKA Splo?no veljavna in raz?irjena razlaga za CRM (Customer Relationship Management) velja, da je to tehnika, ki se je zna?la v oddelku informatike, njene dejanske prednosti pa naj ne bi bile znane oziroma so pravzaprav teako razpoznavne. Ta kli?e se bolj ali manj zelo pogosto potrjuje, predvsem zato, ker podjetja niso opravila nujne, s tem povezane, domaËe naloge, sprejela pa so nerealne Ëasovne in projektne naËrte. • ^ 58 Do CRM imajo podjetja predvsem zelo nerealna priËakovanja. Zunanji svetovalci imajo nalogo odpraviti te sodbe in odkriti omenjene napake. To zahteva predvsem dobre izku?nje v projektnem menedamentu in izoblikovana mehka orodja, torej osebno in socialno kompetenco. Kaj je CRM? Kakor pri vseh drugih, lahko tudi pri definiciji pojma CRM napolnimo celo knjianico. V praksi razumemo CRM kot prepletenost mehkih in trdih dejavnikov. K mehkim dejavnikom sodijo temelji filozofije in mehka orodja, k trdim pa procesi in tehnika. Na podlagi vrednotenja kupca, ki sodi v sredi?Ëe delovanja podjetja, lahko pride do procesa, ki ga razvijajo zaposleni (sodelavci) na podlagi svoje lastne in socialne odgovornosti, tako da vse procese in dogajanja v podjetju vodijo in uresniËujejo v skladu z zahtevami kupcev. Ta postopek podpira dobro razvita in ?zrela« programska oprema, s katero se oblikujejo in dokumentirajo naËini delovanja v podjetju. Prav v podjetjih, ki se ukvarjajo s traenjem elektriËne energije, so zaËeli v Ëasu liberalizacije ener- getskega trga pripisovati CRM vedno veËji pomen. Njihovi produkti in storitve so skorajda identiËni. Prav zato lahko pomeni v podjetje vpeljan CRM enega glavnih znanilcev razlikovanja. Ali so stro?ki in uporabnost v pravem razmerju, je odvisno od veË dejavnikov. K temu sodijo med drugim potencialni kupci oziroma ciljne skupine, moani uËinki navzkriane prodaje in priËakovani notranji stro?ek projekta. Paleta produktov je lahko usmerjena k ciljni skupini samo, Ëe so poznani interesi, priËakovanja in strukture ciljnih skupin. Ta stro?ek je upraviËljiv predvsem pri velikih in srednje velikih kupcih. Pri kupcih iz struktur gospodinjstev je pri tem treba skrbno presoditi, ali s CRM resniËno lahko doseaemo kakr?ne koli prednosti za podjetje. Pri uvajanju CRM se je pokazalo, da je mnogo stvari potekalo veliko teaje, kot je bilo sprva priËakovati. Pravzaprav je CRM v bistvu zelo smiseln, poveËuje dobiËek podjetja in dosega konËni cilj: notranje usklajeno in enotno komunikacijo s kupci in veliko vezanost kupca na podjetje. Kako lahko dejansko v prakso prenesemo na papirju zelo uspe?en CRM? Bistvo: z doslednim uvajanjem in uporabo ?tirih stebrov: filozofija - Ëlovek - procesi - tehnika. Filozofija Pri nadomestljivih oziroma zamenljivih produktih in storitvah energetske dejavnosti sta usmerjenost h kupcem in komunikacija bistvena razlikovalna trana dejavnika. Usmerjenost h kupcem preko CRM naj ne bi bila zgolj retoriËna. Uveljaviti se mora kot temeljni sestavni del v filozofiji in kulturi podjetja, prav tako pa tudi v vedenju zaposlenih. Prva naloga torej pomeni, odgovoriti na vpra?anje, ali je podjetje, ki se ukvarja s traenjem elektriËne energije in je usmerjeno h kupcem ter ima med zaposlenimi uveljavljeno in sprejeto doloËeno kulturo, sposobno uspe?no oblikovati proces CRM. Pri tem naj bi se od samega vodstva podjetja pa vse do najniajega delovnega mesta oblikovala kar najbolj homogena predstava o jedru pristojnosti, sposobnosti in prednosti podjetja, kakor tudi o odnosu zaposlenih (podjetja) do kupcev. Naloga PR-oddelka v podjetju je, da o teh predstavah komunicira notranje, to je v podjetju, in zunanje, v okolju podjetja. Tu je tudi osrednja loËnica med besedami in dejanji podjetja. Tako je CRM neposredno povezan tudi z oblikovanjem in negovanjem imidaa podjetja. »lovek - zapostavljeno mehko orodje »lovek je postavljen v sredi?Ëe CRM. Pri tem zagotovo ni dovolj samo, da smo usmerjeni h kupcem. Veliko bolj morajo miselnost CRM Ëutiti zaposleni v podjetju. CRM ponuja temelje usmerjenosti h kupcem, s katerimi morajo zaposleni aiveti. Kako je to mogoËe uporabiti v praksi? »e je CRM sredstvo komuniciranja, je prvi pogoj, da mora vsak zaposlen, ki ima posredno ali neposredno opraviti s CRM, imeti doloËeno osebno in socialno odgovornost in razpolagati s temeljnimi znanji retorike, vodenja poslovnega pogovora in mene-damenta konfliktov. Predvsem kljuËni uporabniki, ki zastopajo strokovne oddelke in sodelujejo v projektih CRM, morajo biti sposobni strokovno razmi?ljati, voditi produktivne po- govore in razreševati morebitne konflikte, da ne bi po nepotrebnem oteževali razvoja projekta CRM. Pri tem je zelo pomemben proces treninga, ki upošteva posebnosti v podjetju in ima v ospredju predvsem prednosti, ki jih bo podjetje s tem pridobilo. Takšen proces treninga mora izhajati iz šolanja o funkcionalnosti CRM. Samo s podrobnim pregledom procesov v podjetju in njihovim prenosom v neposredno uporabo v vsebinah treninga je mogoče doseči dolgoročen uspeh. Najpomembnejši pogoj še vedno ostaja osebna in socialna odgovornost zaposlenih, kajti pri tem uporabljena deviza - več procesov in manj programskih procesov - zahteva tesno povezanost mehkih orodij in tehničnih treningov. Ne gre torej za to, da bi poudarili tehnične možnosti in »igračkanje«, temveč da bi za vsakega posameznika pridobili uporabne koristi. Procesi Svojo popolno delovanje ponuja in razkriva CRM programska oprema predvsem takrat, ko jo uporabimo in vpeljemo usmerjeno k procesom. To premika podjetja v položaj, da so pripravljena in znajo uporabiti tudi vse analitične funkcije CRM. V prvih korakih sodi k temu tudi natančna opredelitev ciljev, ki jih želi podjetje doseči. Cilji morajo biti med drugim operacionalizirani in opredeljeni s številkami. Izjave, kot so »želimo skrajšati čas odzivnosti na vprašanja kupcev« ali »želimo kupcem prilagojeno komunikacijo«, seveda niso dovolj. Za koliko želimo skrajšati čas odzivnosti na vprašanja kupcev? Kdo komunicira, po katerih kanalih, s katerimi kupci? Kateri oddelki imajo neposredno opraviti s CRM? Kdo mora imeti dostop do katerih informacij? Katere kampanje naj bi bile podprte s programsko opremo? Ta in mnogo drugih vprašanj morajo biti natančno opredeljena v opredelitvi zastavljenih ciljev. Temu sledi pošten posnetek stanja procesov, ki naj bi bili preslikani v programsko opremo CRM. K temu prištevamo: prodajo, kampanjski menedžment, servis, menedžment pritožb in klicni center. Vsako podjetje bo določilo lastna področja, v kate- rih je treba nameniti posebno pozornost usmerjenosti h kupcem. Na tem mestu je domača naloga, ciljno iskati šibke točke in voditi analizo procesov. Samo tisti, ki natančno poznajo svoj prodajni proces, bodo lahko dobro in učinkovito uporabljali posamezne sestavne dele prodaje v sistemu CRM oziroma sistem prilagajali morebitnim novim zahtevam. Prav na tej točki se lahko pojavi posebna dinamika. Tako je na primer zelo poznana in razširjena prodajna metoda prodaje rešitev (ang. Solution Selling) že implementirana v CRM vodilnih proizvajalcev. Rešitev Solution Selling, ki jo je razvilo ameriško podjetje Sales Performance International, ponuja zelo jasno in strukturirano vodilo k definiciji implementacija lastnega procesa prodaje. Bistvo postopka je stroga večsmerna opredelitev kupca. Prodajalec s to metodologijo pridobi vodilo (rdečo nit), iz katerega je kadar koli moč razpoznati, katere stopničke uspešnega prodajnega koncepta je pravkar osvojil, katere težave bodo še nastopile in katere korake še mora narediti. Menedžment prodaje lahko z uporabo procesa uporabnih prodajnih rešitev ponudi točne prodajne napovedi in usmerja sodelavce v prodaji k doseganju prodajnih ciljev. Prodaja bo dosegla velike učinke in izboljšanje kazalnikov predvsem takrat, ko bodo vsi sodelavci obvladali to metodologijo, opravili ustrezen trening oziroma izobraževanje in v programski opremi našli tudi osvojen (naučen) prodajni proces. To jim olajša obvladovanje podatkov in prinaša večje učinke. Šele takrat, ko bodo »obdelani« vsi našteti dejavniki, se začnejo postavljati tehnična vprašanja in izbira ustrezne programske opreme in njena implementacija. Implementacija CRM -tehniËni vidik Pri implementaciji je bilo še ne-dolgo tega slišati, da niso uspešni dolgoročni »mamut projekti«, temveč tiste rešitve, ki se uveljavljajo korak za korakom in se lahko zlahka in hitro uveljavijo tudi v praktični uporabi. Glavni tehnični pogoj je izdelava obveznega zvezka. Slednji ima naslednjo strukturo: 1. izdelava lastnih poslovnih procesov, 2. ponudnik in izbira programske opreme, 3. oblikovanje pogodbe, 4. kontroling pogodbe, 5. vodenje projekta. Za točko ponudnika in izbire programske opreme lahko na primer uporabimo naslednje kriterije: - aktualnost programske opreme, - uporabnost na več področjih (internet, zunanje storitve, mreža), - zvezna struktura, - možnost vzpostavitve vmesnikov z drugimi programskimi paketi, - enkratna konfiguracija - uporabna na več področjih, - možnost prilagoditev in aktualizacije, - široke možnosti integracije, - podpora po več prodajnih kanalih in servisna služba za kupce. Prav tukaj se v praksi večkrat pojavljajo nepravilnosti, prav zato namreč prihaja do izgub zaradi nepravilnih procesov dela in dodatnih stroškov. Nadalje je pomembno, da ima izbrana programska oprema: - zrelo tehnično podporo, - da obstajajo obsežne dokumentacije in izkušnje, - da lahko izpolnjuje obširne in daljnosežne funkcije, - integracija z internetom, krmiljenje poteka dela, - da obstaja široka možnost integracije z drugimi produkti. Povzetek Največje prihranke omogoča CRM predvsem takrat, kadar so glavni stebri filozofija - človek -procesi - tehnika usklajeni. Prav ta strošek povezovanja je najtežji in največji izziv. Samo tako namreč lahko s CRM dosežemo povečanje učinkovitosti in uspešno uvajanje projektov. Ce morebiti odpade kateri od elementov, je ogrožena uspešnost celotnega projekta. Cilj CRM, doseči zaupanje kupca, lahko dosežemo samo tako, da v podjetju obstaja zavest o pozitivnih učinkih in možnostih, ki jih ponuja prav CRM. Natalia FrankoviË (priredba po Jens Wemheuer, Customer Relationship Management (CRM) - Management und Technik, emw, Zeitschrift flir Energie, Markt, Wettbewerb, 4103 - Avgust 2003, stran 54-57) 59 DLANJE USPEŠNO KONČALA ŠESTA GENERACIJA ŠTUDENTOV V kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah je 23. januarja potekala slavnostna podelitev diplom 86 diplomantom in prvi diplomantki Višje strokovne sole, ki deluje v okviru Izobraževalnega centra elektrogospodarstva Slovenije. Od leta 1998, ko je diplomirala prva generacija študentov, pa do danes je diplomiralo ze 406 diplomantov. • ^ ** 60 Izobraževalni center elektrogospodarstva Slovenije je v zadnjih nekaj letih potrdil poslanstvo specializiranega učnega centra, ki za zaposlene v elektrogospodarskih in drugih podjetjih v okviru pridobivanja poklicnih kvalifikacij izvaja njihovim potrebam prilagojene izobraževalne programe. O uspešnosti dela zaposlenih v centru oziroma višje strokovne šole priča tudi podatek, da je šolanje končala že šesta generacija diplomantov izobraževalnega programa Elektroenergetika ter prva generacija diplomantov izobraževalnega programa Elektronika. Ob uspešnem koncu šolanja je ICES za diplomante pripravil slavnostno podelitev diplom. Ob tej priložnosti pa so izdali zbornik s predstavitvijo prehojene poti in imeni vseh dosedanjih diplomantov. Znanje - edina pot v Evropo Kot je povedal dr. Janez Hrova-tin, ki je diplomantom spregovoril v imenu predavateljev, živimo v obdobju velikih sprememb, v katerem smo lahko uspešni le z nenehnim prilagajanjem novim tehnologijam, izdelkom in možnostim, ki jih moramo tudi strokovno razumeti, da smo lahko uspešni. V nove odnose evropske skupnosti in povezave našega gospodarstva v okviru Evrope, lahko vstopamo ne le z diplomo elektroinženirja, temveč obogateni z novimi znanji, ki so temelj za visoko kakovost dela v teh poklicih. Res je, da tehnični poklici niso več v ospredju družbenega dogajanja, še več, vodilna delovna mesta praviloma pripadajo drugim, vendar pa brez tehnikov, v našem primeru elektroenergeti-kov in elektronikov, ne gre, saj ravno proizvodno delo daje dodano vrednost našemu gospodarstvu. Na področju elektrotehnike imajo naši strokovnjaki že tradicionalno, avtohtono slovensko inovativnost. Natančnost opravljanja njihovih nalog pa cenijo že mnoge evropske korporacije. Govor je končal z željo, da nadaljujejo s pridobivanjem novega znanja, saj bo to od njih vse bolj zahtevala tudi neizprosna evropska konkurenca. Tako kot pri šolanju naj bodo še naprej uspešni tudi pri svojem vsakdanjem odgovornem in zahtevnem delu. Da skorajšnji vstop Slovenije v Evropsko unijo pomeni nove izzive in zahteva predvsem visokoizo-bražene kadre, je v svojem nagovoru poudaril tudi direktor Elesa mag. Vekoslav Korošec, ki je dejal, da je slovenska elektroenergetika sicer že dolgo enakovreden član evropske skupnosti, saj je slovensko elektrogospodarstvo že dalj časa vključeno v vsa pomembnejša evropska in mednarodna strokovna združenja. To je nedvomno velik uspeh slovenske stroke, ki je že od nekdaj uspešno sledila Evropi. Tako letos praznujemo 80-letnico prenosne dejavnosti, 40-letnico ustanovitve strokovne regionalne organizacije Sudel in 30-letnico sinhronega obratovanja z evropsko interko-nekcijo UCTE. Skozi šolanje v Mag. Vekoslav Korošec: »Elektrogospodarstvo je že dolgo v Evropi.« Foto Brane JanjiE Foto Brane JanjiE Šolanje je uspešno končala tudi prva generacija elektronikov. ICES-u je v minulih letih šlo več generacij diplomantov, ne le višješolskega študija, temveč tudi po poti pridobivanja poklicnih kvalifikacij ter različnih izobraževalnih tečajev s področja računalništva in upravljanja človeških virov. Nenehno razvijanje in dopolnjevanje znanja, ki ga elektroenergetskim podjetjem s svojimi izobraževalnimi programi zagotavlja ICES, pa je edina podlaga, ki zagotavlja, da se bomo tudi po vstopu v Evropsko unijo lahko enakopravno kosali z najrazvitejšimi državami. Diplomantom Elektronike tudi spričevala ECDL Z začetkom izvajanja višješolskega strokovnega programa Elektronika so se v Izobraževalnem centru elektrogospodarstva Slovenije odločili, da kot pooblaščeni testni ECDL center za računalniško usposabljanje in mednarodno preverjanje računalniške pismenosti, vanj vpeljejo tudi možnost pridobitve tega vse bolj cenjenega mednarodnega računalniškega spričevala. ICES se je na ta način skladno z evropsko direktivo e-Europe vključil v evropski sistem priznavanja računalniške pismenosti in z njim še povečal mednarodno primerljivost študija. Kot je povedal Matej Strahovnikiz ICES-a, so tokratni diplomanti pri predmetu Računalništvo in informatika kot prvi v Sloveniji v okviru študija programa Elektronike opravljali štiri od sedmih mednarodnih ECDL testov. Na ta način so potrdili svoje splošno poznavanje računalništva, računalniško pismenost in usposobljenost za delo z računalnikom ter tako kot prva generacija diplomantov višješolskega strokovnega programa elektronika postali tudi prva generacija ECDL diplomantov v okviru ICES-a. Pridobivanje omenjenega računalniškega spričevala v okviru strokovnega izobraževanja bo postala ustaljena praksa. Prvim ECDL diplomantom se bodo v prihodnjih letih priključili tudi udeleženci programa elektroenergetika. Brane Janjic Za dosedanje zelo uspešno in inovativno delo Izobraževalnega centra elektrogospodarstva Slovenije gre nedvomno velika zahvala tudi Milanu Stebernaku in Anki Bandur, ki sta se lani upokojila. Kot je poudarila nova direktorica ICES-a Andreja Nardin Re-penšek, pa izobraževalni center slovenskega elektrogospodarstva ne bi mogel delovati tudi brez najširše podpore vseh elektroenergetskih podjetij. Ob tej priložnosti se je se posebej zahvalila tudi podjetjem, ki so prispevala k izdaji Zbornika, in sicer Elektru-^ Slovenija, Termoelektrni Šoštanj, Dravskim elektrarnam, Elektru Celje, Elektru Gorenjska, Elektru Ljubljana, Elektru Maribor, Iskraemecu, Elektroservisom in Soškim elektrarnam. 61 OTOGRAFIRA Z VELIKIM NOTRANJIM VESELJEM Med dejavne sodelavce Našega stika sodi tudi znani fotograf Dušan Jez, ki je v zadnjih letih s svojimi atraktivnimi fotografijami bistveno popestril in izboljšal likovno podobo naslovnic, pa tudi posameznih strani. Fotografija je ob pisnem sporočilu gotovo eno od najpomembnejših sredstev komuniciranja z javnostjo. Pri umetniških fotografijah, kjer se velikokrat pojavljajo tudi abstraktni motivi, pa določena stvar gotovo ni nikoli enoumna, temveč naslovniku dopušča njegov pogled in njegovo razlago. Hkrati mu daje tudi možnost za tako ali drugačno kritiko. Fotograf Dušan Jež (s statusom samostojnega likovnega umetnika) se je rodil leta 1954 v Ljubljani. Z umetni?ko oziroma avtorsko fotografijo se ukvarja ae vse od gimnazijskih let, to je veË kakor trideset let. Od leta 1987 do 1997 je vodil Foto skupino Moste, ki je bila v tistem Ëasu najveËji delujoËi foto klub v Ljubljani. Doslej je na podroËju fotografskega ustvarjanja sodeloval ae z mnogimi ustanovami in podjetji, med drugim tudi z Mestnim muzejem Idrija. V obdobju od leta 1973 do 1990 je bil zaposlen v podjetju IBE v Ljubljani, kjer je delal v raËunalni?kem oddelku, v zadnjih letih pa je bil tudi fotograf. Tako si je pridobil dobro poznavanje projektantskega dela in infrastruktur-nih objektov. Te izku?nje je potem s pridom izkoristil tudi v letih od 1996 do 1999, ko je za IBE ustvarjal fotografije referenËnih energetskih objektov. Zdaj teËe ae tretje leto, odkar uspe?no sodeluje pri nastajanju revije Na? stik. Sodeluje tudi z Agencijo za energijo ter s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in So?kimi elektrarnami Nova Gorica. Dvakratni dobitnik nagrade Unesco Doslej je Jea za svoje umetni?ko delo prejel ae veË domaËih in tujih priznanj in je edini slovenski fotograf, ki je kar dvakrat prejel visoki nagradi Unesca: prvo leta 1993 na svetovnem fotografskem nateËaju Druaina - v konkurenci veË kakor deset tisoË fotografij -, drugo pa leta 1998 na svetovnem nateËaju Svetovna kulturna dedi?Ëina - v konkurenci skoraj 50 tisoË fotografij. Svoja umetni?ka dela je predstavil na ?tevilnih skupinskih in samostojnih fotografskih razstavah, med katerimi sta bili najodmevnej?i Razigrano srce Benetk v Galeriji Krka leta 1999 in Karneval v Galeriji Cicero -Delo leta 2000 v Ljubljani. Pred leti je veliko fotografij objavil tudi v Sobotni prilogi Dela. Pri svojem delu se je zgledoval po znanih fotografskih avtoritetah, med katerimi je omenil predvsem Joca Anidar?iËa in Tihomirja Pinterja, med njegovimi tujimi vzorniki pa so Jeff Smith, Camille Vichers, Jerry Poppenhouse in Lou Jones. ?Kar koli ae delam na podroËju fotografskega ustvarjanja, imam rad proste roke, saj je le tako zagotovljen pogoj za umetni?ko svobodo. NaroËnik fotografije me seveda lahko v grobem usmeri s priËakovanim motivom, naprej pa aelim sam iskati in raziskovati. In ravno ta vidik je pri mojem delu najbolj pomemben in ga tudi najbolj cenim. Za fotografa je gotovo najveËji uspeh, Ëe mu uspe naroËnika pridobiti za doloËeno umetni?ko stvaritev, ki se mu zdi najbolj primerna. Sicer pa fotografiranje ni samo poklic, temveË mi osebno pomeni tudi svojevrstno meditacijo, filozofijo in naËin aivljenja. Pri tem delu je po- Dušanježje za umetniško delo na področju fotografskega ustvarjanja prejel že več domačih in mednarodnih priznanj in je edini slovenski fotograf ki je kar dvakrat prejel visoki nagradi Unesca. trebno predvsem veliko notranje veselje in celovit pristop, kar pomeni, da mora? biti pri vsaki stvari z vso du?o in srcem. Sicer pa je treba v vrhunsko fotografiranje vloaiti ogromno dela. VeËkrat delam tudi po 16 ur na dan in teako razlikujem, kaj je delovni in kaj prosti Ëas,« je dejal Jea. Pomembna tudi duhovna vsebina Jea pri svojem delu ustvarja razne vrste fotografij, med katerimi se pojavljajo predvsem umetni?ka, avtorska, industrijska, reportaana in reklamna. Kot pravi, ima vedno veliko zamisli in si nenehno prizadeva, da bi v fotografiji odkril kaj novega. Po naravi je zelo radoveden in ga tako rekoË priteguje vse. V tem je skrivnost, da hitro in z lahkoto najde primerne motive v naravi, med ljudmi, pri industrijskih objektih itd. Pri fotografiranju Jea udejanja razliËne smeri in uspe?no zdruauje vsebinske, estetske in druge vidike. Zelo pomembno je, da fotografije poleg temeljnih sporoËil spo?tujejo tudi visoke etiËne zahteve. Kot pravi, si nikoli ni aelel, da bi bil med fotografi, ki fotografirajo prizore velikega nasilja in bede. Jih pa razume, saj je treba na svetu poleg spodbudnih razmer prikazati tudi trenutke groze in aalosti. Tako je paË aivljenje. Sam pa aeli fotografijo obdraati v nekih bolj optimistiËnih okvirih. Povedal je tudi, da ?e posebno rad fotografira ljudi, vendar ne v studiu, temveË v njihovem naravnem okolju, kjer delujejo v pr-vinski energiji. To je po njegovem najbolj zahtevno podroËje fotografskega ustvarjanja. Poleg tega se navdu?uje tudi za fotografiranje mirujoËih objektov, kamor sodijo tudi industrijski in energetski objekti. Meni pa, da ni dovolj le fiziËna podoba objekta, temveË je pomembna tudi njegova duhovna vsebina. PrepriËan je, da nam v podzavesti ?e vedno manjka obËutek za tako predstavitev nekega objekta, ki vkljuËuje tudi nebo. Kot pojasnjuje, proizvodnja energije veËidel izvira z neba in iz zemeljskih zalog: sonce nad nami nam je dalo in nam daje vse vire, zemlja pod nami pa skriva energetske zaloge. Zato predlaga, da bi to dimenzijo karseda upo?tevali tudi pri likovni zasnovi naslovnic Na?ega stika. Miro Takomin Po dolgoletnem obdobju klasičnih naslovnic smo v Našem stiku prav na pobudo fotografa Jeza leta 2003 kot novost objavili serijo abstraktnih naslovnic. V zvezi s tem kaže omeniti, da so lani v angleški reviji Pictured zapisali, da so znotraj običajnih evropskih teženj - naročniki usmerjajo fotografa, kaj in kako bo fotografiral - tudi tisti, ki delajo ravno nasprotno. Med njimi je omenjena tudi revija Naš stik, ki je na naslovnice pogumno sprejela bolj abstraktne fotografije energetskih objektov, ki jih ustvarja Dušan Jež. Za spremembo pa smo se letos v uredništvu Našega stika, prav tako na pobudo Ježa, odločili za novo serijo naslovnic z motivi, ki vsebujejo sodobno realistično fotografijo kot alternativno možnost. IAPISAN DRAVOGRADU IN ELEKTRARNI Herbert Kralj je v Dravograd pri?el kot vajenec marca leta 1947 in v elektrarni dejansko ostal vso svojo delovno dobo do upokojitve. Kot je povedal, je bilo ozraËje v elektrarni ves Ëas na zavidljivi ravni in so mu na tiste Ëase ostali sami lepi spomini, Ëeprav ali pa ravno zato, ker je pred tem izkusil marsikatere bridkosti aivljenja. Herbert Kralj se je rodil leta 1928 na Muti in se po konËani me?Ëanski ?oli v Slovenj Gradcu napotil v gra?ko nem?ko uËili?Ëe. OdloËitev za ?olanje na tujem je padla predvsem zato, ker je bilo to v tistih Ëasih cenovno ?e najugodnej?a razliËica, sam pa je izhajal iz ne preveË premoane druaine, saj je bil oËe livar, mama pa urarka. Po njej je nasledil tudi ljubezen do popravljanja ur, in kot nam je zaupal, ?e danes rad pobrska po za veËino ljudi skrivnostnih mehanizmih starih, pa tudi sodobnih elektronskih, ur. Sicer pa se je ?olal v niË kaj prijaznih pred- in medvojnih Ëasih, samo ?olanje pa je potekalo po voja?kem vzoru in dijaki so nosili celo posebne uniforme, precej podobne klasiËnim voja?kim. »eprav je bila prednost pri uËenju dana ?portnim dejavnostim in glasbi, pa seveda Ëasom primerno ni primanjkovalo niti urjenja voja?kih ve?Ëin, kar se je pozneje na fronti pokazalo kot zelo koristno. Po koncu ?olanja so ga namreË leta 1942 skupaj z drugimi poslali v tako imenovano delovno skupino mladih na avstrijsko-Ëe-?ko mejo, slab mesec potem pa je moral ae na fronto, kjer je od 499 vojakov v njegovi enoti ae prvi teden padlo 90 predvsem manj izku?enih in prisilno mobiliziranih fantov. S fronte mu je uspelo zbe-aati proti domu in pozneje se je vkljuËil tudi v partizansko voj- sko, kjer je znanje nem?Ëine lahko koristno uporabil tudi v raznih pogajanjih. Po koncu vojne je od?el na dodatno ?olanje v Ljubljano, potem pa sprejel ponudbo za uËitelja na Elektrogospodarski ?oli v Cerknem, ki jo je zaradi odhoda v jugoslovansko vojsko po enem letu zapustil. ©ola je bila v tem Ëasu ukinjena, tako da se je vrnil v Dravograd in tu preaivel nadaljnja delovna leta, kjer je delal kot vodja elektronaprav, pa gradbenih del in zaradi dobrega znanja jezika tudi kot oseba za sodelovanje s partnerji iz tujine. Kot je poudaril, ga na Ëase v elektrarni Dravograd spominjajo veËidel lepi dogodki, s sodelavci pa so dejansko delovali kot enoten in na prijateljskih vezeh zgrajen kolektiv, v katerem se toËno ve, katero vlogo ima kdo in kaj so njegove dolanosti. Delovno ozraËje je bilo v tistih Ëasih res izjemno, zaposlenost v elektrarni pa je pomenila tudi doloËeni aivljenjski standard, saj je ?lo za zelo dobro podjetje. Lepi spomini na vso delovno dobo, ljubezen do fotografije in uËiteljska ailica pa so ga konec minulega leta pripeljali tudi do tega, da je pobrskal po avstrijskih in domaËih arhivih in v zvezi z elektrarno Dravograd izbrskal nekaj zanimiv podatkov. ©estdesetletnica zaËetka obratovanja HE Dravograd Hidroelektrarna Dravograd je konec minulega leta slavila pomemben jubilej, in sicer je 31. decembra minilo natanËno ?estdeset let, odkar je bil stavljen v pogon prvi agregat novozgrajene elektrarne na Dravi. Elektrarno Dravograd in dvojËico na avstrijski strani elektrarno Labud so Nemci zaËeli graditi jeseni leta 1941, in to sta bili prvi elektrarni v Evropi, kjer so agregate postavili neposredno v strugo. Zaradi tega je bilo precej zahtevno ae samo projektiranje in je trajalo dobro leto dni, naËrte pa so nato kopirali in uporabili na obeh objektih, zaradi Ëesar sta si omenjeni elektrarni tudi tako podobni. Za gradnjo elektrarne Dravograd so Nemci prisilno mobilizirali na stotine ljudi slovanskih narodnosti: »ehe, Poljake, Ukrajince, Hrvate in Slovence, poleg njih pa je na tem projektu delala tudi kopica vojnih ujetnikov iz Francije, Anglije in Rusije. ©e zlasti slednje so Nemci precej trpinËili, tako da jih je v pol leta od skupno ?tiristo umrlo skoraj polovica ali natanËneje 180, o Ëemer priËa tudi pokopali?Ëe v »r-neËah. Pri gradnji elektrarne je v letih 1942/43 sodelovalo tudi do tisoË petsto ljudi, na njihovih auljih pa je poËasi iz globin reke rasla elektrarna. Tako je bil v obratovanje prvi agregat dan 31. decembra 1943, enak drugi agregat je zaËel obratovati 8. julija 1944, tretjega pa zaradi teaav in izgub na frontah Nemci nikoli niso vgradili. Tik pred osvoboditvijo 5. aprila 1945 so zavezni?ka letala elektrarno Dravograd in njeno okolico bombardirala z veË kakor 800 bombami razliËnih velikosti. Zaradi bojev z okupatorskimi silami v neposredni bliaini elektrarne je bila v naslednjih dneh povzroËena ?e dodatna ?koda. Pripadniki bolgarske vojske, ki so se po osvoboditvi nastanili v elektrarni?kem naselju, pa so po- Foto Brane Jan iE Herbertu Kralju so bila leta sila prizanesljiva, saj mu glede na živahnost pogovora in dejstvo, da se še vedno rad potaplja, se odpravlja na izlete po bližnjih in malo bolj oddaljenih krajih ter navdušeno fotografira, nikakor ne bi prisodili že spoštljivih še-stinsedemdeset let. organiziral zavarovanje materiala in drugih ?e ne povsem uniËenih naprav, Ëeprav je bila elektrarna v teh dneh videti precej klavrno in brez pravega upanja v obnovo. Prvega junija 1945 je upravljanje elektrarne prevzelo ministrstvo za industrijo in rudarstvo ljudske republike Slovenije in s tem dnem so se zaËela tudi obnovitvena dela. Hude posle- z manj?o zamudo 24. februarja 1946 bil dan v obratovanje ?e drugi agregat in tako so kljub dvomom nekaterih, da brez tujega znanja ne bo ?lo, v razmeroma kratkem Ëasu znova oaiveli stroji tedaj najsodobnej?e elektrarne v vsej Jugoslaviji. Elektrarna je poznej?ih letih delila usodo vseh reorganizacij elektrogospodarstva, ves ta Ëas pa ostajala med tehnolo?ko naprednej?imi objekti. Tako je bila elektrarna Dravograd prva od dravskih elektrarn, na kateri so uvedli daljinsko vodenje zapornic in lokalno avtomatizacijo agregatov ter s tem ukinili teaavna turnusna dela strojnika in zaporniËarja. S pred nekaj leti konËano popolno prenovo stikali?Ë in zamenjavo vseh treh agregatov pa so dobili za petino veË moËi, kar pomeni ?e dodatne dragocene kilovatne ure 1945. leta od Angležev zbombardirana elektrarna. zneje uniËili ?e marsikatero dragoceno elektrarni?ko napravo, predvsem pa nenadomestljive naËrte strojnih, gradbenih in elektriËnih naprav ter instrumente. Od nekdanjih usluabencev elektrarne se je tedaj izjemno zavedno izkazal Ivan KoneËnik, ki je dice bombardiranja elektrarne pa so nato odpravljali vse do decembra, ko je bil 8. decembra znova dan v obratovanje prvi popravljen agregat. »eprav je samo obnovo spremljala kopica teaav, je po zaslugi prizadevnega dela vseh, ki so sodelovali pri obnovi, elektriËne energije, ki se jih je v ?estih desetletjih obratovanja elektrarne nabralo ae za veË kakor 7,2 milijarde. Brane JanjiE 65 Vir ^7 eels r *B Spo^ni? igre glektniE;tntMgr|s*i rJ KUPNI ZMAGOVALEC ELEKTRO LJUBLJANA Prestrukturiranje slovenske elektrodistribucije nas je distributerje samo se bolj povezalo, in ne razdvojilo. To dokazujejo tudi zimske športne igre elektrodistributerjev Slovenije, ki so bile letos v soboto, 7. februarja, na smučiščih SRC Rog Crmosnjice, in sicer ze enajste po vrsti. Vsako leto se število udeleženih športnic in športnikov veča, ozračje pa je ze skoraj povsem »olimpijsko«. Člani organizacijskega odbora XI. Zimskih športnih iger elektrodistributerjev Slovenije, skupaj z drugimi sodelavkami in sodelavci Elektra Ljubljana, d. d., smo do zadnjega dne z mešanimi občutki zrli v nebo in poslušali vremenske napovedi o neverjetnih otoplitvah, ko naj bi temperature dosegale rekordnih 17 ali celo 20 stopinj. Obenem pa smo globoko verjeli, da bo sneg čudežno obstal. Da tekme bodo, je bilo zares popolnoma jasno šele zadnji trenutek. Toda prav negotovost, pred katero nas ne more nihče obvarovati, je ena izmed poglavitnih značilnosti našega življenja in dela, kajne? Zato smo organizatorji na dan tekem z velikim veseljem in zadoščenjem opazovali prihajajoče, nasmejane člane ekip in goste, ki so hiteli preizkusiti progo za veleslalom. Zmagali bomo. V bitki z vremenom, se je širilo od ust do ust. Igre je odprl Ludvig Sotošek, član uprave Elektra Ljubljana, d. d. Športnicam in športnikom ter gostom je v nagovoru zaželel uspešen in prijeten dan. Naj omenim, da je prav Ludvig Sotošek eden izmed tistih zaslužnih posameznikov, ki je prispeval k temu, da so športne igre elektro- distributerjev Slovenije obstale in da se vsako leto organizirajo v taki obliki in obsegu. Po predtekmovalcih so se v prvi disciplini - veleslalomu - po progi najprej spustili tekmovalci v razredu gostje. Zmagal je Bogo Vojska iz Elekta Gorenjska, drugo mesto si je prismučal Matjaž Osvald Elektra Ljubljana, tretje mesto pa je pripadlo Tomažu Orešiču iz Elektra Maribor. Zaradi prostorske stiske bodo v nadaljevanju navedena le prva tri mesta, ki so bila dosežena v vsakem tekmovalnem razredu: A - ženske nad 45 let: Maca Božič, El. Ljubljana Vilma Marolt, El. Ljubljana Regina Lah, El. Maribor B - ženske od 35 do 44 let: Erika Juvan, El. Celje Damijana Pernuš, El. Gorenjska Nataša Oblak, El. Ljubljana C - ženske do 34 let: Marjana Hribar, El. Ljubljana Mojca Kremsar, El. Gorenjska Irena Perčič, El. Gorenjska D - moški nad 60 let: Ludvik Medved, El. Primorska Tone Avsec, El. Ljubljana Tomaž Jamnik, El. Gorenjska E - moški od 50 do 59 let: Zoran Rutar, El. Primorska Martin Tiršek, El. Celje Jernej Boncelj, El. Gorenjska F - moški od 40 do 49 let: Jože Kocjan, El. Ljubljana Aleš Rozman, El. Gorenjska Edi Sili, El. Ljubljana G - moški od 30 do 39 let: Danijel Leban, El. Primorska Primož Soklič, El. Gorenjska Matjaž Filipič, El. Ljubljana H - moški do 29 let: Marko Javornik, El. Gorenjska Borut Bedenik, El. Celje Jernej Kenda, El. Primorska Proga je zdržala vse tekmovalce, čeprav je bilo na koncu med snegom že kar nekaj blata in regrata, ki se v teh dneh bolj poda v solati. Progo za drugo tekmovalno disciplino, smučarski tek, je bilo prav tako treba nekaj zadnjih dni redno utrjevati, da je bila pripravljena za preizkus tekmovalk in tekmovalcev. V razredu gostje sta nastopila le dva tekmovalca Gregor Božič iz Elektra Ljubljana, ki je tudi zmagal, in Andrej Šušter- Foto mag. Violeta Irgl šič iz Elektra Gorenjska. Rezultati za prva tri mesta v posameznih tekmovalnih razredih pa so bili naslednji: A - aenske nad 45 let: Mojca Hočevar, El. Ljubljana Tonka Zadnikar, El. Ljubljana Milena Zupan, El. Gorenjska B - aenske od 35 do 44 let: Erika Juvan, El. Celje Damijana Šernuš, El. Gorenjska Nataša Oblak, El. Ljubljana C - aenske do 34 let: Irena Dolar, El. Gorenjska Karmen Borko, El. Maribor Tatjana ? krianec, El. Ljubljana D - moški nad 60 let: Jure Kokalj, El. Gorenjska Ivan Ožbolt, El. Ljubljana Ludvig Sotošek, El. Ljubljana E - mo?ki od 50 do 59 let: Oto Prešeren, El. Gorenjska Polde Zupan, El. Gorenjska Milan Borko, El. Maribor F - mo?ki od 40 do 49 let: Toni Lekše, El. Ljubljana Aleš Rozman, El. Gorenjska Mirko Frišek, El. Celje G - mo?ki od 30 do 39 let: Marko Rupnik, El. Primorska Primož Soklič, El. Gorenjska Bogdan Jakovac, El. Ljubljana H - mo?ki do 29 let: Boštjan Ule, El. Ljubljana Gorazd Berginc, El. Ljubljana Matej Fele, El. Ljubljana Naj najboljšim trem še enkrat čestitam v imenu organizatorjev iger. Čeprav ste bili zmagovalci prav vsi, ki ste se podali na progo. Drugi, družabni del prireditve, z razglasitvijo rezultatov zimskih športnih iger in podelitvijo odli-čij, je potekal na Otočcu, v popoldanskem in večernem času. Pred gradom Otočec sta »grof in grofica«, ob cvičku in belokranjski pogači razkrila izjemno pestro zgodovino gradu in okoliških krajev. V Restavraciji Tango pa je sledila razglasitev rezultatov: Predstavniki letošnjega gostitelja Elektra Ljubljana, d. d., in organizatorja iger Športnega društva Elektro Ljubljana so ob koncu formalnega dela prireditve simbolično predali zastavo športnih iger elektrodistributerjev Slovenije Elektru Gorenjska, d. d. Slednji bo maja gostitelj poletnih športnih iger. Gorenjcem želimo srečo z vremenom in veliko dobre volje, ki je nas Ljubljančane spremljala ves čas organizacije in izvedbe iger. Naslednje zimske športne igre bodo predvidoma potekale pod organizacijskim okriljem Elektra Maribor, d. d. Generalni sponzorji, ki so omogočili izvedbo iger s finančno in moralno podporo, ki se jim želimo tudi ob tej priložnosti zahvaliti, so bili: Eltima, Elektronaba-va, d. o. o., Siemens in C&G, d. o. o., Ljubljana. Naj končam z besedami, ki smo si jih organizatorji izrekli ob slovesu: ZmagaU smo. Tudi tokrat. Vsi skupaj. mag. Violeta Irgl v imenu organizacijskega odbora Veleslalom El. distribucija ToËke 1. mesto El. Gorenjska 274 2. mesto El. Ljubljana 262 3. mesto El. Primorska 233 4. mesto El. Celje 150 5. mesto El. Maribor 101 Tek na smuËeh El. distribucija ToËke 1. mesto El. Ljubljana 335 2. mesto El. Gorenjska 267 3. mesto El. Maribor 186 4. mesto El. Primorska 133 5. mesto El. Celje Skupni se?tevek toËk 90 El. distribucija ToËke 1. mesto El. Ljubljana 597 2. mesto El. Gorenjska 541 3. mesto El. Primorska 366 4. mesto El. Maribor 287 5. mesto El. Celje 240 Foto mag. Violeta Irgl 67 SEM DESETLETIJ MAJDI»EvE ELEKTRARNE -1 Pred 110 leti so zagorele prve aarnice na obmoËju Gorenjske v MajdiËevem mlinu v Kranju in v rudniku aivega srebra pri Sveti Ani nad TraiËem (Podljubelj) leta 1893. Mineva 80 let, ko je v mlinu Vinko MajdiË uredil elektrarno in z elektriko leta 1924 zaËel oskrbovati mesto in nastajajoËo kranjsko industrijo. Praznujemo 55 let od nastanka Gorenjskih elektrarn Kranj z zdruaitvijo vseh nacionaliziranih in javnih elektrarn od Kranjske Gore do KoËevja. Male hidroelektrarne so kljub moËnim pritiskom, tradicijo zaokroaene celote in samostojnega upravljanja ves Ëas ohranile. Leta 1952 so se preimenovale v Savske elektrarne Kranj, pred pol stoletja pa so dobile ime Elektrarna Sava Kranj, ki je po desetletju vstopila v zdruaeno gorenjsko elektrodistri-bucijsko podjetje Elektro Kranj, predhodnika dana?nje druabe Elektro Gorenjska, d.d., Kranj. Od 4. januarja 2002 naprej ima Elektro Gorenjska hËerinsko podjetje Gorenjske elektrarne, d. o. o., v kateri poteka proizvodnja elektriËne energije, ki se je dotlej odvijala v Poslovni enoti za proizvodnjo elektriËne energije. Gorenjske elektrarne so dobile po 50 letih svoje prvotno ime in povezale v samostojni organizacijski obliki male proizvodne obrate od Savice do Rudna. ElektriËna luË najprej v MajdiËevem mlinu Vinko MajdiË, napreden mlinar na reki Savi, je pri?el na misel, da bi poleg svojega mlina elektri-ficiral tudi mesto Kranj. Tako je ae leta 1892 naroËil pri dunajski tovarni Kremenetzky & Mayer naËrte za elektrarno na Savi in elektriËno omreaje za mesto Kranj. Nabavil je tudi veËjo vo- dno turbino 300 KM, ki naj bi zadostovala za potrebe poveËanega mlina in dajala ?e dovolj moËi za elektriËno razsvetljavo mesta. Vendar pa je bil odziv kranjskih me?Ëanov na to novost zelo majhen in ker so tudi obËinski moaje odklonili MajdiËevo ponudbo za razsvetljavo mestnih ulic, je ta od svoje prvotne namere odstopil. Nabavil si je le manj?i dinamo za 15 kW, 220 V, s katerim je leta 1893 zaËel razsvetljevati modernizirani mlin, gospodarska poslopja in stanovanjske prostore. ObËinski moaje niso sprejeli ponudbe Vinka MajdiËa, da bi elek-trificiral mesto Kranj. Tudi ponudbo o napeljavi javne razsvetljave leta 1901 kranjskega podjetnika Kreuzbergerja, ki je imel od leta 1898 v PeËeh pod aeleznim mostom zagrajeno reko Mokro in elektrarno s turbino 70 KM ter dinamo za 50 kV, so obËinski moaje zavrnili. Tako so v Kranju ?e dolga leta potem razsvetljevale ulice brljive petrolejke, in sta ga tako ©kofja Loka in TraiË v tem pogledu daleË prekosila. Da je vse potekalo tako poËasi, ni niË Ëudnega, saj so obËinski svetniki modrovali v temi. ©ele v vojnih razmerah, ko se ni dalo veË dobiti sveË in petroleja za luËi, so se morali odloËiti za modernej?o osvetljavo obËinskih prostorov. Na seji 17. marca 1915 so sprejeli revolucionarni sklep. V prostore obËinske posvetovalnice in v pisarno naj se napelje elektrika s prikljuËki za pet aarnic in niË veË! Na seji obËinskega sveta 16. septembra 1919 so razpravljali o MajdiËevi pro?nji za gradnjo nove elektrarne. Razprava se je raz?irila na ?ir?e probleme elektrifikacije v mestu. Aupan je radovedne svetnike seznanil s tole obrazloaitvijo: ?Pri obËinskem svetu ae dolgo obstaja poseben odsek za elektrifikacijo. Aal pa ta odsek ae nekaj let ne deluje, kot bi bilo treba. Medtem sta namreË dva Ëlana sveta ae umrla, tretji pa je ae nekaj Ëasa na zdravljenju v Ljubljanski nori?nici.« V takih razmerah ni niË Ëudnega, da je Vinko MajdiË na koncesijo za novo elektrarno Ëakal nekaj let. Elektrarna Vinko MajdiË pred 80 leti V Kranju, ©kofji Loki in Medvodah, na Jesenicah in v Lescah se je razmahnila industrija, za kar je seveda potrebovala tudi elektriËno energijo. Elektrarne so oskrbovale lastnika in njegove sosede. Elektrifikacija se je loËeno ?irila iz veË zasebnih elektrarn, v dvajsetih letih tudi iz elektrarne Vinka MajdiËa za kranjsko obmoËje. V Arhivu Slovenije sem v letih 2000-2003 pri iskanju podatkov v denacionali-zacijske namene zasledil v obseanem gradivu TehniËnega oddelka Dravske banovine in konvolu-tu ElektriËne centrale in naprave (1918-1945), precej zanimivih izvirnih tehniËnih in upravnih dokumentov, ki so potrebni nadaljnje raziskave in sistematiËne obdelave. Ko so se konËala pogajanja s »ehi za gradnjo veËje tekstilne tovarne JugoËe?ke na Ga?tejskem pa?niku, je obËina leta 1923 dala MajdiËu dovoljenje za postavitev veËje elektrarne. Leta 1924 je zaËela obratovati elektrarna Vinko MajdiË z moËjo 380 kVA in 3 kV napetostjo. Ko je tekstilna tovar- MajdiËeva elektrarna, danes imenovana elektrarna Sava. na zaËela obratovati, je MajdiË moË elektrarne poveËal na 870 kVA. Torej je prav ta elektrarna odloËilno vplivala na zaËetek tekstilne industrije v Kranju. V knjigi Razvoj elektrifikacije Slovenije (TZS, 1976) je navedena kot tehni?ka zanimivost regulacija elektrarne. Turbine tipa Girald niso imele hidravliËnih regulatorjev, saj jih za pogon mlina tudi ni bilo treba, zadostovala je regulacija z vodnimi zapornicami na roËni pogon. Pri pogonu elektriËnega generatorja pa je bila potrebna bolj fina regulacija. To so dosegli z regulacijo na vodni upor. Centrifugalni regulator je s potapljanjem elektrod v vodni bazen izravnal manjkajoËo obteabo odjemalca. Na grobo so regulirali z vodnimi zapornicami, fino regulacijo pa je prevzel vodni upor. To se je ?e kar dobro obneslo, zlasti ker se v tekstilni industriji obteabe zelo malo spreminjajo. Nekoliko teaav je bilo le ob izpadih, ko je bilo treba zapornice hitro zapirati, kar pa so pozneje avtomatizirali. Ae leta 1926 je elektrarno prizadela huda nesreËa. Visoka voda je podrla izpustne zapornice ob elektrarni, tako da ji je bilo onemogoËeno obratovanje. Prizadeta tekstilna tovarna je takoj poiskala nov vir energije. To so ji ponu- dili pri Kranjskih deaelnih elektrarnah (KDE), ki so tedaj ?irile svojo visokonapetostno mreao iz Airovnice prek Brezij, Podbre-zij, Naklega proti Kranju. Pogodila se je z njimi, da so vod takoj podalj?ali do tovarne. Pri tem je tudi ostalo, tako da je prejemala JugoËe?ka tok iz MajdiËe-ve elektrarne le do izteka pogodbe, pozneje pa samo od KDE. MajdiËeve elektrarne to ni tako hudo prizadelo, ker so medtem zaËeli graditi v Kranju nove tovarne, katerim je elektrarna dobavljala elektriËno energijo. Po ohranjenih dokumentih je pod nazivom in lastni?tvom ?Elektrarna V. MajdiË« obratovala od 15. aprila 1927, verjetno pa ae prej, o Ëemer bi bilo treba z raziskavo ?e pridobiti izgubljene avtentiËne dokumente. Na mestu, kjer so bile nekdaj zapornice, so ae leta 1927 postavili novo elektrarno s prostorom za dva agregata. Najprej je zaËela obratovati turbina Weipert s 455 KM, ki je imela ae hidravliËni regulator in generator Bergman moËi 460 kVA, 3 kV napetosti na jermenski pogon. Leta 1930 so postavili ?e en agregat ©koda s turbino 935 KM in generatorjem 875 kVA, 3 kV napetosti. V novi stavbi je bilo tudi razklopi?Ëe visoke napetosti, transformator in odvod daljnovoda za Medvode. Širitev omrežja Majdičeve elektrarne Industrija se je v Kranju zelo hitro ?irila, zgrajene so bile ?tiri nove tekstilne tovarne in poleg tem je elektrarna zaËela dobavljati tok tudi tovarni gumijevih izdelkov. Ta se je zaËela hitro razvijati, in elektrarna Mayer, ki jo je doslej oskrbovala z elektriËno energijo, ji ni mogla zagotoviti zadostnih koliËin. Poleg tega je zaËela elektrarna ?iriti svoje omreaje tudi na vasi v okolici Kranja, medtem ko se je za mesto Kranj sporazumela z elektrarno Mayer, da ga ta oskrbuje z elektriko, razen nekaj ulic, ki so bile v neposredni bliaini MajdiËeve elektrarne. Sporazumeli so se tudi o paralelnem obratovanju. V Arhivu Republike Slovenije so v konvolutu tehniËnega oddelka ohranjeni dokumenti pod ?t. 3315, z dne 5. maja 1928, za izvajanje elektriËne mreae nizkonapetostne naprave v Kranju po tvrdki V. MajdiË, pod ?t. 7806 z dne 10. novembra 1928 za podelitev dovoljenja elektrarni V. MajdiË za zgradbo prostega voda od centrale v Kranju h kranjskim tekstilnim tovarnam na Gorenji Savi in pod isto letnico tudi ohranjen naËrt 10 kV daljnovoda za tekstilno tovarno Franca Sirca v Straai?Ëu. Nadaljnji interesenti so se zaËeli pojavljati v Medvodah. Tamkaj?nja tovarna firneaa, barv in lakov se je pogodila za dobavo elektriËne energije iz Kranja. Ker je raËunala ?e na nove odjemalce celo v okolici Ljubljane, je elektrarna leta 1928 zgradila daljnovod napetosti 35 kV do Medvod in ga nameravala podalj?ati ?e do KleË, vendar tega ni uresniËila. Poleg omenjene tovarne je elektrarna prevzela ?e dobavo tovarne celuloze v GoriËanah in pozneje tudi novi tekstilni tovarni. Elektrificirirala je tudi vasi v okolici Medvod. Zanimiv je dokument v Arhivu Republike Slovenije ?t. 6004 z dne 18. avgusta 1928 gradbene direkcije v Ljubljani, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dovoljenjem za postavitev drogov im-pregniranih po amerikanskem sistemu pri daljnovodu Kranj-Medvode. Leta 1929 je elektrarna Vinko MajdiË pridobila dovoljenje za poloaitev kabla in postavitev transformatorske postaje v Straai?Ëu, uporabno dovoljenje za zgrajeno transformatorsko postajo Tekstilindus v Kranju in poloaen kabelski vod od svoje elektrarne do transformatorske postaje. Leta 1931 je kr. sresko naËelstvo v Ljubljani, pod ?t. 66/2 z dne 4. februarja 1931 sprejelo odlok za porabo in obratovanje elek-trificiranih vasi Medvode, Preska, Va?e in Svetje. Leta 1933 je elektrarna sklenila pogodbo z elektrarno v ©kofji Loki za medsebojno izmenjavo elektriËne energije. Obratovanje je potekalo v zaËetku po 5 kV daljnovodu, ki so ga pozneje preuredili na 10 kV napetost, ker je bila ta za prenose koliËine energije bolj primerna. Leta 1935 so bile dograjene elektriËne naprave od Gorenje Save do JugoËe?ke in na Ga?tej, za kar je Elektrarna Vinko MajdiË pridobila tudi odloËbo ?t. 1464/4-1935. Leta 1935 so v MajdiËevi elektrarni rekonstruirali svojo najveËjo napravo, ki je bila sestavljena iz dveh turbin tipa Girard, vsaka z moËjo po 300 KM. Med sabo sta bili povezani mehansko in skupno sta poganjali en sam generator 380 kVA. Nerodni mehanski prenos so odstranili, vsaki turbini so prigradili zobati prenosnik in generator, k eni starega moËi 380 kVA, k drugi pa novega moËi 350 kVA in s tem ?e enkrat poveËali proizvodnjo elektrike. Po rekonstrukciji leta 1935 je imela elektrarna instaliranih v vodnih napravah 2.065 kVA in 960 kVA kaloriËne rezerve. Svojo najveËjo proizvodnjo je po podatkih v knjigi Razvoj elektrifikacije Slovenije (TZS, 1976) MajdiËeva elektrarna dosegla leta 1938 v vi?ini 11.000 MWh. Drago Papler nadaljevanje prihodnjiË 69 Foto arhiv AROC PAR PISTES Lani poleti smo se prijatelji ob priloanosti pogovarjali, da smo malce naveliËani obveznih flaurk« in vËasih prisiljenih proslavljanj ob novoletnih praznikih, zato je nekdo predlagal, da bi praznike preaiveli v krajih, kjer zanje sploh ne vedo, v kraljevini Maroko, ki v arab?Ëini pomeni kraj, kjer zahaja sonce. .^ ^ Raznolikost pokrajine, ki sega od štiritisočakov Atlasa, do prostranstev Sahare, obal Atlantika, in pestrost flore in favne sta res enkratni, mogoče edinstveni prav in samo v Maroku. Kraljevina Maroko je po obsegu 22-krat večja kakor Slovenija, država ima tudi neprimerno večji naravni prirastek prebivalstva kot Slovenija. Od leta 1950 je prebivalstvo naraslo za več kot trikrat - z deset na trideset milijonov. Prebivalci so večinoma Arabci in Ber-beri, ki so muslimanske veroizpovedi. Razvitejši je severni del z mesti, kot so Casablanca, Rabat, Meknes, Fes, Marakeš, medtem ko se v južnem, saharskem delu življenje zadnjih nekaj sto let ni bistveno spremenilo. BDP na prebivalca je okrog 1100 evrov, kar je toliko, kot smo na osebo porabili za celotno, štirinajstdnevno potovanje. Odvisno od različnosti pokrajin so različne tudi povprečne letne temperature. V južnem delu Maroka, kjer smo preživeli večino naše avanture, pozimi dosegajo do 30 stopinj Celzija podnevi ter okrog 0 stopinj ponoči. Poleti je pa skoraj nevzdržno - temperature okrog 50 stopinj Celzija niso nič posebnega. Naporna pot do cilja V petek, 19. decembra lani, ob 3h zjutraj smo se člani odprave Maroc par Pistes - vodja Milan z ženo Slavko, hčerko Asjo ter šti-rinožno domačo ljubljenko Nejco v črnem vozilu Land Rover Defender 110 Td5, Cveto in Henrik v belem vozilu Land Rover Defender 90 Tdi ter Janez in jaz v belem vozilu Land Rover Defender 110 Td5 - odpravili na pot. Začela se je dolgočasna in utrujajoča vožnja po italijanskih, francoskih in španskih avtocestah. Približno ob desetih zvečer smo imeli vožnje čez glavo, zato smo avtocesto zapustili in poiskali prenočišče. V kraju Ampolla smo našli primeren hotelček, kjer smo po približno 1700 prevoženih kilometrih zadovoljni in utrujeni prespali. Sobota, 20. decembra, 2. dan. Ce smo hoteli biti zvečer v Maroku, smo moraU vstati ob šestih zjutraj. Po jutranji kavi nas je pot vodila mimo Valencie, Murcie, Lorce, Granade, Malage, do Al-gecirasa - »španskega Gibraltarja«. Na enem od kioskov smo za 175 evrov s popustom kupih povratne vozovnice za trajekt Algeci-ras/EU-Sebta/AFR, nato smo se peljali še kakšnih deset kilometrov do pristanišča. Ker smo hoteli privarčevati in gorivo natoči-ti šele v Sebti, kjer je nafta bistveno cenejša, smo zadnjih 50 kilometrov vozili s prižgano opozorilno lučko za gorivo. Bo ah ne bo? Ni panike, pozneje sem nato-čil 74,8 litra goriva, kar pomeni, da sem imel prej na voljo še vsaj dva decilitra goriva! V Sebti (Ce- uta) je gorivo pol cenejše, to pa zato, ker je mestece pod špansko jurisdikcijo, leži pa na afriškem kontinentu, in Španija iz političnih razlogov spodbuja naseljevanje, predvsem s takšnimi in podobnimi olajšavami. Sebta je sicer zelo podobna našemu Portorožu. Zapleti na meji Nadaljujemo do mejnega prehoda z Marokom, ki leži kakih pet kilometrov stran od centra. Meja. Šok. Velike železne ograje. Neurejena okolica. Propadajoče stavbe. Birokracija, administracija. Milan nam pove, katere papirje naj pripravimo - potni list z vizo, zeleno karto, izpolnimo naj poseben formular v francoščini za vstop, vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje! Prometno? Ojej. Nimam, pozabil! Je v domači denarnici. Milan znori. Da sem neodgovoren do skupine, da nimam nobenih možnosti, da pridem čez, ker ti tukaj težijo dve uri, tudi če imaš vse. S Slavko ga miriva, češ pozitiven pristop, poskusimo, mogoče pa bo šlo, ne obupati! Med dokumenti najdem potrdilo o homologaciji, ki je podobno prometnemu, s tem, da je kot lastnik napisan uvoznik - še Tehnounion. Bom poskusil s tem! Milan je bil prepričana, da nimam prav nobene možnosti. Pa se je primajal še en Maročan v delabi - njihovo tradicionalno oblačilo - in ponudil pomoč. Sicer je tam takšnih kar mrgolelo. Sli smo do prvega okenca, kjer so nam potrdili en obrazec. Nato do drugega, kjer so zahtevah še prometno dovoljenje. Drugi seveda brez težav, jaz pa sem predložil homologacijo. Vestni uradnik je zadevo - jasno - opazil, začel je nekaj žlobudrati v arabščini, pa malce v francoščini. On me ne more spustiti - zadevo mora pregledati »inspectour«. Na obrazec nekaj napiše ter me napoti do inšpektorja v neko posebno pisarno. Milan benti. Gotovo, »en-de, šlus«. Pri inšpektorju moledujemo, mu kažemo vse možne papirje, ki jih imam, on nekaj sprašuje, gre do uradnika, pa pride nazaj, pa spet vprašanja in to traja ... Nato Cveto izdavi čarobni stavek: »Please, we are group,« nekaj po francosko pristavita še Slavka in Milan, nekaj zažlobudra še Maročan, nakar »inspectour« na zadnjo stran obrazca napiše eno »kračo« ter nas odslovi. In spet nazaj do uradnika, ki pod inšpektorjevo »kračo« pristavi še svojo in končno doda žig. Hura, uspelo je. Milan kar ne more verjeti, da mi je brez vseh zahtevanih papirjev uspelo priti v Maroko. Očitno sem prvi tak primer. Vidiš, Milan, pozitivni pristop, pa zadeve gredo, ga mirim. Nekdo očitno mora biti prvi. Maročanu stisnem v roko bankovec za 20 evrov. Priklonil se je skoraj do tal in se mi ni nehal zahvaljevati. Prvi stik z deželo Se nekajkrat pokažem znameniti obrazec, ko končno zapustimo mejno cono in se odpeljemo proti Tetouanu, mestu kakšnih 40 kilometrov od meje, kjer poiščemo hotel z garažo. In najdemo Hotel de Paris z dvema zvezdicama, za ceno 236 dirhamov na noč za dvoposteljno sobo. To je okrog 23 evrov, kar ni veliko. Hotel v slogu Alana Forda, zame kulturni šok. Umazanija, vonj po ne vem čem. Ampak vodo, kopalnico in garažo pa hotel vendarle ima. Ko se nastanimo, gremo na ogled mesta in na večerjo. Maroko ima enourni časovni zamik tako, da je ura šele deset. Malce pohajamo po mestu, pazimo, da ne stopamo v smeti, ki so kar raztresene po ulicah, in pridemo do bifejčka s hrano. Naročimo piščanca, krompirček, juhe... Sam sem skeptičen in naročim omleto. Plastični prt na mizi se kar prilepi na dlan, čeprav ga je natakar prej z umazano cunjo celo pobrisal. Tu očitno veljajo drugi higienski kriteriji. Ok, se jim pa prilagodimo, bomo pa živeli kot udeleženci Camel Thropyja. Ce bodo pa kakšne prebavne motnje, pa imamo s sabo pravo medicino, tablete in namočene rožce v alkoholu od Cvetove stare mame. Nedelja, 21. decembra - 3. dan. Zgodaj smo vstali in se odpeljali proti mestu Missour. Ponekod v mestu je kot na našem smetišču. Suha struga potoka je bila polna smeti, ob cesti prav tako. In nikogar ni nič motilo. Živijo naprej. In mi moramo naprej. Po slabi asfaltni cesti smo se pripeljali v gorsko vasico Chefchaouene, kjer je bil krajši počitek za čaj. Cajnica je bila nad tržnico, tako da smo imeli lep pogled na dogajanje na njej. Gnilo sadje in zelenjava skupaj s svežo, v delu, kjer so prodajah meso, je bilo gojišče muh, najraje so tacale prav po kakšnem zajetnem telečjem bedni. Vonjave »omamne«. Si mislim, kaj za vraga bom sploh še lahko jedel? Ah samo domačo, s sabo prineseno hrano? Pijemo pravi maroški čaj, ki ga postrežejo v steklenem kozarcu in je v bistvu pravi zeleni čaj, v katerem je nekaj listov mete. Caj se iz čajni-ka pravilno postreže tako, da teče v kozarec s prav take višine, da se čaj peni. Potem je okus pravi. Spijemo čaj in se odpravimo naprej. Še pred izhodom iz vasi pa je ob cesti mehanična delavnica. In Cveto ima kar hudo težavo. Ze v Ljubljani mu je bilo rečeno, da ima sesuto »visko« sklopko, ki uravnava delovanje ventilatorja, ta pa se »ravno prav« vrti, da se motor ne pregreje. Cveto se je vseeno odločil, da gre, saj naj bi v Maroku (dežela Land Roverjev, morajo ga imeti!!) zamenjal okvarjeni del. Avto je zdržal vso to dolgo pot po avtocestah, zdaj pa je začel malce čudno ropotati. Povprašamo pred delavnico (ropotarnico), ah bi se dalo to dobiti. Usmerijo nas nazaj v vas, v neko trgovino pri Total pumpi. Lastnik trgovine pove, da potrebuje mere ležaja, da bo našel pravega. To pa ne gre, ker moramo zadevo odmontirati, kar bi vzelo preveč časa, zato navkljub tveganju odpovedi motorja odpeljemo naprej. Bo že zdržalo. Mora. Smer Fes. Do Fesa se vozimo ob neverjetno zelenih livadah - očitno je pred kratkim močno deževalo. Ob cesti so tudi vidni lepo ureje- Odcep proti Missourju -začetek puščave. Foto Igor Loborec Pred hotelom de Paris v Tetouanu. 7. »Tovarna« predelave in barvanja usnja v Fesu. (fe Foto Igor Loborec Se že spuščamo Atlasa v bolj puščavski svet - zgoraj ruševine Ksarja (gradu). 72 ni nasadi oliv, ki jih je tu v izobilju. Ker vozi Janez, testiram sistem GPS skupaj s SW Touratech na prenosnem raËunalniku. Deluje brezhibno. Na zaslon se lepo izrisuje zemljevid, cesta in modra Ërta, ki ponazarja na?o pot. Fiksna enota pa zaradi SW napake napaËno kaae koordinate. Vendar niË hudega, na raËunalniku so vsi podatki pravilni. Moti le preveliko odstopanje vi?ine od dejanske - za 50 metrov. To izvem, ko primerjam druga dva GPS-ja - Garmin in Magellana. Prispemo v predmestje Fesa, tretjega najveËjega maro?kega mesta. Ae takoj na prvem veËjem kriai?Ëu se na nas prilepi mope-dist, ki sli?i nepravilno ropotanje Cvetovega ?lendija«. Beseda, dve in ae gremo na nekak?en servis. Ugotovimo, da v Fesu ni servisa za Land Roverje, obstajajo samo domaËe razliËice. Je nedelja, malce Ëez 12. uro, mogoËe se bo jutri dal dobiti nov del? OdloËimo se za prisilen postanek. Mo-pedist - Habibi - nas odpelje do nekega znanca, ki naj bi zadevo popravil. Zadevo pregleda in obljubi, da bo jutri ali zamenjal del z novim ali popravil obstojeËega. Kam sedaj? Habibi nas pelje do nekega cenenega hotela z dvema zvezdicama v predmestju Fesa. Hotel Raha. Cena 150 dir-hamov na noË za dve osebi. Nekatere sobe z vodo in WC-jem, nekatere skupni WC in tu?. Midva z Janezom dobiva sobo s kopalnico. Tu? je ae Ëisto porume-nel zaradi vodnega kamna in veËletne neuporabe. Soseska kot nekak?en Bronx v New Yorku. Zame noro. Ko se namestimo, Habibi pove, da ima strica, ki je turistiËni vodnik in ki nam bo razkazal Fes. Z Abdulom po mestnih znamenitostih Kmalu pride markanten moaakar Abdul, v Ërni ?elabi z belim ?alom, ki govori celo angle?ko. Odpeljemo se proti staremu delu Fesa, imenovanem Medina. Parkiramo pred obzidjem, vodnik poskrbi za varovanje polnih vozil in skozi stranski vhod odkorakamo v staro mesto. Najprej si ogledamo restavracijo, v kateri bomo po ogledu Medine veËerjali. Kot iz 1001 noËi! Vodnjak sredi dvorane, Ëisto, urejeno. Potem nas Abdul pelje do trgovinice z usnjenimi izdelki, od koder je enkraten pogled na ?roËno tovarno« barvanja usnja. Moaakar se usede v kot in Ëaka, da bomo kaj kupili. In smo res. Slavka copate za 300 dirhamov, Cveto enake za pol manj. PaË umetnost pogajanja. »e ima? Ëas, lahko ceno zniaa? celo na 20 odstotkov prvotno postavljene. Abdul nas pelje po ozkih ulicah Medine ?e do obrata, kjer delajo in peËejo kruh, ogledamo si ?e eno prvih univerz, ustanovljeno leta 900. Ulice Medine so tako ozke, v ?irino merijo le dva do tri metre, da so lahko pokrite s posu?enim tr-stiËevjem, in po njih se enakovredno ?sprehajajo« tako ljudje kot tudi aivali - osli, konji. GneËa je temu primerna. Dobi? pa tukaj vse, kar se da kupiti. Raj za zapravljanje. Abdul nas nato pripelje do ?ole tkanja preprog. Ne glede na to, da trgovcu povemo, da ne bomo niË kupili, nas ta odpelje v neko sobico zadaj, vso obloaeno z raznimi preprogami in nam ponudi Ëaj. Povabilo sprejmemo, Ëeprav vemo, kaj nas Ëaka. Trgovec nam pove, da nam ne bo niË ponujal, samo Ëaj. Izgine in se takoj vrne s Ëajem. Neverjetno, kaj imam samo za vas. In ae zaËne predstavo. Po tleh razgrne mnoaico lepih preprog - za vas samo 250 dirhamov kos. Cveto se zagleda v lepo rdeËo preprogo velikosti tri krat dva metra, obe?eno na steni pred njim. In nato, napaka - trgovca vpra?a, koliko stane. Konec, oziroma zaËetek. Za samo 400 evrov, ker je roËno tkan, in ?bla, bla, bla«. Cveto se ne da in ga za tako ceno niti sluËajno ne zanima. Prodajalec spusti na 350 evrov. Cveto niË. VkljuËim se ?e jaz in hoËem razloaiti, da Cveto potrebuje denar za popravilo ?lendija«, da smo v bistvu danes zato v Fesu. Kako me je grdo pogledal! In mi je dejal, da naj bom tiho, kajti on trguje s Cvetom, in ne z mano! In ?e resno je mislil. Igra se nadaljuje. Cveto zaËne s ponudbo - 100 evrov. Trgovec 300, Cveto 120, Trgovec 250, Cveto 140, Trgovec 200, Cveto 150 - zadnja ponudba. Vse skupaj je trajalo vsaj pol ure. Trgovec ne popusti bistveno - 180. PreveË, Cveto se ne da, zato vsi vstanemo in se poslovimo. Ko smo ae na ulici, pridrvi trgovec, Ëe? da se je pogovoril s ?efom in da preprogo proda za 160 evrov. In se Cveto premisli, roka pade, posel je sklenjen. Pa je na koncu vseeno plaËal 170 evrov, ker je vzel na kartico - 160 velja samo za ?gotovino na roko«. Malce utrujeni nadaljujemo za Ab-dulom. Medina je labirint uliËic, in brez vodnika se zagotovo izgubi?. Fe?ka Medina je ena veËjih na svetu. Pridemo ?e v trgovino z oblaËili, kjer s Slavko in Asjo uprizorimo malo modno revijo, kupimo pa niË. Nato ?e do rezbarjev v baker ter do trgovinice z zeli?Ëi, kjer nam trgovec pokaae marsikaj. Za bolj?i vid obstaja neka ?aavba« - kdo bo poskusil? Janez se ojunaËi. Trgovec namaae z aavbo paliËico in podrgne z njo ob Janezovo oËesno veko. Joj, kako peËe. Je malce preveË proti oËesu potegnil. Z pekoËim rdeËim oËesom se Janez odloËi, da ne bo veË posku?al. Pokupimo nekaj malega olja, di?avic, zaËimb in ae gremo na veËerjo v ?1001 noË«. NaroËimo klasiËno maro?ko jed - ta?in (tajine), v mnogih razliËicah, kakor za koga. Pijemo ustekleniËeno vodo. VeËerja nas kar stane, ker je restavracija zaprtega tipa in je odprta samo po potrebi - Ëe se kak?no skupino sluËajno ulovi. Vendar za na?e razmere ?e vedno zelo poceni. Po veËerji se peljemo nazaj do hotela, izplaËamo Abdu-la (20 evrov), nato pa v spalne vreËe. Jutri moramo biti spoËiti. Prvi stik z divjino Ponedeljek 22. decembra - 4. dan. Cveto in Henry zgodaj vstaneta, ker sta se tako dogovorila s Habi-bijem. Ura 7:30, njega pa od nikoder. Dogovorjeno je bilo, da bodo ?li pogledat v trgovine, ali se da kupiti nova visko sklopka. Po pol ure Ëakanja se Cveto odloËi, da bo kar sam poiskal servis, ?e posebej po zatrjevanju receptor-ja hotela, da uradni servis v Fesu je. In se odpelje. Pol ure za njim pride Habibi na svojem mopedu. Ja, smo bili zmenjeni, sem paË zamudil to eno uro! A se vznemirjate zaradi tega? Povem mu, kam naj bi ?el Cveto, in Habibi ga gre iskat. Z Janezom pospravljava prtljago in skozi hotelsko okno opazujeva moaakarja, ki nekaj poËne na zelenici nasproti hotela. Neverjetno! Moaakar enostavno poËepne, dvigne ?elabo in opravlja potrebo. Potem v bliaini poi?Ëe nekaj za obrisat, prvo, kar mu pride pod roko, ae ?rabljeno«. Predstavljajte si to poËetje sredi dneva v parku Zvezda v Ljubljani. No, tu so res drugi kraji in zelo drugi obiËaji. Kmalu pokliËemo Cveta, pravi, da originala ni, da pa sta ae pri istem mehaniku kot vËeraj in da fant nekaj nabija s kladivom po motorju. In da sku?a zavariti jeklo in aluminij. Teaka bo. Medtem gremo ?e malce v mesto, saj lahko popravilo traja ves dan. V mestu gremo v banko, kjer vsak zamenja dvesto evrov v domaËo valuto. Pozneje se pokaae, da je bilo ?e to preveË. PokliËe Cveto, da je popravilo konËano. Zato se odpeljemo do mehanika ponj. Skupaj nato nadaljujemo preko Sefrouja proti Missourju in Boudnibu, mestu, kjer naj bi prenoËili. Na poti se zaËne kazati vsa lepota narave Maroka. Deloma Ëista divjina, samo asfaltna cesta se kot kaËa vije proti obzorju. Vozimo po goli planoti skoraj 2000 metrov visoko, potem se spustimo proti pu?Ëavskemu delu Maroka. Malce pred Missourjem zavijemo desno, kjer naj bi bila prva pista. Pa ni. So jo ae asfaltirali - menda zato, ker naj bi bilo v Maroku leta 2010 neko svetovno prvenstvo, in obnavljajo vso infrastrukturo. Vseeno je tudi po asfaltu potovanje zanimivo, ker nas je obkroaala res enkratna pokrajina. V mraku tako prispemo v vas Ben -Tajjite, kjer konËno vozimo po prvi pisti. Pista je v bistvu stara karavanska povezava, ponekod zvoaena predvsem s terenskimi vozili, drugod pa sploh ne. V ?irini enega kilometra so vidne kole-snice predhodnikov, tako da vsaj ve?, v katero smer je treba iti. Pista je dolga priobliano 40 kilometrov in je Ërtkano oznaËena pot R601 (Zemljevid Michelin Ma-rocco 742 National). Ker se je ae moËno zmraËilo, sva z Janezom priagala ?e dodatne dolge luËi, kar se je pokazalo kot zelo koristno. NamreË, na vsakih tisoË metrov je bilo globoko korito suhega potoka, in Ëe bi vanj pripeljal s 60 kilometri na uro, bi se verjetno maro?ka zgodba neslavno konËala. Najgloblje korito je bilo tako veliko, da je bilo treba vanj zapeljati s celim vozilom in potem nekako na drugi strani izplezati ven. Pista je vodila preko nekega kamnitega prelaza, ki nas je kljub reduktorju in drugi prestavi dodobra pretresel. Po dobri uri in pol voanje smo ae v Ëisti temi pri?li na makadamsko cesto, kjer se je zaËel drugi del zgodbe, ki se je nadaljevala ?e vse naslednje dni. Prah - kot zadnja sva bila z Janezom deleana dvojne doze prahu - ki se je poËasi in vztrajno prerinil v vse pore avtomobila, lase, usta, nos. Pivo je zaleglo le toliko, da sva si za trenutek spra-la prah iz ust. Na sreËo pa je bilo makadama kmalu konec, pri?li smo na asfalt in po njem ?e kakih 15 kilometrov do Boudniba. Igor Loborec Nadaljevanje prihodnjiË: Maroc par Pistes II ali kako smo vozili dve trasi rallyja Paris-Dakar deset dni pred uradnim startom! 73 N J_ 1EVARN0STI KRONIČNE LEDVIČNE BOLEZNI Bolezni ledvic in visok krvni tlak so nemalokrat povezani - dolgotrajno povi?an krvni tlak lahko okvari ledvice, ledviËne bolezni pa pogosto povi?ajo krvni pritisk. Zlasti slednji je tako eden izmed poglavitnih kazalcev in opozorilnih znakov ledviËnih bolezni. ^ s 74 Ledvice iz telesa odstranjujejo odvečno tekočino in škodljive snovi, ki nastanejo pri presnovi beljakovin. V njih se tako vsak dan prečisti 180 litrov krvi, izloči pa od 1,5 do dveh litrov seča ter z njim vred škodljivi presnovki. Poleg tega opravljajo ledvice še druge naloge, najpomembnejše med njimi so uravnavanje krvnega tlaka, števila rdečih krvnih telesc in količine kalcija ter vzdrževanje ustreznega kislo-bazičnega ravnovesja v krvi. Vzroki nastanka Najpogostejši vzroki nastanka kronične ledvične bolezni so sladkorna bolezen, nezdravljena aH slabo zdravljena arterijska hi-pertenzija in glomerulonefritisi. Slednji predstavljajo skupino ledvičnih bolezni, pri katerih so okvarjena predvsem ledvična telesca, torej del ledvic, kjer se kri čisti. Kot že rečeno, je tudi visok krvni tlak tisti, ki lahko okvari ledvice, čeprav ga zdravniki uvrščajo večidel med znake, ki opozarjajo na ledvično bolezen. Ljudje, pri katerih je tveganje, da bi zboleli za omenjeno boleznijo, večje, morajo biti poleg omenjenega znaka pozorni še na naslednja opozorila, ki jim jih daje telo: - otekanje nog, obraza ali predela okrog oči, - rjav ali krvav seč, - ledveno bolečino, ki ni povezana s telesno dejavnostjo, - povečano ali zmanjšano odvajanje seča ter - pekoč in dražeč občutek ali bolečina med odvajanjem seča. Kadar začutijo katero izmed navedenih tegob, morajo takoj obiskati zdravnika, saj lahko ta le z zgodnjim odkrivanjem bolezni prepreči nastanek kroničnih ledvičnih obolenj ter prepreči aH pa vsaj zelo upočasni slabšanje delovanja ledvic. Nekatere kronične bolezni te vrste lahko namreč povzročijo odpoved omenjenega telesnega organa. Takrat mora oboleli na čiščenje krvi z umetno ledvico (hemodializa), na trebušno ali peritonealno dializo ali celo na operacijo, pri kateri mu kirurg presadi ledvico. V nasprotnem primeru lahko pacient zaradi zastrupitve telesa ali tako imenovane uremije umre v zelo kratkem času. Zdravnik na pregledu oceni ledvično delovanje tako, da izmeri koncentracijo serumskega krea-tinina - če je ta povišana, je zelo verjetno, da oseba res boleha zaradi opisanega kroničnega obolenja. Nanj opozarjajo rdeče krvničke in beljakovine v seču, kar pomeni, da ledvice ne delujejo več dobro, saj so pustile tem snovem, da pridejo v seč. Večje, kot je izločanje beljakovin, hujša je okvara, in ledvično delovanje se temu primerno hitreje slabša. Pri večji količini beljakovin se seč tudi močneje peni. Zdravo aivljenje -zdrave ledvice Kot smo že povedali, je eden izmed glavnih znakov ledvične bolezni zvišan krvni pritisk, zato je zelo pomembno, da bolniki dovolj zgodaj spoznajo nevarnosti nezdravljenja ali premalo učinkovitega zdravljenja te tegobe. Zelo visok pritisk (180/110 mm Hg ali celo več) lahko namreč že v kratkem času zelo poslabša ledvične funkcije. Prav zato se morajo bolniki najprej lotiti nižanja krvnega tlaka na približno 130/85 mm Hg ali celo nekoUko manj. Zdravniki v največ primerih predpišejo zdravila, vendar ne običajna za zniževanje pritiska, temveč takšna, ki obenem tudi zmanjšajo izgubljanje beljakovin s sečem. Sicer pa najbrž ni treba posebej poudarjati, da je treba za zdravje ledvic skrbeti vsak dan in da morajo to početi vsi ljudje, ne zgolj tisti, ki sodijo v skupino tveganja. Ledvice bodo dobro delovale, če bomo vsak uživali veliko sadja in zelenjave, malo mesa, namesto živalskih maščob pa uporabljali oljčno olje in zmerno omejili beljakovine. Tudi sol je strup za ledvice, saj zadržuje vodo v telesu, zato se lahko pojavijo otekline, obenem pa se zviša tudi krvni tlak. Piti je treba tudi čim več tekočine, in sicer približno toliko, da lahko odvajamo od 1,5 do dva litra seča na dan. Najprimernejša je navadna voda -mineralna namreč vnese v telo preveč soli, podobno se je treba izogibati pijač z mehurčki, pre-sladkih sokov ter alkoholnih pijač. Kajpak tudi kajenje slabša delovanje, podobno imajo več težav pretežki ljudje in tisti, ki se premalo gibljejo. Simona Bandur Povzeto po brošuri Ledvice in zvišan krvni tlak (Staša Kaplan Pavlovčič in Rok Accetto) ALA MOJSTROVKA Letošnja zima se je dolgo upirala nosim željam po zimskih pristopih. Se preden se je snežna odeja po sneženju utrdila, že je na novo zapadlo. No, vseeno smo februarja po dolgi odjugi le dočakali taksne razmere, ki so omogočile kolikor toliko varne vzpone. Pot me vodi na Vršič, to zimo že drugič. Prvič je bila cesta še prevozna, vendar je na prevalu tako pihalo, da sem samo pogledal vrhove, zavite v oblake vejavice, in se odpeljal v dolino. Tokrat je snega toliko, da je cesta zaradi nevarnosti plazov zaprta (to sicer sporočajo še mesec dni po tem, ko to ne drži več ...) in zaradi mraza poledenela v spodnjem delu. Do sedla smo - z mano sta še dva kolega - od Koče na Gozdu v dobre pol ure lagodne hoje in razgledovanja. Bližnji vrhovi so pobeljeni, večina grap je dobro zalitih. Naš cilj je Butinarjeva grapa v Grebencu, to je južni greben Male Mojstrovke (2332 m). Bolj kot grapa bi lahko rekel gre-dina, tj. široka polica, ki pada z Grebenca na prostrana snežišča. Ta smer je bila prvič preplezana leta 1958. V Planinskem vestniku iz tega leta beremo: »Prvenstveni zimski vzpon v vzhodni steni Mojstrovke je 15.2.1958 izvedel Marko Butinar (AO Jesenice) sam. Dve sto metrov poledenele stene v naklonini 500 do 600 je preplezal v eni uri.« Kar je bilo za tisti čas morda težavno, je danes za povprečnega alpinista bolj »lažji trening«. Zagrizemo se v strmo pobočje, ki je mestoma trdo, zato kmalu nataknemo dereze. Vstop v smer je desno od običajne poti. Sprva široka grapa se zoži in postavi bolj pokonci. Različic vzpona je kar nekaj, mi uberemo vsak svojo, le začetek nam je vsem skupen. Vmesni skoki niso vsi zaliti s snegom, tam je zato plezanje težavnejše. Vršni del do izstopa je napihan in neva- ren za plaz, zato previdno tipamo do grebena. V dolini je megleno, mi pa v jasnini občudujemo okoliške gore, le veter je močan in nas sili k hitremu sestopu po lepo zaliti Pripravniški grapi nekoliko naprej proti vrhu. Mala Mojstrovka je eden naših najbolj obiskanih vrhov, tako pozimi kot v kopnem. Izhodišče za vzpon je Vršič, do koder lahko pridemo iz trentarske ali gorenjske strani (pozimi malo peš). Kako do vrha? S sedla se po glavnem snežišču (plazovito) vzpnemo v smeri dobro vidnega prehoda med stenama, ki vodi na Gre-benec. Zadnji del je najbolj strm. Čez škrbino stopimo na sleme, po katerem se vzpnemo vse do razglednega vrha. Sestopimo po isti poti. Ne glede na navidezno lahkotnost, s katero se nekateri podajajo na vrh, se pred odhodom vseeno prepričajmo o varnosti -prostrana snežna pobočja, po katerih hodimo, so namreč plazovi-ta. Tura je tudi zaradi strmega dela pod Grebencem zahtevna. Tam je nevarno za zdrs (požled ali pa je spihano) in padajoče kamenje (čelada). Hodili bomo 3 do 4 ure. Vodnik: Zimski vzponi v slovenskih gorah (Sidarta). Zemljevidi: Kranjska Gora, Triglav (1:25.000), Julijske Alpe, vzhodni ali zahodni del (1:50.000). Za zahtevnejšega hribovca, ki si želi večje strmine, pa pride v poštev tudi Pripravniška grapa, ki pa je težja, naklon je 300-400 in z višino skoraj 200 metrov. Našli jo bomo v desnem delu od običajne-ga pristopa na Grebenec. Vladimir Habjan Foto Vladimir Habjan Mala Mojstrovka z Vršiča. 75 s 76 1 ===^ v! ^^L_/ l\ p ¦ m NAS STIK ELEMENT V V BOLEČINA ANGLEŠKI PISATELJ (KINGSLEY) PODOČNIK PRI PRAŠIČU TOVARNA SRPOV MOŠKI, KI SNUBI, SNUBEC UGLED, VELJAVA it < J 1 PRVOTNA, OSNOVNA PODOBA, OBLIKA SREBRO STEBLO ZlT ALI TRAV PLOD v FR. NATUR. PISATELJ (EMILE) AFRIŠKA KRAVJA ANTILOPA PRIPADNIK ODPORN. GIBANJA ZDRAVNIK NEGATIVNI IONI POPRAV-LJALNICA AVTOMOB. VODNA 2IVAL NESREČA ŽILA ODVODNICA KOS POLJA GLAVNO MESTO VELIKE BRITANIJE FINSKI ARHITEKT (ALVAR) ODSTRAN. LUPINE ---------- MESTO V SIBIRIJI avtor VINKO KORENT SIMFON. SUITA RIMSKEGA-KORSAKOVA SVETLOBNI SIJ GLASBENIK PESTNER AM. POLIT. (WILLIAM) ČASTNI NASLOV STANOVANJE, ZLASTI V HOTELU ---------- PRESTOL NEON VZHOD (ANGL.) NAPIS NA KRIST. KR. POLITIK MIKOJAN TUJE Z. IME, LIJA DEL OSTREŠJA SODOBNIKI ILIROV ŽIDOVSKA DRŽAVA ENIGMA REKA SKOZI FIRENCE ELEKTRIN BRAT V GR. MIT. JAPONSKO OTOČJE HR. SKLAD. DEVClC AM. FILM. IGRALEC (LJUBEZ. ZGODBA) 1 1 ZAGREB ŠKOTSKO MOŠKO KRILO risba KIH DREVESNA SKORJA, LUBJE DEL, PLAT GLAVNO MESTO GANE VEK, DOBA X PREMIKANJE PO ZRAKU TOK, TULEC PLAVALEC THORPE ENAKA VOKALA LUTECIJ MESTO OB URALU V KAZAH-STANU NAZOBČAN LISTEK NA VLOGI, DOKUMENTU STARO IME AFR. DRŽAVE LESOTO REKA MED HRV. IN SLOVENIJO Oglašujte v reviji nas info: Itak d.o.o., marketing in tržne komunikacije, tel. 04140 91 91 NiË hudega, Ëe se vam niË ne da, pomembno je, da se vam niË ne vzame.