<jiHr;fflBiarsre«oa?m*-iES8i0EinKBse
Izhaja vsak petek. — Cena mu je 3 K na leto, za Nemčijo in druge tie-že!e4K, za Ameriko! do! Posamezne številke 8 v.
Izdajatelj in lastnik: Kon-sorcij lista »Naš Glas«. Odgovorni urednik Makso Hrovatin. - Tiska tiskarna Maks Hrovatin v Ljubljani.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo na: Uredništvo lista »Naš Glas« v Ljubljani. — Naročnina, reklamacije in oglasi naj se pošiljajo na: Upravništvo lista »Naš Glas«, Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Neodvisen gospodarsko-političen tednik.
Rinili iiiimiii m im umu nun inimiiiii
Štev. 14.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiii..............................................................
I	V Ljubljani, dne 3. aprila 1914.	f
iiiimiiiiiiiiii ;u mili m iiimiiniii mili
Leto 1.
I btev. 14.	|	V L.JU Dijani, une o. a p n; a	i
Trn...........mm..............n.....mmmmimmii.......mi......m..............imm.mmi.........m.mmmm.mmmi...mmm......mm............
Varstvena carina za kmetijo — pa vendar nič pravega napredka.
Leto 1917 nam bo prineslo nove trgovinske pogodbe z drugimi državami.
Taka trgovinska pogodba je silno važna a obenem težavna reč.
Vsaka država skuša od nasprotne dobiti kar mogoče ugodnosti glede uvoza, skuša pa dati kar najmanj ugodnost pogodbeni državi.
Možje ki vodijo pogajanja, morajo poznati državno gospodarstvo kar najbolj natanko in obenem morajo biti tudi previdni, da ne bodo ukanjeni in ž njimi cela država.
Pogodbe naše države iz 1. 1907 niso bile posebno srečne.
Industrija avstrijskih tovarn ni zadovoljna, češ da se je vsled agrarne carinske politike zaprla pot na Balkan in naša kmetija tudi ni zadovoljna, češ le veliki graščaki na Ogrskem, v Galiciji in na Češkem, so od trgovinskih pogodb profitirali, mali in srednji kmetje, katerih je tri četrtine, pa so imeli več škode kakor koristi, tovarniško delavstvo, meščanstvo in pa velika industrija, pa je imela naravnost veliko škodo.
Nasprotniki sedanjih carinskih, oziroma trgovskih pogodb navajajo za nazadovanje našega gospodarstva zanimive številke. Nate jih nekaj!
Vkljub varovalni carinski politiki za žito, se naša kmetija ni ne ekstenzivno niti intenzivno razvila, to se pravi: vkljub boljšim cenam, kakor je bila ta
poprej za pšenico in rž, se pridelovanje ni raztegnilo pa tudi pridelek na hektar (1s/ijoha) se ni izdatno zvečal.
Leta 1907, to je takrat, ko je nova trgovinska pogodba stopila v veljavo, je bilo v Avstriji deset in pol milijona hektarjev zemlje obdelane za žito; tri leta pozneje, to je leta 1910 pa prav nič več, temveč še za 50 tisoč hektarjev | manj kakor pred tremi leti prej.
Goveje živine je bilo l. 1900 povprečno na en kvadratni kilometer 52 glav, leta 1910 pa le še 50 glav, kljub temu, da so meje vnanji živini za uvoz ! zaprte.
Tudi pridelek žita na hektar se je prav malo zvečal. V primeri s kmetijo v Nemčiji, smo pravi revčki. Tam se je pridelalo I. 1912 na en hektar zemlje 22’/a meterskih stotov pšenice in 18 V, meterskih stotov rži, pri nas pa istega leta na jednaki ploskvi le 131/2 meterskih centov pšenice in ravno toliko rži.
Naša kmetija ne napreduje dosti vkljub varstveni carini. Seveda se je treba vprašati, kaj bi bilo ž njo, da ni bila s carino i nič zavarovana?
Zakaj ne napredujemo tako kakor na Nemškem, Francoskem in — Ruskem, to pa je vzrok deloma v naši slabi upravi in pa deloma v zaostalosti kmeta glede splošne, politiške in kmetijske naobrazbe.
Na Ruskem se je zadnja leta na sto in stotisoče razkosanih kmetij zložilo in s tem kmetovanje olajšalo, pri nas pa imamo že trideset let komasa-i cijski ali zložbeni zakon, pa so se kme-
tije zložile le v sto občinah, v 16 tisoč občinah pa so kmetije razkosane.
Težavna in sitna stvar je komasacija, ali če je potrebna gre — ako so pravi možje na pravem mestu. Ampak dokler bosta advokat in duhovnik igrala v državi in deželi prvo vlogo, kmet, obrtnik in trgovec bodo pa za vrati, pa ne bo nič bolje z našo revščino.
Ker govorimo o Rusiji, navedimo od tam še nekaj.
Tam je bil pred 8 leti punt. Kmetje so imeli premalo zemlje. Da jih zadovolji, je ruska država velika državna posestva (kronske domene) prodala med zemlje potrebne kmete in odkupila velikanska graščinska posestva ter porazdelila, oziroma na dolga odplačila, prodala kmetom. S tem se je vzrok kmetske nezadovoljnosti odpravil. Kmetijstvo tam zadnja leta silno napreduje. Napoveduje se pa tam še nekaj posebno no-! vega, kar bo za kmečko produkcijo velikanske koristi. Država namerava usta-I noviti velikanska skladišča žita, 'kamor bodo kmetje svoje žito prodajali. Država bo žito prevzemala in ga v kraje kjer je potreba po žitu, prodajala.
Velikanski načrt, ki se da tudi izpeljati.
in pri nas? Poglejmo k nam na Kranjsko. Par let je tega, ko so špekulanti v gosposkih oblekah, — tudi duhovni so bili med njimi — kupčevali z grajščinami in grunti, da je bilo veselje. Razkosavali so, prodajali so in kmet je plačeval zemljo kakor žafran, špekulanti pa so si s profitom krpali lačne žepe.
Ali bi ne mogla takih stvari vzeti v roke država in pa dežele ter bi pridnim kmetom po primerni ceni prodajali zemljišča? Če je to mogoče v temni Rusiji — zakaj bi bilo nemogoče pri nas?
Pa ne samo uprava, ampak tudi kmetje sami smo krivi svoje bede.
Že večkrat smo brali v »Našem Glasu«, da bomo kmetje prišli do veljave tedaj, ko se v politiki postavimo na lastne noge. Vsacega se v politiki toliko vpošteva, kolikor ima moči. Mi se damo v državni in deželni zbornici zastopati po advokatih, kaplanih in fajmoštrih. Kje je naša moč, če jo izročimo v roke drugih stanov?
Izobraževati se moramo mi kmetje, brati moramo, učiti se moramo in tudi z lastno glavo misliti in voliti po svojem pre-vdarku.
To je prvi korak, do zboljšanja naše bede.
Leta 1917 se bodo sklepale nove pogodbe. Državni zbor bo moral pogodbe potrditi. Kdo bo zastopal tam kmetske koristi, vzlasti naše slovenskih kmetov?! To je v rokah kmetov.
Nekaj pouka o državnozborskih volitvah.
(Konec.)
Volilna komisija.
Volitve se vrše ob navzočnosti volilnega komisarja in pred volilno komisijo, ki šteje v občinah pod 1000 prebivalcev 5, v občinah nad 1000 prebivalcev pa sedem članov. V prvem slučaju dva, v drugem tri člane določi občinski odbor, tri, oziroma dva člana pa volilni komisar. Leti izvolijo sedmega, oziroma petega člana komisije. Pri enakosti glasov določa žreb. Komisija ima običajne pravice.
Kdo 'ima pravico vstopiti v volilni lokal?
Le, kdor ima izkaznico (legitimacijo) sme v volilni lokal, a samo zato, da voli. Mora ga tudi takoj po oddaji glasovnice zapustiti, ker nima ničesar druzega v njem iskati.
Agitacija na volišču.
Pri teh volitvah je na volišču samem v poslopju, kjer se vrše volitve in v okrožju in razdalji, ki jo določi glavarstvo od volišča, je prepovedano nagovarjati volilce kakor sploh vsaka agitacija. Kdor bi opazil, da župnik,
kaplan ali kdo drugi v teh prostorih agitira, naj zahteva takoj od volilnega komisarja ali žandarmerije, da se to prepreči.
Zaupniki strank na volišču.
Stranke, ki so postavile kandidate imajo pravico predlagati glavarstvu 2 do 5 zaupnikov, ki so lahko na volišču cel čas volitev kot priče.
Štetje glasov je tajno.
Zaupniki so tem večjega pomena za stranke, ker se pri teh volitvah štejejo glasovi tajno. Ob določeni uri, ko se konča volitev, se vrata volišča zapro in nikdo ne sme več notri. Volilci, ki so tedaj še v lokalu, lahko še volijo. Nato šteje komisija glasove ob navzočnosti zaupnikov.
Volilne izkaznice in glasovnice.
Kakor za vsake, tako dobi tudi za državnozborske volitve vsak volilec volilno izkaznico in glasovnico. Kdor izgubi prvo ali jo pozabi doma, ne sme voliti. Pazite torej volilci, da greste na volišče z izkaznico! Na izkaznici je napisano vse, kar mora volilec za volitev vedeti. Izkaznice ali legitimacije ima županstvo dostaviti na dom! Kdor bi ne dobil. 24 ur pred vol itvij o volilnih listin, naj gre ponje na županstvo in naj jih tamkaj zahteva. Zaupnike prosimo, da se pritožijo telegrafičnim potom na glavar- j st v o, če bi kak župan na nepostaven način raznašal "volilne dokumente. Prosimo, da obvestite o vsakem slučaju tudi Kmečko pisarno v Ljubljani.
Političen pregled.
Nemški cesar, ki silno rad popotuje se je na svojem pomladanskem popotovanju ustavil na Dunaju, v Benetkah in v — Trstu. Obiskal je našega cesarja, italijanskega kralja in zopet našega prestolonaslednika. Šlo je pri teh obiskih za to, da se spričo »ruske nevarnosti« pred vsem svetom pokaže, kako trdna je trozveza, v kateri so Nemčija, Italija in — naša država. Ta nesrečna trozveza, ki stane prav našo državo vže ogromne milijone! In vse skupaj nič ne izda. Na drugi strani stoje Rusija, Francija in Anglija poleg drugih manjših zaveznikov kakor Srbija, Črna gora, Romunija in Grčija. Kako naj tem mogočnim zaveznikom doraste trozveza, pa naj se še tako napenja ? Ves denar, ki ga izdajamo v ta namen, je ven vržen.
Nam ne bo nikdar donašal kakih koristi. Koristi od tega ima le Nemčija, ki na ta način gospodarsko raste in se krepi, — tudi na našo škodo. V Srbiji n. pr. je imela naša država pred balkanskimi dogodki do 50% vsega uvoza, danes ga ima komaj 19%, — Nemčija pa 42%. Da bi bili mi zvezani z Rusijo, bi ne bilo treba ne toliko vojaštva, ne toliko oboroževanja, prihranili bi si miljarde ljudskega premoženja, ki smo ga zapravili za časa balkanske vojne na Balkanu. V taki družbi bi se nam ne bilo treba bati nobenega nasprotnika. Ampak seveda, Rusija je pa slovanska država, brrrrr ... Na zunaj smo vsled trozveze vezani na politiko Nemčije. Ta vpliv pa se kaže tudi na znotraj. Zunanji politiki naj odgovarja notranja politika. Zato so v naši državi Nemci prvi, Slovani pa na zadnji stopnji. Stvar gre celo tako daleč, da se naša tro-zvezna »prijatelja« utikata v čisto notranje naše stvari. Časopisi poročajo, da sta prav v zadnjem času pritiskala na našo vlado, da se da Italijanom vseučilišče v Trstu, torej tam, kjer ga vlada zaradi laških iredentarjev sama noče imeti, v kraju, v čigar okrožju imajo Slovenci in Hrvati pretežno večino. Ne vemo, v koliko se je »prijateljema« njun namen posrečil, to pa vemo, da bomo v posmeh vsem drugim državam, ki še kaj drže na svojo samostojnost in neodvisnost. Res, daleč so nas privedli — bistroumni naši državniki.
Na Dunaju se je v pravosodnem ministerstvu zglasilo v spremstvu štajerskih in koroških slovenskih poslancev odposlanstvo slovenskih odvetnikov, zahtevajoč za Slovence na Koroškem in Štajerskem najponižnejših pravic, ki naj gredo narodu kake pravne države. Zahtevali niso nič drugega, kakor, da sme Slovenec, ako se zglasi na sodišču, vsaj govoriti slovenski ter da se to, kar se govori, tudi zapiše slovenski. Vsak narod ima pravico do te najprvotnejše zahteve. Celo Albanci jo imajo. Toda že je završalo v nemškem gozdu, češ da Slovencem te pravice ne gredo in da je njihova zahteva predrzna. Res daleč smo prišli. Tako nam plačuje država našo zvestobo, to hvalo smo dobili za na neštetih bojiščih prelito slovensko kri. Da : pa smo tako daleč, temu so krivi v prvi vrsti naši klerikalni državni poslanci, ki na Dunaju zahtevajo in dobivajo samo strankarskih koristi, zato da vlade ne nadlegujejo s slovenskimi pravicami.
Dopisi.
Iz Šturij. Po sredini naše občine teče odprt potok, a poln je nesnage. V njem vidiš cunje, škarpe, razbite ponočne posode. Poleti vidiš, kako se tujci obračajo od nesnage in kako si tišijo nosove vsled smradu. Kje so tu zdravstveni oziri? Kje je c. kr. zdravstvena oblast, da trpi in gleda take albanske zdravstvene razmere. Tudi v podobčini Tinje trpe ljudje vsled vode. Ta je rabila tekočo vodo Hubelj. Odkar so se nastanili lansko leto vojaki v poslopju zgoraj tikoma vode, ni več zdrava in užitna-Neka posestnica, misleč, da je pozno zvečer voda bolj čista, je šla po njo-Ko jo je prinesla domov, je našla v njej papir, v katerem so bili zaviti ostanki mila in dlake od brade, ki jih je vojak vrgel v vodo. V mali izvirek na senožeti pa se izteka enaka voda iz senožeti! Ali vas ni nič sram občinski očetje ?
Domače novice.
Tožba zoper obrekovalce postonj-skega občinskega gospodarstva. Ker
S. L. S. postonjskemu županu Josipu Lavrenčiču, ki je prevzel od Notranjčev mu ponuđeno kandidaturo za državni zbor, ne more ničesar očitati, skuša si pomagati z lažjo in obrekovanjem, da bi ga pred ljudstvom ponižala. Glasilo župnikov »Slovenec« piše, da izkazuje postonjsko gospodarstvo
200.000	kron izgube. Večje grdobije ni kot ta očitek. V prihodnji številki »Našega Glasa« prinesemo natančne podatke glede občinskega gospodarstva v Postojni, iz katerih se bo vsakdo lahko prepričal o iažnjivosti »Slovenca«. Kakor zvemo, se je tudi že proti »Slovencu« vložila tožba radi žaljenja in obrekovanja.
Nadomestnih volitev na Notranjskem se S. L. S. boji. Ni čudno, da je začelo vsled novih davčnih bremen po deželi ljudstvo izpregledovati. S. L. S. pa se bolj in bolj boji kmečke volje in kmečke moči. Najbolj pa se boji nadomestnih volitev v državni zbor, ki se vrše na Notranjskem'meseca maja. Poslanec Ribnikar ni druzega zahteva! od županstev, kakor prepis volilnih imenikov, a S. L. S. je pritisnila na glavarstvo, da je županstvom prepovedalo izdajati prepise, kar je pa nezakonito. Če si s pravico ne morete pomagati, vas tudi krivica ne bo dolgo držala.
Občinskih volitev v Gorici so se Slovenci letos prvič udeležili in privo-
jevali prav lep uspeh. Slovenski kan-! didatje v tretjem razredu so dobili 338 do 340 glasov, laški pa 508 do 512 gla-; sov. Lahi so samo radi tega prodrli,
: ker so jim dali Nemci 117 glasov, po-I leg tega pa so jih podpirali tudi socijalni demokratje in laški krščanski so-1 cijalci. V Gorici se bo začel sedaj hud I gospodarski boj med Lahi in Slovenci I in ker je okolica Gorice popolnoma slovenska, je očividno, da bodo podlegli laški trgovci. Ne bo dolgo, ko bo nad solnčno Gorico samozavestno plapolala slovenska trobojnica.
Slovenski odvetniki so se šli pritožit na Dunaj k sodnemu ministru radi krivic, ki jih prizadenejo sodniji Slovencem predvsem na Koroškem in Štajerskem. Tamkaj sodniki niti slovenskega jezika ne znajo in vendar sodijo Slovence. Kako, to je seveda drugo vprašanje. Po stari navadi jim je minister obljubil, da se bo dal poučiti, ali z drugimi besedami, da bo ostalo vse po starem. Iz Dunaja so se šli pritožit tudi v Gradec k predsedniku graškega nadsodišča, ki jih je pa z lepimi bese- | dami ven vrgel. Slovenec na svoji zemlji ne najde pravice niti pri sodniji, v katere nepristranost niti več ne veruje.
Na vsako besedo mora človek paziti, ki jo izpregovori. Po celi deželi in zlasti v Ljubljani je vse polno ljudi, ki jih ima najete vlada in policija, da ovajajo ljudi radi kake nedolžne, ne-i premišljene besede. Bodite zato pazni!
V	Pliberku na Koroškem je 700 Slovencev in 87 Nemcev. Občinski odbor je nemškutarski in ta je razpisal nove občinske volitve le v nemškem jeziku. Slovenci so se pritožili, toda vsem pravična deželna vlada je dala Nemcem prav. Šele upravno sodišče je ugodilo Slovencem. Pred petsto leti je moral deželni knez koroški odgovarjati. in govoriti s slovenskim kmetom slovenski, danes niti župan slovenske občine ne spoštuje jezika svojih občanov. Koroška je kot Turška.
Občinski odbor v Slavini je deželni odbor iz • nagajivosti razpustil in nastavil za gerenta Štefana Pičurja.
Potres so čutili na Belokranjskem in Dolenjskem 24. marca. V Metliki je hudo preplašil sejmarje in pometal nekaj opeke iz streh.
V	Sodražici snujejo občinsko mesnico. —
Pogorelo je v Studenem pri Postojni gospodarsko poslopje Janezu Milavcu in Karolini Turk. Hišo so obvarovali gasilci.
Radi električne železnice se je ubil v Ljubljani 481etni trgovec Peterca. Peljal se je s svojim mladim konjem po Dolenjski cesti. Pri Dolenjskem mostu je srečal električno železnico, katere se je konj tako ustrašil, da se je splašil in vrgel trgovca Peterco in hlapca iz voza. Peterca je priletel ob železni drog in se ubil.
Belokranjska železnica se izroči prometu 15. maja. Prvi poskusni vlak je peljal 24. marca do Semiča.
V konkurz je prišla ljubljanska tvrdka Pakiž-Rohrman, ki se je bavila z nakupovanjem raznih živil, gob, sadja in lesenega blaga.
Več tisoč kron je poneveril mlekarski zadrugi v Krašnji njen poslovodja. Poleg tega je ukradel še svojemu stricu v Ihanu vola. Sedaj je že pod ključem.
Obrtno razstavo priredijo meseca avgusta v Radovljici.
Skoro 20 tisoč strupenih kač so pobili na Kranjskem leta 1912 in 1913 in sicer leta 1912 nekaj nad 15 tisoč, leta 1913 pa nad 4800. Največ je modrasov. Med sto strupenimi kačami na Kranjskem je 97 modrasov in le 3 gadje. Med modrasom in gadom vlada hudo sovraštvo in prvi je zadnje že skoro popolnoma ugonobil. Največ strupenih kač je na Dolenjskem.
Žalosten in vesel dogodek. V petek je utonil v domači luži 1 in pol leta stari sinček posestnika Simončiča na Dobovem pri Šent Petru na Dolenjskem. Istega dne zvečer pa se mu je drugi rodil tako, da na številu ni nič na slabšem. Le sitnosti bo imel s sodnijo. —
Nov domobranski bataljon je dospel v Ljubljano iz Moravskega. Vojaki so Cehi. Na kolodvoru jih je slovesno sprejel tudi ljubljanski župan.
Pogorela je velika parna žaga poslanca Kobija v Borovnici. Škode je okoli
40.000	kron.
Velikanskim tatvinam so prišli na sled v tržaški prosti luki. Tatinska banda je pokradla nad 100.000 K vrednosti. Poglavarja bande, Laha Pontella so že zaprli.
Nesreče in nezgode. Usmrtiti se je hotel 30 letni Želko Garantič, knjigovodja pri Maks Zalokarju v Ljubljani. Ustrelil še je v prsa. — V Železnikih je zblaznela 32 letna Terezija Prezelj. — Obesil se je na postelji 70 letni Boltežar na Grmiščih pri Škofeljci. — Z okna drugega nadstropja je padel triletni otrok nekega železničarja v Retju pri Trbovljah in se hudo poškodoval. — Huda
bitka se je vnela v Litiji med predil-ničarji in topilničarji. Ponoči so se pred okr. glavarstvom stepli, streljali z revolverji in se obdelovali z noži, da je bilo drugi dan vse krvavo. — Pod in hlev sta zgorela posestnici Hel. Plevhi-kovi v Šmartnem ob Savi. — Dva 13 in 14 letna tatova sta vlomila v Beli peči v mesnico in ukradla 100 kron denarja. — Vsled zastrupljenja z žganjem je poginil v obcestnem jarku 54 letni Domen Gašperšič iz Kota.
Umrli. V Ljubljani je umrla 33 letna Josip. Vehovar. — V Hrašah pri Smledniku je umrl 76 letni Anton Burger, ki je bil 34 let župan v Smledniku. Burger je bil po svojem obnašanju in svoji noši pravi Gorenjec. — V Selcah pri Škofji Loki je umrl posestnik Jakob Megušar.
—	V Ilirski Bistrici je umrl 53 letni posestnik in gostilničar Andrej Uršič. ■—• V Krškem je umrl Jos. Krieger. — V Ljubljani je umrl 26 letni bančni uradnik Jos. Počivalnik. — V Motniku je umrl ondotni 36 letni župnik Ivan Plahutnik.
—	V Marovčah pri Sv. Gregoriju je umrl župan Anton Žužek.
Amerikanski novi čar.
Umrli. V Illinois je umrl rojak Marko Anžekovič rodom iz Krasnega vrha blizu Radovine na Dolenjskem. V Joliebu je pokosila smrt Martina Pira ter 62 let starega Petra Klobučarja iz Dragatuša v Belikrajini. Preminula je v Cleveland Ohio 33 let stara Marija Marinčič, doma iz Virk pri Zatični. V Ameriki je bila sedem let in zapušča šest otrok. Umrli so nadalje v Svelton Pennsylv. 31 let stari Josip Krašovec, rojen v Bušinji vasi na Belokranjskem ter 21 let stari Matija Mihelič.
Stavka v bakrenem rudokopu Minn. Duluth traja še vedno naprej. Zlasti je prizadetih mnogo slovenskih in hrvaških rudokopov, ki žive v skrajni bedi zgolj od milodarov tamošnjih Slovencev. Zadnje dni je začela v Fayal rudniku delovati zopet ena parna lopata.
Volitve v občinski odbor Kjzville Minn. Zmagali so sami slovenski rojaki. Izvoljeni so bili za obč. predstojnika Matija Kočevar, za obč. odbornike pa: Fran Nosan, Janez Oberstar in Lojze Vasnič.
Železniški vlak je povozil v Ran-dal Ohio Slovenca Matijo Mirtela doma iz Dolenje vasi, obč. Boštanj. Vračal se je zvečer z dela, prekoračil že skoraj železniški prelaz — pa nenadoma ga zagrabi lokomotiva. Bil je na mestu mrtev.
Priseljevanje v Ameriko. Glasom poročila urada za naselništvo se je pripustilo v mesecu januarju v celem 44.708 inozemcev. V istem mesecu lanskega leta jih je bilo za 2000 manj.
Zopet železniška nesreča. Iz Su-blet Wyo. se poroča, da je vlak povozil in popolnoma razmesaril rojaka Jakoba Štigelca in Matevža Goloba. Zadnji je bil rojen na Rečici na Spodnjem Štajerskem ter zlasti neumorni delavec v slovenskih ameriških društvih.
Češka požrtvovalnost. Kar je nam Slovencem Ciril Metodova Družba, to je Čehom Šolska Matica. Ona jim rešuje otroke pred ponemčevanjem. Lani so Čehi nabrali zanjo 1 milijon, 113 tisoč kron. Zato jim je reševala samo lani v | svojih šolah 15.500 otrok.
Srbija dobi pristanišče. Ker je Avstrija nasprotna srbskemu pristanišču ob Jadranskem morju, zato je pridobila sedaj Srbija Grško, da ji je prepustila velik del svojega velikega pristanišča Soluna. V srbskem delu bodo vladale le srbske oblasti. Skozi to pristanišče bo izvažala odslej Srbija vse svoje pridelke in jih prodajala neodvisna od Avstrije. Našim trgovcem bo ostala Srbija seveda zaprta.
Srbija je otvorila v novopridob-Ijenem Bitolju gospodarsko šolo in naročila 9000 vrst češpelj iz Bosne.
V Nemčiji sami so že siti svojega cesarja in vedno glasneje nastopajo zlasti katoličani proti Prusom. Bavarci, ki so tudi podložni nemškemu cesarju, svarijo sedaj javno Avstrijo, naj ne zaupa Prusom, ki jih bo konečno gotovo izdala.
Koliko perila porabijo na enem parniku ? Moderni parniki za osebni promet so tako zgrajeni kakor hoteli prve vrste. Vse udobnosti imajo potniki na takih parnikih, bodisi v hrani in pijači, postrežbi ali stanovanju. Zaloga živeža in potrebščin je tacemu parniku prva stvar. Kake množine provijanta rabijo taki parniki, je razvideti iz poročila severonemškega Lloyda, ki je porabil provijanta za 15 milijonov mark in 22 milijonov za sam premog. Zanimivo je tudi, koliko perila potrebuje tak parnik. Severnonemški Lloyd je kupil za tak parnik 1,226.381 servetov in robcev in sicer robcev 620.124, servetov pa 596.257. Dalje je rabil rjuh 248.509, 197.805 blazin in 49.992 odej.
K vsem tem pa je prišteti še 58.123 namiznih prtov, 172.815 servetov, 161 I
tisoč 779 prtičev in 104.123 namiznih brisač. Vsega skupaj porabijo parniki severnonemškega Lloyda kakih 8 in pol milijonov kosov.
Velikanske vojaške vaje priredi letos Nemčija, da pokaže svojo moč proti Rusiji. Vaj se udeleži 200.000 vojakov.
Srbija zgradi veliko novih železnic v svojih novih krajih. Izdala bo zanje 300 milijonov dinarjev.
Glavno mesto Albanije, prestolica kneza Vida, Drač, je jako zanikamo gnezdo, da v celem mestu ni dobiti črnila. Tako poročajo razni časnikarji, ki so se tam nastanili. V Albaniji pa divja že tudi cela revolucija in knez Vid in njegova žena se ne upata več iz palače med svoje »zveste« podložnike. Če bi jih ne branili tuji vojaki, bogvekaj bi se ž njima zgodilo.
Železniška mreža na zemlji. Vseh železnic na zemlji je 838.216 km, to je dvakrat toliko kot je od zemlje do meseca. Največjo železniško mrežo ima Amerika in sicer 421.571 km, dalje Azija z 71.000 km in Afrika z 23.000 km. Od posameznih držav imajo največ železnic Zjedinjene države severoameriške (325.777 km), Nemčija 53.700 km), Rusija (52.339 km) in Francoska (44.654 kilometrov). Najgostejša mreža je v in-dustrijalni Belgiji in Saksonski, kjer pride na 100 km2 prostora 20 km železne proge. Ves v železnicah naloženi kapital znaša preko 169 miljard mark (1 marka je 1 K 20 v), od kar odpade na evropske železnice 88 in pol miljard.
Slovenski vojaki v Albaniji. Avstrija ima še vedno kot druge države 100 svojih vojakov v Albaniji za vzdrževanje redu. Ti vojaki se menjajo. Sedaj so poslali obljubljeno darilo 100 vojakov Slovencev 87 pešpolka. Vsak vojak dobi na dan poleg hrane in stanovanja še 5 K plače, ampak ne od Albancev, marveč od Avstrije.
Srbija in Črnagora bi radi sklenili zvezo. Avstrija hoče to pripustiti le tedaj, če odstopi Črnagora Avstriji goro Lovčen, ki se dviga nad Kotorjem in ga nadvlada.
Nemški cesar za razdelitev Avstrije. Sedaj se je izvedelo, da je lansko leto ob času vojne nevarnosti govoril »naš zaveznik« nemški cesar Viljem z ruskim ministrom, kako naj bi se razdelila Avstrija. Res lepe zaveznike imamo. Na eni strani prežijo na našo zemljo Lahi, na drugi pa nemški cesar. Vsi hočejo naš pogin, naši ministri jim pa slepo vse verjamejo.
Nemški cesar je obiskal pretekli teden našega cesarja na Dunaju in prestolonaslednika v Trstu. Radovedni smo, če jima je kaj povedal, kako je prodaja! Avstrijo. Pravijo, da je pritiskal, naj da Avstrija Lahom vseučilišče v Trstu.
Ker je trozveza izgubila Romunsko, hoče pridobiti Švedsko, ki ima 400.000 vojakov.
Vojaško službo za pešce hočejo 'podaljšati na Ruskem na štiri leta.
V vzhodni Galiciji vlada radi lanskih vremenskih nezgod med kmeti velika beda.
Sami plemenitaši, ljudje modre krvi, delajo pri nas zunanjo politiko. V zunanjem ministerstvu na Dunaju je nastavljenih 19 grofov, 23 baronov, 10 vitezov, 22 plemičev in samo 8 navadnih državljanov (med temi je eden Slovenec). Od naših konzulov in diplomatov v tujini so le trije navadni zemljani in 101 plemenitaš. Pa se čudimo, če je naša zunanja politika zavožena.
Kača, 6 metrov dolga, je požrla v Indiji nekega trgovskega potnika. Pred mestom so našli voz, potnika pa nikjer. Ko so preiskali okolico, so dobili velikansko kačo, ki so jo ustrelili. Iz kače so potegnili truplo potnikovo. V Indiji je kač jako veliko in vsled njihovega pika pogine vsako leto na tisoče ljudi.
273 metrov visoko hišo z 52 nadstropji nameravajo zidati v New Torku. Ogrodje hiše bo iz jekla. V New Torku je ne veliko nižjih hiš že cela vrsta. Nemci jim pravijo šegetalci oblakov.
Velike povodnji so nastale na Hrvaškem in v Srbiji radi neprestanega ^deževja. Več vasi in mest je pod vodo. V Srbiji je ustavljen na mnogih krajih železniški promet. Velike povodnji so nastopile tudi na Francoskem.
Nemčija proti Avstriji. Avstrija hoče najeti sedaj veliko državno posojilo brez dovoljenja parlamenta. Denarja išče tudi v Nemčiji, toda nemški listi agitirajo proti temu in Avstriji ne privoščijo denarja.
Rumunska proti Avstriji. Včasih je bila Rumunska najboljša prijateljica Avstrije, toda v Balkanski vojni si jo je naša država odtujila. Sedaj je Rumunska naša odkrita nasprotnica zlasti radi Ogrov, ki tlačijo Rumune, ki prebivajo na Ogrskem. V glavnem mestu Rumunske so se vršile sedaj prav velike demonstracije proti naši državi in nek polkovnik je govoril, da bodo rumunske čete kmalu korakale na Ogrsko. Kam nas privedejo naši državniki.
Rusija se pripravlja tudi na vojsko v zraku. Še letos bo zgrajenih zanjo
326 navadnih zrakoplovov, 10 zračnih drednotov in 100 malih zrakoplovov.
Koliko vrst živali je na svetu? Leta 1830 so znanstveniki poznali 1200 različnih sesavcev, leta 1881 že 2300. Leta 1830 so poznali 3600 različnih vrst ptic, leta 1881 pa 11.000 vrst ptic. Čim manjše so živali, tem več vrst jih je poznatih. Žuželk n. pr. so poznali leta 1830 40.100 vrst, 1.1880 pa 220.150 vrst. Leta 1880 so poznali že 311.653 vrst živali, danes pa jih poznajo že čez
600.000	vrst. Vrste večjih živali so danes večinoma že vse poznane, ne pa še vrste malih živali. Naravoslovec Sharpe je leta 1895 trdil, da je poznatih samo žuželk več kot 1/4 milijona. Dejal pa je, da je najmanj 10 krat toliko še neznanih vrst žuželk.
Zdravstvo.
Božjast. Božjastnega človeka prinesi v sobo in mu dobro podloži, da se ne poškoduje. Božjastnega oblivati v napadu z mrzlo vodo ali mu zravnavati sključene ude — kar je sicer pri nas v navadi — je neumestno. Pomisliti je treba, da izvira božjast od možganov, ne pa iz udov. Kadar se možgani pomirijo, preneha božjast.
Cigarete kaditi je prepovedano — na Kitajskem. Kitajska cesarica se je udeležila predavanja nekega zdravnika, kije dokazoval škodljivost cigaret. Njegova izvajanja so jo tako prepričala, da je takoj izdala za vso deželo prepoved kajenja cigaret. Tudi na dvoru nočejo menda več kaditi; kajti cesarica se je izjavila, da bo celo dragocene cigarete, ki jih dobiva v darilo, dala pometati v jezero.
Skrbite za zobe. Zobje so stebri vašega življenja, varuhi vašega zdravja, zatorej skrbite zanje. Varujte se treti ž njimi orehe, lešnike in grizti trde stvari. Ne jejte prevročih jedi, ne pijte premrzlih pijač; eno kakor drugo je za zobe kakor dinamit za skalo. Ne bec-kajte v zobe s šivankami, ampak poslužujte se le lesenih zobotrebcev. Čistite pridno zobe! Zjutraj in zvečer jih odrgnite s krtačico in kakim dobrim zobnim prahom. Ako je dobil zob luknjo, pojdite takoj k zobozdravniku, da ga plombira. Dandanes menda že sleherni človek uvideva, da pomeni vsak izgubljeni zob nekaj dni življenja manj.
Pravni sveti.
Državni zbor. Kakor smo že zadnjikrat omenili, sestoji poslaniška zbor-
nica iz 516 poslancev. Ako koče poslaniška zbornica o kaki stvari sklepati, mora biti navzočih 100 poslancev, kajti drugače je nesklepčna. V gosposki zbornici mora biti navzočih vsaj 40 članov. Ministri se smejo udeleževati osebno vseh sej. Vsak poslanec ima pravico ministra interpelirati, to je staviti na njega vprašanje o kaki zadevi, nakar mu mora dati minister potrebne informacije.
Kakor vlada, tako ima tudi vsaka zbornica pravico predlagati postave, o katerih se naj bi v zbornici razpravljalo. Predlogi posameznih poslancev morajo biti podpisani najmanj od 20 poslancev, drugače ne morejo priti v poštev. O posameznih predlogih se razpravlja v odsekih, katere voli vsaka zbornica zase.
Kotiček za gospodinje.
Lasje so poseben kras ženskega telesa. A lase je treba vedno česati, da se preveč ne zapletajo, ker sicer trpi njih hranitev. Glavniki ne smejo biti pregosti in tudi ne smejo imeti preostrih zob. Tudi krtače, če so v rabi, ne smejo biti pretrde. Najboljši so [močni, redki glavniki s topastimi zobmi. Pri česanju je prav priporočljivo, da včasih nalahko pritisnemo na glavino kožo. Ta se vsled tega boljše zalije s krvjo, hranitev las pa postane na ta način boljša. Žgati lase je zelo škodljivo, zato vidimo, da ima marsikatero kmečko dekle lepše lase kot gosposke frajle, ki imajo železo vedno v glavi. Lasje postajajo vsled žganja suhi in trhli, izgube svoj lesk, se cepijo na koncu in tudi prej ter raje osive. Pri česanju las je gledati na to, da se jih ne zavija in upogiba vedno na istem mestu.
Spanje otroka. Telesni in duševni razvoj otroka v prvih letih utruja vse telo. Otrok potrebuje za to dolgotrajnega in mirnega spanja. Prvih šest let ne zadošča otroku niti cela noč, nego mu je potrebno, da spi tudi še podnevi. Na večer ga ne smemo motiti z bučno igro ter ne dražiti njegove domišljije z neprimernimi povestmi o strahovih, o copernicah itd. Večerja naj otrok vsaj eno uro prej, preden leže. Spat naj gre pozimi med 7. in 8., poleti med 8. in 9. uro. Preje naj še opravi svojo potrebo. Na to je treba strogo in zgodaj paziti že pri majhnih otrokih ter jih, če treba tudi ponoči poklicati, da se navadijo nečesa, kar je pozneje silno težko, ali celo nemogoče opraviti.
Gospodarske drobtine.
Tuberkuloza pri govedini. Iz Komende nam poroča dopisnik žalostno novico za tamošnje kmete. 21. marca se je namreč raznesla vest o nevarni goveji bolezni. Dacar g. Leskovec je povedal, da je moral posestnik Barle zaklati plemenskega bika, pri katerem je konštatiral tuberkulozo (jetiko). Bik je bil kupljen v graščini na Križu od barona Apfalterna. Do sedaj je bila ta bolezen pri nas nepoznana. Bog nas varuj še te nesreče! Kmetje, bodite previdni in ne kupujte plemenske živine v okuženih hlevih!
Uvoz ruskih gosij v Nemčijo.
Skoro neverjetno je, kolike množine gosij uvaža Rusija v Nemčijo. Zgodilo se je že, da je šlo 30—40 vagonov naenkrat čez mejo v Nemčijo in sicer samih gosij. V vsakem posebej zato opredeljenem vagonu je do 1000 gosij. Tako pelje en tak vlak 30—40.000 gosij. Izvoz gosij znaša letno več milijonov. Največ gosij redi poltavski, černi-govski, harkovski, tulski in besarabski gubernij. Agenti pokupijo gosi po selih in posestvih in ko jih nakupijo več tisoč, jih ženejo na železnico. Glavni trg za gosi je mesto Bakmač, kjer jih zopet nahranijo in napoje in denejo v druge vagone. Od tod jih vozijo naravnost k granici. Iz Bakmača so jih izvozili najmanj 600 vagonov. Računa se, da ima najmanj vsak vlak 30—40 vozov, v vsakem po 1000 gosij, izvozi se toraj do 6 milijonov. Kupujejo jih po 2 in 21/2 K. Voznina do nemške meje znaša z vsemi stroški vred do jedne krone. V Berolinu, glavnem mestu Nemčije pa stane gos 5 do 6 K, ponekod celo do 8 K. Pozimi uvažajo tudi zaklane gosi in v jeden vagon jih denejo do 10.000 kg. Gosjereja je na Ruskem zelo razvita in vsak, tudi najslabši seljak proda na leto več sto gosij. Poleg gosij rede tudi purane in kokoši.
Če je pomlad suha, treba sadno drevje večkrat zalivati. Starejšemu drevju treba 25 do 30 vrčev vode; če bi ga manj zalili, bi nič ne pomagalo. Da gre voda bolj v zemljo, navrtaj okoli drevesa v krogu luknje, kakor to delamo, če je gnoj redek, t. j. skoro tekoč.
Kdaj je sejati travna semena. Najboljši mesec za to je april. Če zgodaj posejemo, leži zrno po tleh in tiči ga nam preveč pokončajo. Ako pa sejemo pozno, preveč posuši gorki majnik tla in setev le pozno vsklije in jo moramo skoro vsak dan pomočiti. April nam prinese za to najprimernejše vreme.
Katero mleko je najboljše. Skušnja je pokazala, da je mleko, namolzeno zjutraj, veliko slabše nego ono, ki ga namolzemo opoludne ali zvečer. Pri preiskovanju se je našlo, da je imelo mleko, od jutra le 2'17% smetane, od večera pa 5'42°/0. Tudi kozje mleko ima skoro iste lastnosti. Ravno tako se je pokazalo, da je v mleku, ki ga dobimo proti koncu molzenja, skoro desetkrat več redilnih snovi, kakor pa ono od začetka.
Semnji, od dne 5. do 11. aprila: 5. v Stari cerkvi (Kočevski okraj); 6. v Novem mestu in v Metliki (za prašiče); 8. v Ljubljani; 9. v Kandiji (za prašiče pod 1 letom); 10. v Postojni; 11. v Senožečah ; veliki teden, pondeljek (6.) na Dobravi, v Moravčah, Slapu pri Vipavi in v Višnji gori; torek (7.) v Črnomlju; sredo (8.) v Idriji; četrtek (9.) v Za-tični; petek (10.) pri svetem Gothardu (Berd. okraj).
Kako napajati sesna teleta. Znano je, da moramo pripustiti teleta v prvem tednu h kravi nele 2 do 3 krat, ampak 4 do 5 krat na dan. Pač tožijo, da pogine toliko telet vsako leto, vendar ne store tega. Sesna teleta moramo pustiti najmanj pol ure in sicer si naj sama poiščejo seske; sesajo le one, ki dajo dobro mleko, če priteče slabo, ga takoj puste. Glavno pa je pri tem, da pozneje dobro izmolzemo. Predvsem pa je pustiti teletu dovolj časa.
Gnojnica se da s pridom uporabljati pri zelenjadi na vrtu. Fižol in grah pa je bolje gnojiti s pepelom od drv, kajti ako ga zalivaš z gnojnico, se preveč razvijajo stebla in listi v škodo ploda. * *
Orijentalski pregovori o ženski.
Ženske solze so poceni, ženski smeh dobro de.
*
Kar kura razbska, ne more devet petelinov poravnati.
*
V ženskem naročju se mora učenost zadušiti.
*
Preizkušaj rob preden kupiš platno in mater preden snubiš hčer.
*
Dokler nisi z ženo pojedel tovora soli, je ne poznaš.
*
Ako ima ženska lepe zobe, zdi se ji vse smešno. (Tako rada se smeje, da kaže zobe.)
Lepe ženske so en teden dobre; dobre ženske so vedno lepe.
Pavlihova.
Nekdo je rekel Pavlihi: »Celo svoje življenje nisi izrekel besedice resnice.« — Pavliha ga zavrne: »Če to potrdim, bi bilo to laž.«
Naštel bi jih lahko.
Urha so vprašali, koliko neumnežev je v njegovi fari. Odgovoril je: »Tega ne vem; če me pa vprašate, koliko je pametnih, pa vam jih naštejem.«
Kamor hoče konj.
Nedeljskega jezdeca sreča prijatelj in ga vpraša: »Kam jezdiš?« Jezdec: »Kamor hoče konj.«
Za luknjo se je bala.
Gospa, ki je na obisku, mali Francki: »Pojdi k meni Francka!« Francka: »Ne morem, mama mi je rekla, da moram sedeti na zofi, sicer bi videli, da ima luknjo.«
Svoj glas je lovil.
Pavliha je nekoč pel, potem pa stekel proč. To je večkrat ponovil. Na vprašanje zakaj to dela, je odgovoril: »Reklo se mi je, da je moj glas od daleč lep; da slišim torej svoj glas, zato tekam.«
Listnica upravništva. Današnji številki smo priložili naročnikom ki še niso plačali naročnine položnice. Prosimo jih, da nam takoj nakažejo naročnino, ker smo sicer primorani vstaviti list. Nekaterim smo tudi poslali list na ogled. — Somišljeniki širite »Naš Glas«, da postane najmočnejši slovenski tednik!
Mala oznanila.
Beseda 5 vinarjev, najmanj 50 vinarjev. Pošlje se lahko v znamkah.
Trgovina z vinom (na debelo in drobno)
Peter Stepič. Sp. Šiška.
„Kavarna Europa46 v Ljubljani.
Shajališče deželanov. Najboljši zajuterk.
Loterijske številke.
Dunaj 28. marca: 4, 29, 75, 52, 90 Brno 28. marca: 86, 29, 62, 15, 33 Gradec 28. marca: 82, 54, 11, 92, 1 Inomost 28. marca: 73, 65, 68, 45, 58
IParna opeliar-na
Josip Lavrenčič
jEPoiStojinLei-
triporoča svojo
priznano dobro opeko
vseh vrst na primer: zidak, strešnik (fale, šlesar), zarezan strežnik, korita, votlo opeko in opeko za tlak |WF po naj nižji ceni. -pg
Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firnežev in vseh v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv
Premeri & Jančar
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 20. — Kolodvorska ===== ulica štev. 18. =====
Pristne emajlne barve, karboiinej, mavec itd. itd.
Na drobno in debelo. — Na drobno in debelo.
I*Trgovina z zlatnino, srebrnino in urami
Danijel Zupanc
in urami 1
a nn ®
8 , j i11> 1Jil llZL
e :: Sv. Petra cesta štev. 8. ::
a
® Vsakovrstna nova dela in popra- a ® vila se izvršuje!o v lastni delav-sw> niči po najnižjih cenah,

Zahvalna pisma o Mastinu, uradno poverjena po c. kr. notarju.
• Spoštovanemu gospodu lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani.
Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, ter so bili zelo slabotni. Slučajno dobim za poizkus od nekoga svojih ljudi zavojček prašičjega krmilnega praška Mastin, doktorja pl. Trnkdczyja krmilno in varstveno sredstvo; in glej čudo! Od "tedaj ne morem svojih prašičev dovolj nakrmiti in se že silno debele nekoliko dni sem. V zahvalo za ta izborni pomoček, ga morem in bom vsakomur najtopleje priporočal. Prosim pošljite mi z obratno pošto 5 zavojčkov prašičjega krmilnega praška Mastin, doktorja pl. Trnk6czyja krmilno in varstveno sredstvo. Z velespoštovanjem Josip Englisch, železniški mojster.
Belišče v Slavoniji, dne 31. oktobra 1900.
Zavoj Mastina stane 60 vin. Po pošti 5 zavojev 4 krone franko. Dobi se tudi pri vsakem trgovcu.
ezž-t.
pp

Hestnn Imilnica IjuMjamlm
Ljubljana, Prešernova ul. 3
Največja slovenska hranilnica,
Denarnega prometa koncem leta
1913	.... K 700,000.000—
Vlog...........K 43,500 000-—
Rezervnega zaklada K 1,330.000 — Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
41|2 °|o
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčenje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
žsaamaemaaiBiBiBmgieiaK
Notranjska hranilnica
======= v Postojni ==
registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi na
redni ulični zbor
ki se vrši v ponedeljek, dne 6. aprila 1914 ob 4. uri popoldne v Za-: :	družni pisarni v Postojni. : :
%
HE
E
%
E
Dnevni red:
predložitvijo
1.	Poročilo ravnateljstva s bilance za leto 1913.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Sklepanje o razdelitvi dobička.
4.	Volitev članov ravnateljstva.
5.	Volitev članov nadzorstva.
6.	Razni predlogi.
Pripomba: V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal.
V Postojni, dne 26. marca 1914.
Ravnateljstvo.
m
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
EEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE
Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih
čeTrljeTT-
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & Ko.
Ljubljana, na Bregu.


^±±±±±.±±±±.±±±±±±±±±±2
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ul. 9.
Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. ::
Konfekcija za dame.
M
Ljubljana-, Šelenbang-ova ni. 6.
Puške, samokresi, automatične pištole, lovske potrebščine. Topič „Salud“. Umetalni ogenj. Priprave za ribji lov. C. kr. prodaja smodnika. — Pišite po cenike.
i@®®$@e@e©s®©@'
e
® Pri nakupu različnega oblačilnega blaga blagovolite se obrniti na tvrdko
JULSkntanie E
Ljubljana, Mestni trg 10, §
Obstoji od leta 1883. Vzorci poštnine prosto. Izredno nizke cene.
rV* Zaloga čevljev „ A IN U L U	ANTON NOVAK
: Ljubljana, Šelenburgova ulica. :
Priporoča veliko zalogo vsakovrstnih čevljev po nizkih cenah.

ff
li
se
BB
NK
55
55
55
El
KOLESARJEM
priporočamo
kolesa in kolesarske potrebščine
domače tvrdke
Specijalne trgovine s kolesi in deli
Ljubljana, Marija Terezija cesta 14.
(Novi svet, nasproti Kolizeja).
Razmnoževanje pisave potom steklene plošče,
To je najnovejša iznajdba na tem ~71L polju, katero vpeljemo pod imenom ir/vS „Opalograph14 odtisi, ki so napravljeni s tem aparatom, ne izgle-dajo kot kopije ampak kakor originalna t. j. osebna pisma (posebno važno za odpošiljatelje ponudb itd.) Vsak nevajen napravi lahko cd vsakega s tinto in peresom ali pisalnim strojem zgotovljenega originala (tudi .	....	, ,,	,	, xx	škica ali risba) več tisoč kopij v
Neizrabljiva steklena opalna plošča. zaželjeni barvi (even. vsaka kopija v različni barvi). Aparat je zelo preprost in ne zahteva nobene stiskalnice in tud: ne pride nobena masa (želatin itd.) ali gosta tinta v poštev. Ceniki, vzorci tiska in reference zastonj. Brezobvezno razkazovanje.
THE REX C©., Ljubljana,
Šelenburgova ulica 7. — Telefon štev. 38.
Zaloga pisalnih in razmnoževalnih strojev, njih potrebščin ter pisarniških oprav.
L • " .	.
L&« .S"
Naročajte in širite
,Naš Glas4
Ustanovljeno leta 1847.
Tov« pohištvo J. J. floslus
Ljubljana, Kongresni trg štev. 12.
Mojgečjn zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmet, žimnati modroci, otroški vozički itd. itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejše blago.
M
M
m
m
m
m
m
m
23
23
23
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 2.
Delniška glavnica 8,000.000 kron.
Rezervni zaklad okroglo 1,000.000 kron.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
---------- Ol>T*estiije
od dne vloge po eisdili 411 01
2 0»