Na čakališču
Splsal Ivo Trošt
isica  izgubi  dlako,  a  nikdar  ne  navade.    To  je  dobro vedel Gornikov Drago in zato zapisal zvitorepki poslednje zdravilo:  sinrt. Kdo bi se tudi ne jezil?    Pobrala je \z kurnika  najlepše jarčice,  prišla   poleti  o   belem dncvu naravnost na dvorišče,  se zapodila  med  piščeta in od-nesla največje svojim tnladičem  v goro, kakor  da ima kje zapisano, kdo mora dajati najslastnejše priftrizke nje zarodu. ki itak ne bo za drugo nego večinoma za škodo. Smrt je obljubil Drago predrzni tatici, smrt s svincem. V gori je skrbno poiskal njeno bivališče, zabil in  zazidal s kamenjem vse vliode \n izhode njenega giadu, le pied enim je sMenil čakaM s puiko, in sicer tedaj, ko bo vedel zagotovo, da je tatica doma.
Lisica je zvita kakor le malokateri človek, zvita ko kozji rog; zato ukanc tudi človeka. Morda je celo zavohala Dragove pogubne naklepe in skrivoma zvedela, kaj jo čaka; vendar se ni bala. »Se že izmotam tako ali drugače,« si je mislila in nadaljevala svoje rokovnjaštvo, da ji je vsa vas obetala zlo. Tu je kradla golobe, tam jajca; ondi pobasala raco, pri tem sosedu (jos, pri onetf petelina. da je celo na zadnjo uro pozabil zakoko-dakati. Celo s psoni se je spoprijela za hlevom na koncu vasi.
Neke sobote zvečer je potekel njen obrtni list v rokovnjaštvu. Gornikov Drago je namreč tako določil in še zabil poleg vrat na skedenj dolg žrebelj, kjer se bo za silo osuSila nje koža, dokler je ne pobere kožar in odda krznarju.
Drago je ovohal vsc natanko, da je tetka odnesla popoldne za malico družini mlado račico, ki jo je vzela pri poloku brez vprašanja, čigava je. Vedel je mladi lovec da je šla z njo naravnost domov k mnogoglavi, le malokdaj ugnani in nikdar siti družini. Tedaj se dvigne kakor sodnik, ko je izrckcl smrtno obsodbo, vzame puško, jo skrbno ogleda, če je prav na-bita, si pripaše 4e pas s patroni, napolnjenirai s samimi stnrtanosmmi jagli,
zadene preko rame pleteno torbo — poslednje bivališče mrtvi zvitorepki, pa liajdi na čakališče.
V mislih jc Drago snoval že slo  in  sto načrtov, kako in kod se vrne z ustreljeno živaljo domov, da bo tem popolnejša njegova lovska slava. Vsi,
vsi ga morajo videti, vsi morajo zaznati, da je mrtva  škodljivka,  ki  je bi^M
v kvar in nadlego vsi okolici, a jo je slednjič podrla njegova puška,  njegaH
ponos. Lovska srcča tebi, Gornikov Drago!                                                ^M
*                                                                ^M
Tetka se je vračala z račico veselo domov, spretno in oprezno sicer, a p^| navadni poti. Toliko, da ni z nosom zadela ob zamašena najbližja vrala. -ifl oiroci ti! Glejte si no, kako so objestni! Sedaj me še ne puste donioiS Čakaj, le čakaj, ti mali rjavček! Prav ti si učinil to predrznost in zazid^B vrata. Je že dobro! Danes dopoldne si se nii nakobalil na hrbet, da bi ffl vzela s seboj. pa scm dejala: Pottpi! Premlad si še in prcotročji! Zalfl nie sedaj ne pustiš domov. Ali ne veš, da sem prinesla nekaj dobregdH Odpri! Le brž odpri!« Nič.                                                                          I
Tetka se splazi na druga vrata in vidi tudi ta zaprta.                         ^M
»Lejte si no!« premišlja starka. -Sam rjavček ni storil tega. Gotovfl imi je pomagala scstrica liska. Čakajta, oba bosta tcpena in v kotu ostanetH Iri dni in tri noči brez jedi in pijače. Ali se lo pravi: spoštuj starost^B Morda nisem jaz vaša mati, ki se trudini za vsc noč in dan v vedni f^M varnosti za svoj koluh, da ne pride prehitro v roke — krznarju? Tam naS čaka za naS pošteni trud v življenju po smrti vse skupaj najžalostnejsM snidenje. Tako plačuje svet. — Ti otroci ti, vsc so pozaprli. Morda jih jH bilo strah. Seveda. Mladiči so še, mladiči. Le urno odprite ! Jaz sem tukaj, jaziB
Nikakega odgovora.                                                                              H
Gre Se na tretja vrata. Tudi ta so zazidana. Kliče na glas malega m<H slačka, če5: tudi ta jc navihan. Prav očetovc dlakc je in nature. Morda bfl slnšal. Saj je bil tudi njegov oče navihan, a dalo se ;e vendar govoriti S njim. Škoda, da se ni dovolj skrival: lovčevo jaglo ga je doseglo na Ostre^B vrhu, mu prebilo križ, da je obležal. Dober mož je bil.                              H
• Hej, mustaček ali si doma? Saj sem vam zabičila, da nc sme^B nikamor sami, ko ni inene. To ni lepo, da ne slišite. Tako zloben ni bil nas rod Se nikdar. Mnogo slavnih prednikov šteje naSa rodovina, mnogo slavnih činov pripovedujejo o nas Ijudje po vasi in pemtnina po kurnikih. Ali sc je izprcvrgel sedanji zarod? Mogoče. Vse sc preminja na svetu. Toda moji otroci. — Kaj? Ti morajo ostati zvesti nekdanjim spoiočilom, ali bo pa pela šiba . . .«
Zaprta so bila tudi vsa druga vrata. Pozvala je še sivko in lijo, belčka in volkodlačka, a vse zaman.
Nazadnje poiSče najskrivnejši vhod. Tja se je zatekla samo v najskraj-nejši siii, ko je bil njen kožuh že napo! izgubljen. Ta vhod ni bi! zadelan. Šla je brez zadržka s plenom domov zmerjat otroke, zakaj je niso pustili noter. Toda mladiči niso vedeli ničesar. Začudeno so pogledovali mater, čemiTse jezi. A kmalu se zasveti tudi nji za čelora: »Pasenisem domislila prej, neumnica! To mi je nakuril Gomikov Drago.« — »Otroci«, reče z otoino slovesnim poudarkom, »izdanismo! Oslaviti moramota-le dom, kakor nam ]e mil in drag. Tukaj grc za naše življenje, ki nam je še milejše in draije
—«   67   —
od Ie-le hiše. Zazidali so nas, izstradati nas hočejo. To je najžalostnfi^a smrt . . .• Zamislila se je tetka in s Sapo brisala solze, ki so se ji uflrle iz oči zaradi dovežke zlobe. Kmalu pa dvigne koničasti gobček in T(-te-¦ Nc boš nas, Drago, ne boš. Premaio si premeten in jaz preveč, da bi se srečala.« Po leh besedah je mirno stopala semtertja po luknji in premišlje-vala, kako bi sovražnika ukanila in osramotila, dočim je družina obifa'a račico — poslednjo jed pred ločitvijo, ki bo najbrž vsem usodna. Med malico je mamica razlagala. deci svoj načrt, pač vreden samo lisičje glave: »Jaz se splazim skozi skrivni izhod visoko v goro. Tam gori zalajam na najvišji skali. Knialu potem boste slišali: pok! Stre[ bo namenjen vra5i materi — znainenje vaše reSitve. Če padem jaz, ste vi svobodni. Po stf^lu se vsi splazite iz te-le luknje in sc mi razgubite po gozdu. Pazite, da ne pridetc lovcu na muho. Ti, rjavček, ko boš zunaj, nikar ne bevskaj; Mja< pazi. da ne izda mustafek z lajanjem nas vseh; vsi glejte, da ne zaostar>eta belček in volkodlaček; najbolj debela sta in najbolj neumna. Liska, li j" oklofutaj namesto mene. Ko žc nc boste vedeli drug za drugega, sloj vsaMo na svojem mestu in oprezuj, odkod se bliža nevarnost. Ko bi čuti tudi dnigi in trctji strel: ne bojte se! To bo najgotovejši znak, da se združfio v kratkem. Drago strelja slabo, ako ne zadenc s prvim strelom, tudi n^ z drugim in ne z enajstim. Naveliča se brezuspešnega streljanja, mcdtem Pa ludi že leže mrak na zemljo: zaman bo meril v temo. Vrne se domov s prazno puško in prazno lorbo preko rame; mi pa pojdemo polem pod Os'ri vrh na novi dom, ki ga je še lani imenoval svojega stric jazbec, pa je tako žalostno poginil v Gornikovi koruzi. Past ga jc namreč prijela za nctgo. da jc počakal Dragove puške. Pa Se ga je komaj zadel Drago. Hm, jazbec ostacie iashec - aorec! Mati bi bil adgtirail aa%a ia ooKaatat iiv in sdrav s tremi v svet, kakor pa mrtev z vsemi štirimi po Gornikovem grlu. Ne-intinosl je najdražja slvar na svetu. Kdor ne zna, naj bo lepo doma. — Torej pazite! Ko ne bo vcč nevarnosti, vas pokličem. Dotlej pa mir. Drago bo streljal name in me pojde iskat v grmovje. Tedaj vedite, da je ostavil čakališče; le brez skrbi se izkobacajte na svetlo. Zdravi! Jaz grem!*
Toda pred izhodom je sedel Drago z napeto pnSko na kolcnrh. T^ga sc ni nadejala prebrisana tetka. Kako pa sedaj? V velikih skrbeb jc pre-strašena družina opazovala mamico. Tetka si obriSe dvakrat, trikral brk? * levico in desnico kakor oni modrec, ki je pokadil prej devet pip tobi1^! kakor ga je obSla rešilna misel h zadrege, potem pa reče: -Le inirno, Ijul'*' tnoji! Drago čaka. Naj čaka do večnosti; čakati pa hoiem tudi jaz.«
Postavila sc je na prezo ob izhodu. Drago je imel še puško položsno na kolena, naslonil je nanjo šc komolca in strmel predse, vtopljen v siime prijetae misli o lovski sreči iu slavi. Lisica ga je opazovala na skrivtiem in mu pomežikovaia, čeS: »Sladko spančkaj, Drago. Lcpo mi sanjčkaj, dra^'ec' Lahko noč!- Seveda je bil še velik dan. Drago je vendar ni mOSe^ videti, ker jc bila skrita za izhodom. Mislil je, da se gotovo mudi Pr' družini globoko pod zemijo ter jo pouiuje, ne sluteč nobene nevarnostii ° svojem rokodelstvu in zvijačnosti. A se je motil na debelo.
—*•   68   .-—
Saj se je tudi motil Drago, ko je računal, kako drago proda njen kožuh, pa si kupi zanj nov lovski jopič z gumbi iz jelenjih rogov, zeleno obšit, zapono odzadaj in dva poševna žepa odspredaj, kamor bo lahko zatlači! roki kakor v gorko gnezdo. In kako imenitno se stopa — z rokama v naprsnih žepih — stopa ponosno in samosvestno. Za ostanek izkupila si nabavi novih jagel in smodnika — to je potrebno — kupi ludi nov pas za patrone, kakor ga nima Se nihče v vasi. To bo postavljanja in zavisti! No-beden ne bo irael takšnega. Puška njegova bo pokala v gori, in po vasi bodo govorile ženske: »Gornikov strelja. Ni ga lepšega lovca kot jc Gor-nikov Drago!-
Lice se mu je nabralo v vesel nasmeh. Sanjal je in mislil, da nc sanja; mislil je in sanjal o bodoči sreči, a ni vedel, da je zaspal še pred rarakom. Klobuk mu je zlezel z glave na nos, potem z nosa na tla ter sc zakotalil v visoko travo. Ko ga ni pobral, ker ga ni čutil, jc vedela oprc-zujoča tetka. da spi, spi Gornikov Drago. Tedaj pa zvitorepka: irk iz luknjc naravnost v nasprotno stran, kjer je ni tnogel opaziti lovec, ko bi se tudi prebudil. Lahno je stopala početkoma po šelesteči travi, ki se jc komaj gibala ob njeneni vitkem telesu. Skoro ncvidno sc jc splazila iz lovčeve bližine. Na zahodu se je šc žarelo nebo za zahajajočim solncem. Mrak sc jc bližal naglih korakov v rjavem plašču sem od vzhoda. Tetka se ni ozirala ne na levo ne na desno. Niti skrivnostno šepetajoče suho hra-stovo Hstje na nizkih vejah je ni plašilo veL.
Tihi večer je legal počasi na trudno zemljo.
Strahoma je pričakovala družina v stari luknji, kdaj bo rcSena iz ne-gotovega zapora. Nobenemu sc ni Ijubilo vcč ugaiijati Sal in tudi lačen ni bil ta hip izjcmoma niliče. Tedaj pa zalaja visoko v gori zvitorepka . . . Mali mustaCek bi bil najrajSi kar zabcvskal samega veselja, toda lija ga po-grabi za ušesa, da mahoma utihne in se jezen prihuli v kot.
Pok! pok! . . . Votlo so odmevali streli v večerni nirak. Družina zvitorepkina se jc tedaj vesclo spravljala iz starcga domovanja  za  malerjo.
Pok! pok! — Donelo jc črez hrib in dol.
Drago jc gel res za lajajočo lisico s čakaliJča. strcljal prvič in driigič v lentni gozd in Sel iskat plena, pa je lc njega naSla temna noč.
• Le streljaj, saj streljaš moji rcšitvi, Drago, a mene nc najdcš!" mu jc zalajala z visoke skalc, in Drago je kakor iz obupnosti nstrelil šc Irctjič in četrtič. Lisičja družina sc je rešena smejala, ko se je zbirala v  goščavi.
»Slreljaj, slrcljaj! Ali se ne spodobi, da nam streljaš ob sclitvi?«