glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
97 milijonov dolarjev izvoza
V temeljnih organizacijah združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje v Velenju, Gorenju, Nazarjih, Rogatcu in na Ptuju so v prvih enajstih mesecih letos proizvedli za blizu 7.050 milijonov dinarjev izdelkov, na tuja tržišča pa so prodali za skoraj 97 milijonov dolarjev izdelkov.
TEŠ_
Novembra 260 milijonov kWh
Prejšnji mesec so v šoštanjskih termoelektrarnah proizvedli 260 milijonov kWh električne energije. V obdobju januar — november pa je prišlo iz vseh petih blokov Termoelektrarn Šoštanj 2 milijardi 922 milijonov kWh električne energije.
OS ZSS Velenje
Pomembne naloge
Člani predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje bodo na seji v torek popoldne obravnavali priprave ha plenarno sejo občinskega sveta ter razpravljali o planskih dokumentih za naslednje srednjeročno obdobje. V nadaljevanju Bodo sprejeli tudi operativni delovni program organov občinskega sveta za obdobje do januarja prihodnje leto in akcijski program za izvedbo letnih članskih sestankov osnovnih organizacij zveze sindikatov in letnih sej konferenc osnovnih organizacij, koordinacijskih odborov, občinskih odborov
TGO Gorenje Velenje
Gospodarjenje

Slabše kot v polletju
Pri ocenjevanju poslovanja gospodarstva Gornje Savinjske doline po devetih mesecih ugotavljajo, da so manj ugodni, kot so bili ob polletju. Vsekakor je to že posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja in predvsem višjih ceh reprodukcijskih materialov, ki so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečale za 23,9 odstotka. V septembru so bile sicer zaključene pomembne naložbe v lesni industriji in delno v Elkroju, na uspešnost poslovanja pa seveda še niso bistveno vplivale.
V primerjavi z enakim obdobjem lani se je celotni prihodek gospodarstva mozirske občine tako povečal za 38 odstotkov, dohodek pa za 30. Porabljena sredstva so naraščala za 2 odstotka hitreje kot dohodek, zato se je ekonomičnost poslovanja za prav toliko znižala. Čisti dohodek je letos za 25 odstotkov večji in brutto osebni dohodki za 23, kar je v skladu z resolu-cijskimi načeli. Ob tem velja povedati,da sta v razkoraku skupna in splošna poraba, ki naraščata za 16 odstotkov hitreje od rasti dohodka in tako za 6 odstotkov presegata dovoljeno mejo.
produktivnost za 26 odstotkov, glede na letošnje polletje in tudi glede na lanskih devet mesecev pa se je poslabšala reproduktivna sposobnost. Seveda ob zaključku vseh poipembnih naložb in v pričakovanju njihovih pozitivnih učinkov računajo na dvig reprodukti-vne sposobnosti. Terjatve do kupcev so se letos povečale za 35 odstotkov, obveznosti do dobaviteljev pa kar za 168. Izvoz je v primerjavi z lanskim letom večji za 82 odstotkov, uvoz pa nižji. Pokritje uvoza z izvozom je tako skladno s predvidevanji. Gospodarstvo mozirske občine je izvozilo za 30,7 odstotkov več, kot je uvozilo, najbolj pa sta se pri izvoznih prizadevanjih izkazali temeljni organizaciji Zagarstvo in Maii Gospodinjski aparati.
J. P.


Prispevek velenjskih rudarjev v splet dosežkov naših delovnih ljudi in občanov za praznik republike — 29. november je bila rekordna dnevna proizvodnja v četrtek, 27. novembra. Nakopali so 21.700 ton lignita, s čimer so dosegli najvišjo dnevno proizvodnjo v vsem 105 letnem obstoja velenjskega premogovnika. V mesecu dni so tako že drugič izboljšali ta proizvodni dosežek, 29. oktobra so
i v mesecu noverabn* t dnevno proizvodnjo pre-
1. decembra. Sicer pa
518300 ton lignita.
Odlikovanja
LETO XVI	Stevika 47 (559)	VELENJE, 5. DECEMBRA 1980	CENA 5 DINARJEV	YU ISSN 8330-5561
V dneh pred 29. novembrom so na raznih slovesnostih v Šaleški dolini podelili državna priznanja številnim občanom.
Na priložnostni slovesnosti, ki je bila v velenjski knjižnici, je član predsedstva SR Slovenije Tone Bole izročil Nestlu Žganku, predsedniku občinskega odbora ZZB NOV Velenje in članu sveta republike, red republike z zlatim vencem za dolgoletno revolucionarno delo in za njegov prispevek h graditvi socialistične samoupravne domovine.
Na svečani seji starega in novo izvoljenega sveta rudarskega šolskega centra je predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun podelil Ivu Jamnikarju red dela z rdečo zastavo. Francu Levarju. Ivanu Osetiču in Antonu Sporinu red dela s srebrnim vencem. Jožici
Borovšak pa medaljo zaslug za narod.
Na priložnostni slovesnosti v prostorih občinskega komiteja ZK Velenje so Tonetu Šeligi podelili meda-Ho dela. Dragu Blagusu. in Štefaniji Martinšek pa red dela s srebrnim vencem.
V petek, 28. novembra so v avli občinske skupščine prejeli odlikovanja: Miloš Volk, red dela z zlatim vencem. Drago Tratnik in Ladislav Zakošek red republike z bronastim vencem, Amalija Biščan, Vida Ceg-nar. Tomislav Džordževič, Ivan Gaber, Majda Gaber-šek, Ivan Kolar, Ferdinand Kukovec, Silva Leban, Viktor Mazej, Davorin Mazi, Frančiška Smonkar, Pepca Steblovnik. Janko Vovk, Regina Vrhovec, Angelca Zavjšnik red dela s srebrnim vencem. Neža Lenko je prejela medaljo zaslug za narod. Marta Krepi in Jože Žnider pa medaljo dela.
Visoko odlikovanje je Nestlu Žganku izročil Tone Bole
France Popit na seji CK ZKS
Stvarne, ne namišljene možnosti in potrebe razvoja
Pred zvezo komunistov Slovenije in Jugoslavije je zelo pomembna naloga: z neposredno idejno in akcijsko dejavnostjo med delovnimi ljudmi — na podlagi analiz dosedanjih družbenoekonomskih gibanj — sooblikovati idejnopolitične ■ opredelitve. kako naprej v našem družbenem in gospodarskem razvoju.
Te opredelitve morajo izražali stvarne, ne namišljene, možnosti in potrebe razvoja socialistične republike Slovenije v celoti razvojnih usmeritev socialistične federativne republike Jugoslavije v prihodnjih petih letih.
Izražati morajo bistveno vsebino plana s poudarkom na uresničevanju politike ekonomske stabilizacije in hitrejšega razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in zmanjševanja ekonomske odvisnosti od inozemstva.
Za to imamo vse možnosti, samo aktivirati moramo vse
razpoložljive objektivne materialne in ustvarjalne zmogljivosti naše družbe. V kar največji meri moramo izkoristiti dosežke dosedanjega razvoja, vse vire, vse rezerve, vse znanje n'aših ljudi, povezovanje in obvladovanje proizvodnih sredstev in tehnologije, uveljaviti racionalnost v gospodarjenju, posebej s surovinami in energijo, ter obvladati tržišče. Učinkoviteje moramo izrabiti celotno inovacijsko verigo — od znanosti in raziskovalnega dela do inženiringa in drugih kakovostnih dejavnikov — ter izkoristiti prednosti, da smo neuvrščena država in nismo v sponah blokovskih ali multinacionalnih podjetniških politik.
Če tega ne bomo storili, bomo zaostali za razvitimi državami, ki si prizadevajo, da bi trajno obdržale svoje že prisvojene tehnološke in ekonomske prednosti, jih povečale in krepile politično premoč v svetu.
in volilne letne seje občinskega sveta ZSS Velenje.
V četrtek, 11. decembra pa se bodo sešli na 1'3. razširjeno sejo člani občinskega sveta. Spregovorili bodo o pripravah na 2. sejo konference ZSS, obravnavali gospodarjenje v devetih mesecih v občini in sprejeli akcijski program za izvedbo letnih članskih sestankov sindikalnih organizacij.
Izgube v mozirski občini prav tako niso uspeli odpraviti, saj se je v proizvodnji ivernih plošč še povečala. Vzrok za izpad dohodka v tej temeljni organizaciji tiči v uvajanju nove proizvodnje, ki skupaj s prodajo izdelkov še ni stekla v pravi meri. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se je število odstopanj od dovoljene rasti brutto osebnih dohodkov glede na letošnje polletje povečalo z dveh na pet kršiteljev.
Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je bil ob devetih mesecih lanskega leta 6.257 dinarjev, letos pa 7.363 in je tako porasel za 17,7 odstotka. Ob upoštevanju 26,9 odstotne rasti življenjskih stroškov velja, da so se realni osebni dohodki zmanjšali za 9,2 odstotka. Število zaposlenih glede na stanje konec meseca je naraslo za 3,1 odstotek. V gospodarstvu občine Mozirje je tako zaposlenih 3.155 delavcev, kar pomeni le neznaten zaostanek za načrti.
Vlaganja so se glede na enako lansko obdobje povečala za 34 in
V spomin na 29. november leta 1943, ko je bilo v mestu Jajcu II. zasedanje AVNOJ, so bile v Šaleški in Gomji savinjski dolini razne manifestacije, na katerih smo znova izkazali našo trdnost in odločenost, da nadaljujemo Titovo pot. Na vseh osnovnih šolah so bile proslave, na katerih so slovesno sprejeli med pionirje učence in učenke prvih razredov, organizacija zveze komunistov velenjske občine je postala številnejša za 75 novih članov, ki so jih v zvezo komunistov sprejeli na večer pred praznikom republike, Rdeča dvorana je slavila pomemben uspeh, saj je znova odprla rekreacijsko turistični center Golte, velenjski upokojenci so praznik republike združili s praznovanjem srebrnega jubileja društva, številnim občanom in delovnim ljudem so bila v dneh pred 29. novembrom podeljena državna odlikovanja, kolektiv velenjskih rudarjev je prejšnji četrtek dosegel novo dnevno rekordno proizvodnjo.
Skorajda vsepovsod so kulturne programe pripravili učenci osnovnih šol in tudi tako potrdili, da zvesto negujejo bogate revolucionarne tradicije. Na posnetku so člani KUD France Prešeren z osnovne šole Veljka Vlahoviča.
Na večer pred praznikom dneva republike je bilo nadvse slavnostno v domu kulture v Velenju. Skupaj s starejšimi komunisti se je v dvorani doma zbralo 75 mladih iz 36 osnovnih organizacij zveze komunistov, ki so jih na večer pred dnevom republike sprejeli med
komuniste. Novo sprejetim komunistom je ob tem pomembnem trenutku čestital v imenu starejših komunistov sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Janez Miklavčič ter jim hkrati spregovoril o odgovornih nalogah, ki so sedaj pred njimi kot komunisti.
2i\5	Od petka do petka	Številka 47 (558) - 5. decembra 1980
i * ■		
OK SZDL Mozirje
Skupne značilnosti programskih sej
Republiška konferenca SZDL je * lanskem letu sprejela sklep o organiziranju letnih programskih konferenc na vseh ravneh delovanja socialistične zveze. Podoben sklep je sprejela tudi občinska konferenca Mozirje in na podlagi obeh so v Gornji Savinjski dolini meseca novembra opravili programske seje vseh krajevnih konferenc. Res je, da v vseh krajih niso uspeli uresničiti dogovorjenega časovnega načrta, res pa je tudi. da so kasnitve pogojili objektivni razlogi. Dokaz zato je dejstvo, da so programske seje že opravili, na ravni občine pa bo socialistična zveza svoje delo ocenila v začetku prihodnjega tedna.
Skupne značilnosti vseh programskih sej so bile ocena delovanja krajevne konference v preteklem obdobju, obravnavanje delovnega progra-
ma za naslednje leto, izvolitev delegacije za občinsko konferenco, povsod so sprejeli spremembe pravil delovanja konferenc, seznanili so se z zunanjepolitično informacijo in razpravljali še o vrsti drugih tekočih vprašanj. V štirih krajevnih skupnostih so hkrati sklicali tudi zbore občanov in jih namenili načrtovanju. Poleg še navedenih točk so namreč obravnavali še predlog dogovora o temeljih družbenega načrta občine Mozirje v naslednjem srednjeročnem obdobju, razpravljali pa so še o osnutkih razvojnih načrtov svojih krajevnih skupnosti.
Programskih sej in zborov občanov so se udeleževali tudi člani občinske konference, izvršnega sveta in društva ekonomistov. Prva ugotovitev je, da so bili zbori občanov zelo dobro obiskani in bi jih torej morali sklicevati bolj
V mesecu boja proti alkoholizmu
Alkoholizem med mladimi
V naših krajih pride človek do prvih stikov z alkoholom v največ primerih že prav v zgodnjih otroških letih, najkasneje pa v dobi pubertete. Mlad človek, ki sprva uživa alkoholne pijače z namenom, da bi se tako identificiral z odraslimi v svoji okolici, se privaja nanjo čedalje bolj. Misli namreč, da bo, če pije alkoholne pijače, kakor jih odrasli — starejši ljudje v njegovem okolju, s pitjem samim postal uglednejši, bolj odrasel in spoštovan. Skoraj 80 odstotkov mladih prestopnikov pride iz družin, v kateri je eden od ožjih članov družine alkoholik.
Vdajanje alkoholni omami onemogoča normalno zorenje mladega človeka, ki si zaradi tega ne pridobi dovolj znanja in izkušenj za življenje. Tako si mlad človek, ki postaja alkoholik ne pridobi niti delovnih navad, niti nima čustvene zrelosti, na kateri bi lahko gradil poznejše življenje.
Pri zdravljenju mladega alkoholika gre predvsem za prevzgojo osebnosti. To je zahtevno delo, ki ne daje vedno pričakovanih rezultatov, kajti mladega alkoholika je potrebno šele prevzgojiti, saj nikoli ni imel delovnih navad in orimernega vedenja. Brez zdravljenja družinskega in delovnega okolja sploh ne moremo govoriti o pravem zdravljenju alkoholika. Resno in poglobljeno je potrebno zdraviti vso družino, ki je zanesljivo zelo bolna, sicer se njen mladi družinski član ne bi vdal alkoholu. Družina se takšnim zahtevam običajno upira, zato so rezultati zdravljenja mladih alkoholikov zelo slabi.
Najvažnejši dejavniki pri zatiranju alkoholizma med mladimi so vzgojni ukrepi. V družinskem okolju, nato pa tudi med šolanjem, bi bilo treba otrokom predočiti osnovna, znanstveno ugotovljena dejstva o delovanju alkoholnih pijač in o posledicah
nekontrolirane porabe alkoholnih pijač, ki prizadenejo posameznika in družbo.
(Se nadaljuje)
»NAS CAS« glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje. p.o.. Velenje. Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kor štirinajstdnevnik
»Šaleški rudar«, kot tednik
pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik). Janez Plasnik, Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob petkih.
Uredništvo in uprava Velenje, Cesta Fratiška Foita 10. telefoni (063) 850 - 087. 850 - 316. 850
—	317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina pa 210 dinarjev (za tujino 420 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800 — 603
-	38482.
Grafična priprava, tisk in od-prema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografi! ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Veplas Velenje
Po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Galip in DSSS objavljamo prosta dela in naloge
izvajanje del na programu jadralnih desk: v DSSS:
1.	VODJE PROGRAMA ARMIRANEGA POLIESTRA Pogoji: — visokošolska izobrazba kemijske smeri,
—	3 leta ustreznih delovnih izkušenj;
2.	VODJE PROGRAMA I.
Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne smeri
—	3 leta ustreznih delovnih izkušenj;
V TOZD GALIP
1.	VODJE PROIZVODNJE ARMIRANEGA POLIESTRA Pogoji: — višješolska ali srednješolska izobrazba strojne
smeri
—	3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj;
2.	VEČ DELAVCEV (moških za delo v proizvodnji) Pogoji: NK delavec
—	zaželene delovne izkušnje
Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo določeno v pravilniku o delovnih razmerjih.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov: Veplas Velenje, Celjska 35.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po poteku tega roka za sprejemanje prijav.
pogosto. Tudi udeležba krajanov na programskih sejah je bila v večini primerov zadovoljiva, prav tako priprave nanje in njihov vsebinski potek.
To dejstvo potrjujejo ocene, da so v pretežnem številu krajev konference socialistične zveze dobro delovale, zlasti še, če ocenjujemo njihove delovne pogoje in možnosti. Težav in problemov seveda tudi ne manjka. Predvsem so skoraj povsod slabo ocenili delo delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Delegacije namreč večinoma ne dobivajo povratnih informacij. Občani in delovni ljudje tako večkrat neupravičeno negodujejo in se pritožujejo. Neupravičeno zato, ker pri oblikovanju stališč za posamezne odločitve niso sodelovali. V vseh krajih menijo, da bi moral biti kadrovski sestav delegacij za samoupravne interesne skupnosti v prihodnje boljši, saj so bile delegacije za zbor krajevnih skupnosti ob zadnjih volitvah deležne več pozornosti. Odveč tudi ni predlog, da bi se morali predsedniki samoupravi nih organov interesnih skupnosti vsaj občasno udeleževati sej delegacij in
vodjem delegacij pomagati pri razlaganju gradiv, večkrat tudi dokaj zahtevnih.
Prav tako je jasno, da v vseh sredinah še niso v pravi meri dojeli frontne organiziranosti socialistične zveze in zatorej socialistična zveza pri uresničevanju svojih pomembnih nalog še ne vključuje vseh družbenopolitičnih organizacij. Na dveh programskih sejah so med drugim tudi ugotovili, da so člani zveze komunistov v delu krajevne skupnosti in njenih delegacij vse premalo prisotni.
Na vseh programskih sejah krajevnih konferenc SZDL mozirske občine so ugodno ocenili delovanje društev, seveda izjem tudi ne manjka. Tudi delovni programi so na podlagi prej izoblikovanih usmeritev temeljito in obširno sestavljeni, uspehov in težav pa je razumljivo še več. Več ali manj vsem programskim sejam je skupna ugotovitev, da so bile dobro pripravljene in uspešno izvedene, kar je tehtno zagotovilo za boljše delo v prihodnjem obdobju.
J. P.
Ker želimo spodbuditi slovenske pisatelje, da bi v povesti ali romanu upodobili našega kmeta, njegovo zgodovinsko navezanost na zemljo, njegovo aktivno sodelovanje v NOB, kmetova omahovanja in dvome v času preobrazbe vasi, oziroma podeželja po vojni, kmetovo voljo po napredku oziroma njegovo vključevanje v nove, sodobne oblike gospodarjenja, odnose med ljudmi na podeželju, itd., jih vabimo, da se s svojimi deli udeležijo
Nagradnega literarnega razpisa
To je četrti tovrsten razpis, objavljamo pa ga v počastitev 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Žirija bo presodila poslana dela in jim določila tri nagrade:
prva nagrada druga nagrada tretja nagrada
20.000 din, 15.000 din, 10.000 din.
Udeleženci literarnega razpisa morajo izpolniti naslednje pogoje:
—	da predloženo delo še ni bilo objavljeno,
—	delo naj bo pretipkano (po 30 vrstic na strani) in naj obsega od 200 do 300 (ali več) tipkanih strani,
—	delu je treba priložiti šifro (pisec bo svoje delo dokazal z dvojnikom),
—	delo je treba poslati na naslov: ČZP Kmečki glas, Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana (za nagradni razpis) in sicer najkasneje do 1. julija 1981.
Vsa nagrajena dela bo ČZP Kmečki glas objavilo, za kar bodo pisci prejeli honorar po veljavnem pravilniku o avtorskih honorarjih ČZP Kmečki glas. Nenagrajena dela, ki jih bo žirija priporočila kot primerna za objavo, bomo upoštevali v založniškem programu in se o tem s pisci dogovorili.
ČZP Kmečki glas priporoča udeležencem, da že med razpisom sporočijo svoje sodelovanje, kdor pa ima že primeren rokopis, ga lahko takoj pošlje.
Ljubljana, decembra 1980
ČZP
.Kmečki glas" Miklošičeva 4 Ljubljana
DOM VELENJE
Delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš
Razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 28. 11. 1980
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osebnega avtomobila fiat 750, leto izdelave
1974, prevoženih 50.027 km, v nevoznem stanju po izklicni
ceni 18.000 din
1.	Vozilo je neregistrirano
2.	Na dražbi lahko sodelujejo družbeno-pravne osebe, občani, društva in druge civilno pravne osebe, ki položijo akontacijo v višini 10 odstotkov
3.	Rok za sklenitev kupne pogodbe je 15 dni po izvedbi dražbe, oziroma plačilo se mora izvršiti najkasneje v 15 dneh po izvedbi dražbe na žiro račun DOM-a Velenje
4.	Vozilo si je mogoče ogledati eno uro pred dražbo v prostorih delavnice DOM-a na Celjski 9/a Velenje
5.	Vse stroške prepisa oziroma eventuelne davke je dolžan plačati kupec
6.	Dražba bo 23. decembra 1980 ob 8. uri v prostorih delavnice DOM-a Velenje, Celjska 9/a.
Morebitne informacije v zvezi z dražbo lahko dobite po telefonu št. 851-648 (Drago Potočnik).
Izvršilni odbor samoupravne stavbne zemljiške skupnosti občine Velenje razpisuje na podlagi 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 7/77) ter na podlagi odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. vestnik občine Velenje št. 5/80)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš v zazidalenm okolišu ŠALEK-GORICA I. STARA VAS in POHRASTNIK.
I.	Za gradnjo vrstne hiše tipa ,.TERASA I" v soseski ŠALEK-GORICA
I. faza:
—	gradbena parcela št.	60 v izmeri	185 kv. metrov
—	gradbena parcela št. 62 v izmeri	182 kv. metrov
—	gradbena parcela št.	67 v izmeri	184 kv. metrov
II.	Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš tipa ,,HABIT III" v soseski STARA VAS:
—	gradbena parcela št. 84 v izmeri 682 kv. metrov
—	gradbena parcela št. 4 v izmeri 708 kv. metrov
III.	Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš tipa , DVOJČEK" v soseski POHRASTNIK:
—	gradbena parcela št. 71 v izmeri 584 kv. metrov
—	gradbena parcela št. 72 v izmeri 576 kv. metrov
POGOJI NATEČAJA:
1.	Odškodnina za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča v soseski ŠALEK-GORICA I. faza s stroški glavnega sekundarnega toplovodnega omrežja znaša za posamezno gradbeno parcelo 140.824,00 dinarjev ter jo mora uspeli ponudnik poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se zaračunajo 12-odstotne zamudne obresti. Poleg tega morajo investitorji poravnati tudi stroške izgradnje sekundarne toplovodne mreže, brez hišnega priključka, v višini 34.977,60 dinarjev, v enakem roku kot prejšnjo odškodnino ter z enakimi zamudnimi obrestmi.
2.	Odškodnina za že zgrajene komunalne naprave na območju zazidalnega načrta STARA VAS Velenje znaša za gradbeno parcelo št. 84 200.765,37 din, ter stroški za že pridobljeno gradbeno dovoljenje na tej parceli z vsemi potrebnimi soglasji 47.472,30 din.
Skupni znesek v višini 248.237,67 din mora uspeli ponudnik poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12-odstotne zamudne obresti.
Vsa plačila se nakažejo na račun št. 52800-662-33033 — samoupravna stavbna zemljiška skupnost občine Velenje, Šaleška 19/a.
Za gradbeno parcelo št. 4 v Stari vasi pa znašajo stroški za že zgrajene komunalne naprave 147.600,00 din.
3.	Stroški za že zgrajene komunalne naprave na območju zazidalnega načrta POHRASTNIK znašajo 225.177,51 din za posamezno stavbno parcelo ter jih morajo uspeli ponudniki poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča na račun iz 2. točke, sicer se prav tako zaračunajo 12-odstotne zamudne obresti.
4.	Odškodnina za oddano pravico uporabe stavbnega zemljišča znaša v vseh zazidalnih okoliših 60 din za kv. meter zemljišča ter se mora poravnati v roku 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12-odstotne zamudne obresti. V tej odškodnini je že zajeto plačilo prometnega davka, stroški odmere stavbnega zemljišča ter zemljiškoknjižnega prepisa. Uspeli ponudniki morajo podpisati pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo najkasneje v 3 dneh po prejemu obvestila, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili, vsled česar jim zapade varščina v korist SSZS občine Velenje.
5.	Varščina za udeležbo na javnem natečaju znaša 10.000 din ter jo morajo ponudniki poravnati na račun št. 52800-662-33033 — Samoupravna stavbna zemljiška skupnost občine Velenje, Šaleška 19/a z oznako, da je varščina. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa se vrne brez oblasti. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje, mu varščina zapade v korist upravljalca zemljišča. Z eno vplačano varščino lahko interesenti navedejo v ponudbi tri gradbene parcele, na katerih želijo graditi. Dokazilo o vplačani varščini (odrezek) morajo interesenti poslati skupaj z vsemi ostalimi dokazili v zaprti ponudni.
6.	V primeru, da je več interesentov za eno gradbeno parcelo, se smatra, da je ugodnejši ponudnik, kdor poleg razpisnih pogojev v največji meri izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	ponudniki z manjšim poprečnim dohodkom na družinskega člana,
—	ponudniki z dolgoletnim aktivnim družbenopolitičnim delom,
—	udeleženci NOB,
—	ponudniki, ki še nimajo primernega stanovanja pred takimi, ki tako stanovanje imajo.
Izpolnjevanje teh pogojev ugotavlja razpisna komisija na podlagi ustreznih dokazil, ki jih morajo ponudniki predložiti v zaprti pismeni ponudbi.
7.	Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na oddanem stavbnem zemljišču najkasneje v roku 6 mesecev ter končati gradnjo v treh letih po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili ter se pogodba enostransko razveljavi, vsled česar jim zapade varščina v korist SSZS občine Velenje.
To velja tudi za primer, da se investitorji ne pridržujejo vseh ostalih razpisnih pogojev natečaja.
8.	Vse stroške v zvezi z gradnjo na oddanih stavbnih parcelah (davek na promet s kmetijskimi zemljišči, soglasja, prispevki za soglasja, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, priprava stavbnega zemljišča, hišni priključki ter stroški razpisa javnega natečaja) nosijo investitorji sami.
Ponudbe morajo interesenti poslati najkasneje do 24. 12. 1980 na naslov SAMOUPRAVNA STAVBNA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE VELENJE, Šaleška 19/a z oznako , JAVNI NATEČAJ".
O izboru ponudnikov, ki so na natečaju uspeli, bo razpisna komisija obvestila vse ponudnike do 15. januarja 1981.
Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnega zemljišča z javnim natečajem lahko dobijo interesenti pri samoupravni stavbni zemljiški skupnosti občine Velenje s sedežem pri zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16, v uradnih dneh.
Velenje, dne 5. 12. 1980
Izvršilni odbor Samoupravne stavbne zemljiške skupnosti občine Velenje
Pogovor s Tonetom Šeligom
V tem obdobju moramo storiti vsi kar največ
Pred organizacijo socialistične zveze delovnega ljudstva naše občine so v tem času in v prihodnjem obdobju številne pomembne naloge. O njihovem uresničevanju smo se pogovarjali s predsednikom občinske konference SZDL, Tonetom Šeligom.
V	krajevnih skupnostih naše občine so prav sedaj v teku programske konference krajevnih konferenc. Kako jih ocenjujete?
V	vseh sredinah se ne držimo postavljenih rokov, poleg tega pa se tudi niso povsod dovolj resno lotili priprav in izvedbe teh konferenc. Tam, kjer pa so te konference že imeli, pa med drugim tudi ugotavljamo, daje odprtih vrsta vprašanj, ki jim bomo morali nameniti več pozornosti v bodoče. Tu gre zlasti za delo delegacij in delegatov, oceno delovanja drugih družbenih političnih organizacij v krajevnih skupnosti pa tudi sprotno obravnavo razvojnih programov v krajevnih skupnosti in nalog, ki se bodo pojavljale pred socialistično zvezo tudi v naslednjem obdobju. Čeprav nekoliko zamujamo z roki, upam, da bomo vendarle po vseh krajevnih skupnostih opravili programske konference do 18. decembra, ko bo seja občinske programske konference SZDL in da bo lahko seja občinske programske konference dobro pripravljena. Ta programska seja bo imela delovni značaj volilne konference, saj prihaja zlasti do sprememb v predsedstvu občinske konference, v celoti pa se bo spremenila tudi vloga in sestav izvršnega odbora predsedstva. Izvesti pa bo potrebno še nekatere kadrovske spremembe v tistih organih pri predsedstvu (koordinacijski odbori in sveti), ki doslej niso pokazali dovolj samoiniciativnosti in sploh aktivnosti.
Nov izvršni odbor bo oblikovan tako, da bodo vsi člani izhajali iz vrst predsedstva. To pomeni, da se bistveno menja tudi vloga izvršnega odbora, ki bo v bodoče zadolžen za dve poglavitni nalogi. Prva bo v tem, da bo imel čimbolj tesen in vsakodnevni stik s/ krajevnimi konferencami socialistične zveze; druga pa je, da bo moral več delati pri pripravi raznih dokumentov in gradiv za seje predsedstva, da bo delo predsedstva čimbolj učinkovito in da se bi vsi sprejeti sklepi tudi čimbolj uresničevali.
Kaj zajema drugi splet nalog?
»Takoj v naslednjih dneh moramo začeti z izobraževanjem vseh delovnih ljudi in občanov od 15 do 65 leta starosti za obrambne priprave. Tu gre za ciklus obveznih priprav, ki jih je predpisal republiški sekretariat za ljudsko obrambo. Glede na to, da bodo ta predavanja zajela kar 24 tisoč delovnih ljudi in občnov naše občine, bo potreben zelo temeljit organizacijski in vsebinski pristop če želimo, da bodo predavanja zanimiva in da bodo pritegnila občane. Predavanja bomo organizirali po krajevnih skupnostih, za predavatelje pa bomo dobili najodgovornejše ljudi v občini, da bo snov čimbolj kvalitetno podana. Poleg tega pa bomo morali predavanji organizirati tako, da se jih bo resnično lahko udeležil vsaj delavec, ne glede na izmensko delo. Po vsej veijetnosti jih bomo organizirali v dveh delih in to tako, da bo prvi teden na sporedu prva
polovica predavanj, drugi pa druga polovica. Med temi predavanji bomo občane seznanili s sedanjim vojaškim in političnim položajem v svetu in z varnostnimi razmerami pri nas. Mimogrede naj omenim, da so vse te teme enotne in obvezne za vso Slovenijo. Nadalje se bodo seznanili z vsebino in oblikami subjektivne in propagandne dejavnosti, z delovanjem narodne zaščite. Četrto predavanje bo nekako razdeljeno na dva dela, med njimi pa se bodo udeleženci predavanj seznanili s sistemom opazovanja, obveščanja in alarmiranja, ta del predavanj bo spremljan z barvnimi filmi ali diapozitivi. Drugi del te črtrte teme pa se nanaša predvsem na seznanjanjem delovnih ljudi in občanov z zračnimi desanti in obrambo. Ob tem pa moram poudariti, da bo to izobraževanje oziroma usposabljanja delovnih ljudi in občanov uspelo le, če se bodo teh predavanj "resnično udeležili vsi občani in delovni ljudje od 15 do 65 leta starosti. Zato smo se na seji koordinacijskega odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze dogovorili, da se morajo v akcijo organiziranja in udeležbe na teh predavanj vključiti vse konference, komiteje za DS in SLO, da bo dejansko udeležba na predavanjih kar največja in da ne bo nikogar, ki bi izstopal na predavanjih razen morda zaradi upravičenih objektivnih razlogov. Ne gre za to, da bi kogarkoli priseljiveli za obisk teh predavanj, ampak se moramo zavedati, da je lahko naša družbena samozaščita uspešna lahko le takrat, kadar smo vsi seznanjeni z njeno pomembnostjo, kadar se vsi zavedamo, da je to naša ustavna pravica in dolžnost. Prepričani smo, da bodo občani in delovni ljudje do teh pomembnih predavanj pokazali kar najvišjo odgovornost in se jih bodo resnično udeležili v čim večjem številu. Naj še povem, da bo treba organizirati kar 480 skupin (vsaka skupina naj bi imela Dribližno 50 udeležencev).
Vzporedno s temi nalogami poteka obravnava statuta občine in ustavnih dopolnil. Ta razprava naj bi bila končana v prvem delu do konca januarja, raširili pa jo bomo še z obravnavo družbenega dogovora o stanovanjskih razmeijih in zakona o stanovanjskih razmeijih v SR Sloveniji. Nosilci te razprave so v krajevnih skupnostih krajevne konference SZDL, v organizacijah združenega dela pa osnovne organizacije sindikata. Gre za to, kako bi se čimbolje organizirali na področju stanovanjskega gospodarstva in da skozi vse te zakonske in ostale samoupravne dokumente zagotovimo čim-večji vpliv delovnih ljudi in občanov na urejanje stanovanjskih razmer, pridobivanje in izgradnjo in seveda tudi na kakovost stanovanj. Ne nazadnje moramo na občinski ravni urejati še eno nalogo, to je uskladitev in sprejetje programa vseh javnih prireditev za naslednje leto v občini Velenje. S tem želimo na tem področju napravit čimveč reda in preprečiti vse tiste prireditve, ki nimajo finančnega kritja in seveda, da bi dobili čimbolj usklajen koledar prireditev, ki bi potekale skozi vse leto, ne pa samo ob določenih dogodkih.«
Med pomembnimi nalogami, ki smo jih tudi 2e začeli v tem letu in se bodo nadaljevale še do približno sredine naslednjega leta, je tudi akcija Nič nas ne sme presenetiti. Kaj smo doslej že storili na tem področju in kaj nas še čaka?
Ta akcija, ki smo jo nekako razdelili na dva dela oziroma na letošnje in prihodnje leto zato, ker smo letos že začeli z nekaterimi pripravami, zaključek teh priprav bo predvidoma maja prihodnje leto, doslej ne poteka najbolje. Na občinski ravni smo sicer pravočasno začeli s pripravami, sprejeli sklepe in zadolžitve, kaj vse je treba storiti v določenem roku.
Žal, ugotavljamo, da so v glavnem vsi roki prekoračeni, opravljenih pa je le približno 20 % vseh nalog. Tako s sedanjo aktivnostjo na tem področju ne moremo biti zadovoljni, na zadnji seji koordinacijskega odbora za SLO in DS smo se dogovorili, da bomo poskušali te aktivnosti nekako pospešiti in zagotoviti, da bodo potekale bolj usklajeno z drugimi aktivnostmi. da ne bijjrihajalo do neusklajenosti in morda" tudi do nepotrebne zaseaenosti posameznih funkcionarjev, pa tudi delovnih ljudi in občanov v teh akcijah.
Nadaljnja naša naloga bo izvedba popisa prebivalstva. Priprave nanj že tečejo. Pri sedanjem popisu pa bo naša najvašnejša naloga, da ugotovimo tudi,kdo stanuje v naših krajevnih skupnostih in objektih, saj ugotavljamo, da se uradni podatki razlikujejo od podatkov hišnih svetov in krajevnih skupnosti. Zato bo tudi ob tej nalogi pomembno sodelovanje hišnih svetov, vaških odborov in krajevnih konferenc SZDL in sploh krajevnih skupnosti,
Naslednja akcija, ki je programsko že zastavljena za naslednje leto, je začetek evidentiranja možnih kandidatov za skupščinske delegatske volitve v letu 1982. To bo tudi ena izmed osrednjih političnih nalog v prihodnjem letu, da bi izbrali boljše oziroma takšne delegate, ki se bodo bolj resno udeleževali sej ter pokazali več zanimanja za skupno uresničevanje nalog, tako v skupščini samoupravnih interesnih skupnosti ali na vseh drugih področjih.
Prihodnje leto pa je tudi jubilejno, saj bomo slavili 40 letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, minilo pa bo tudi štirideset let, odkar je krenil prvi transport zavednih Slovencev proti Srbiji in 20 letnica prvega Vlaka bratstva in enotnosti. Doslej je Vlak bratstva in enotnosti vsako drugo leto potoval z nekdanjimi izseljenci iz Slovenije v Srbijo, čez dve leti pa so bili na njem nekdanji gostitelji iz Srbije, ki so potovali v Slovenijo k svojim bratom in sestram, katerim so nudili zatočišče težkih vojnih dneh. Čeprav je doslej vlak potoval vsako drugo leto, bo prihodnje leto izjemoma prav zaradi teh jubilejev, spet organiziran Vlak bratstva in enotnosti, s katerimi bodo Slovenci odpotovali v Srbijo.«
Tovariš predsednik, smo med pogovorom še kakšno vprašanje izpustili?
Vprašanj je še gotovo veliko, saj vseh niti nisem omenjal. Tu je še vrsta akcij, ki prav tako v tem trenutku tečeio, kot so priprave na praznovanje dedka mraza, nisem omenjal tudi vseh tistih problemskih konferenc, ki jih moramo analizirati do konca tega leta, tudi ne nalog, kot so dokončno organiziranje samoupravne interesne komunalne skupnosti, da vendarle sprejmemo dokončen koncept organizacije strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarstva, da še v tem letu sprejmemo samoupravne sporazume o temeljih planov in seveda tudi temelje plana vseh nosilcev planiranja, to je toz-dov, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih, da čimbolj utrdimo vse elemente družbenega načrta občine, ki ga bomo sprejemali predvidoma v mesecu januarju. Se vrsto drugih dejavnosti bi lahko naštel, vendar bo za informacijo o naših nalogah za občane dovolj, da ne bi kdo v pričakovanju novega leta obupal, da bomo zaposleni le še pri obravnavi in sprejemu raznih aktov. Gre za to, da moramo v tem obdobju storiti vsi kar največ, da doseženo vse proizvodne in druge načrte in da nadoknadimo vse tisto kar nismo uspeli med letom zaradi raznih vzrokov in da dokaže-mo, kaj lahko kot posamezniki, in to čimbolj organizirano, zavestno in požrtvovalno prispevamo k stabilizaciji našega gospodarstva.
Stane Vovk
t V-
OH
Priznanja upokojencem za dolgoletno delo
Društvo upokojencev Velenje
Proslavili srebrni jubilej
Velenjski upokojenci so pred 25. leti ustanovili svoje društvo. Srebrni jubilej so proslavili pretekli teden s slavnostno sejo v prostorih družbene prehrane Rek Velenje. Njihovega jubilejnega zbora so se udeležili tudi predstavniki sosednjih upokojenskih društev ter nekateri predstavniki osnovnih organizacij sindikata delovnih organizacij občine in občinskega sindikalnega sveta, ki je bil tudi pokrovitelj njihovega jubileja. V imenu pokrovitelja je upokojence pozdravil predsednik Marcel Medved in jim zaželel uspešno delo tudi v prihodnje, obenem pa tudi dobro sodelovanje s sredinami, kjer so sc upokojili. Slavnostno sejo so upokojencem obogatili s priložnostnim programom člani kulturnega društva France Prešeren z osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje, ki so v pesmi, recitaciji in pripovedi predstavili svoje vsakodnevno šolsko delo, svoj kulturni program pa so namenili tudi 37. letnici naše republike. Nekaj pesmi jc upokojencem zapel še njihov pevski zbor. Člani predsedstva društva so blizu 45 upokojencem — nekdanjim in sedanjim članom uprav ih odborov oziroma izvršilnih odborov podelili posebna priznanja za dolgoletno prizadevno delo v društvu, priznanja pa so izročili tudi nekaterim delovnim in drugim organizacijam za dobro sodelovanje in vsestransko podporo društvu.
Slavnostni govor je imel predsednik društva Hubert Mravljak, ki jc z velikim veseljem ugotovil, da se je jubilejne seje udeležilo veliko število članov nekdanjih upravnih odborov in seveda tudi sedanjega izvršilnega odbora. Vsi ti so po njegovih besedah uspešno delovali v različnih mandatnih obdobjih in njihovo delo ter trud sta rezultat sedanjega razvoja društva. Zal pa so v minulih 25. letih ostali brez nekaterih članov in spomin nanje so počastili z enominutnim molkom. V svojem govoru je predsednik društva omenil tudi težave, s katerimi so se srečevali njihovi predhodniki in dejal, da so si ustvarili vendarle pogoje za kolikor toliko normalno delo društva:
,,S ponosom lahko povemo," je dejal ,,da imamo danes lastne pro-
store, sicer majhne, vendar so naši in so za sedanji obseg dela še zadostni. Imamo tudi klubske prostore z zaletnim vrtom in športnim baliniščem kar smo vse ustvarili z našimi rokami in društvenimi sredstvi. Lahko tudi trdim, da sm? upokojenci zelo dobro organizirani in da jc prisotnost na naših sejah 98 odstotna, kar kaže na našo veliko pripravljenost za delo in zavest."
Seveda upokojenci veliko skrbi namenjajo družabnemu življenju za kar skrbi komisija za kulturo, šport in rekreacijo. Njihovi člani sc sedaj aktivno udejstvujejo le v balinanju in kegljanju, v bodoče pa bodo športno dejavnost še razširili. Zelo ponosni so na svoj pevski zbor, ki uspešno deluje že 18 let in ki je za svoje delovanje oziroma nastope dobil že vrsto priznanj ter diplom, ki krasijo njihovo pevsko sobo. Poudariti je treba, da za vse te uspešne dejavnosti skrbi društvo samo z lastnimi sredstvi.
Stanovanjska vprašanja so bila dolga leta velik društveni problem in zahvaljajoč njihovi vztrajnosti ter požrtvovalnosti so danes rešili vse kritične primere. Z veliko volje in dosti truda rešujejo tudi vsa najbolj pereča socialno varstvena vprašanja.
Za upokojence so seveda posebnega pomena dogajanja na področju pokojninskega zavarovanja. V svojem govoru je Hubert Mravljak opozoril, da še vedno ni povsem razčiščeno vprašanje minulega dela, ki so ga nekdanji dclavci — sedanji upokojenci — vložili v dolgih letih aktivnega dela. Prav tako še ni razčiščeno vprašanje razlik med starimi in' novimi pokojninami. Poudaril je, da sedaj, ko se pripravlja novi zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju, morajo biti društva nadvse aktivna in prek svojih delegatov zahtevati, da se vnesejo v novi zakon razumljiv; določbe o minulem delu, da se zavarujejo realne vrednosti pokojnin in da se pri vsakoletnenrusklajevanju prepreči neskladje med starimi in novimi pokojninami.
V svojem jubilejnem govoru je predsednik velenjskih upokojencev še posebej izrekel v imenu njihove-
ga izvršilnega odbora zahvalo občinskemu svetu zveze sindikatov, sindikatom rudnika lignita Velenje, RŠC — tozd praktični pouk, šoštanjskih termoelektrarn in TGO Gorenje, ki imajo — kot je dejal — vedno posluh za skupno reševanje vseh žgočih problemov, ob e-nem je izrekel tudi željo, da bi to sodelovanje v bodoče ohranili in še krepili.	s. V,.
Priznanja so podelili
Ivanu Lenku, Edu Kuharju, str.. Tončku Kopitarju, Ivanu Pustineku, Antonu Ocepku, Jožetu Vavpotiču, Francu Mravljaku, Angeli Božič. Karolini Krajnc, Mariji Glušič, Baltazarju Lemežu, Jožetu Podpečanu, Ivanu Zelcerju, Martinu Korenu, Francu Hudobrežnik, Martinu Hajsingerju, Jožetu Horvatu. Edu Centrihu str., Cirilu Joupušek. Janezu Pajku, Alojzu Jelenu, Leopoldu Mehu, Jaki Grčarju, Jakobu Grmu, Maksu Bizjaku, Alojzu Korenu. Francu Korunu, Martinu Dolenjcu, Ivanu Mlakarju. Adolfu Oštirju, Alojzu Reberniku, Srečku Rijevcu. Antonu Kosu, Davidu Lorgerju. Leopoldu Škrli-nu. Avgustu Hišerju, Avgustu Rabiču. Hubertu Mravljaku, Francu Žganku, Ivanu Sed-mineku, Viktorju Martincu, Bernardu Ograjenšku, Mihi Povhu. Slavku Vrtačniku, Štefanu Rudolfu. Joži Pra-protniku. Jožetu Hauptmanu, Angelci Dobnik in Bernardu Zabukovniku.
Za dobro sodelovanje z društvom so priznanja prejeli: sindikalne organizacije RLV, TGO Gorenje, RŠC — tozd Praktični pouk. Termoelektrarne Šoštanj, občinski svet zveze sindikatov, dom za varstvo odraslih in KUD France Prešeren OŠ Veljko Vlahovič Velenje.
Ob 30. letnici samoupravljanja
Podelili plakete delavcem
Klub samoupravljalccv in občinski svet ZSS Velenje sta organizirala ob 30 letnici samoupravljanja in v počastitev dneva republike v sredo pretekli teden proslavo, na kateri so letos prvič podelili plakete Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja. Plakete so podelili 19 delavcem, ki so z dosedanjim delom prispevali znaten delež k razvoju samoupravnih in delegatskih odnosov, uresničevanju zakona o združenem delu v praksi in k razvoju ter negovanju revolucionarnih tradicij ter bratstva in enotnosti, pa tudi za aktivno družbeno politično delovanje v organizacijah združenega dela. kjer so za-
posleni kot tudi za delovanje v širših družbenopolitičnih skupnosti. Sklepe za podelitev plaket so sprejeli delavski sveti oziroma organi osnovnih organizacij zveze sindikatov v posameznih organizacijah združenega dela.
Na svečanosti, ki so jo s kulturnim programom popestrili člani kulturnega društva Ivan Cankar z velenjske gimnazije ter mešani pevski zbor Gorenje Velenje, je spregovoril o pomenu 29. novembra ter o 30 letnici samoupravljanja in o nalogah, ki so pred sindikalnimi aktivisti v času do kongresa jugoslovanskih samour- ''a!"?--
prihodnje leto, predsednik kluba samoupravljalcev Velenje Peter Krapež. Plakete so prejeli Henrik Bolha ESO — tozd Krovsko kleparski obrati. Terezija Časi, Jakob Virtič, Alojz Saje in Anica Kristan iz TGO Gorenje, Mirko Hudej ESO — tozd Elektro obrati, Jernej Juvan, Rudolf Janči in Rudi Supovec iz tovarne usnja Šoštanj, Marjan Kortnik ESO — tozd Strojni obrati, Vladimir Kru-šnik. Alojz Štih in Vinko Miklavžina RLV. Stane Svarč, Alojz Nova, Avgust Gavran in Franjo Obreza iz GIP Vegrad, Alojz Ramšak občinska uprava in Mihael Uranjek DOM Velenje.
Zažvižgale so trde skale. Jeklenorezki zamahi so butali v zrak in ga v vratolomnem padcu sikajoč trgali narazen. Pečine so se preobračale in se vrtele v bliskovitih krogih, treskale v vodo, v pozoja in v navpično belo steno, da seje zdelo, kakor da seje utrgal v gorah plaz. Strašna žival je poskakovala dva sežnja visoko, rjovela, razbijala s silnim repom in se zvijala v obupni nemoči. Na veliko mestih so zevale široke krvave rane. Tam je bil neprodirni luskinasti oklep raztrgan, črna krije lila iz njih, daleč naokrog so brizgale krvave pene.
Skale so pele in sikale. Silna čer je butnila navzdol, zadela pozoja v orjaško glavo in jo preklala skoro do polovice. Še enkrat se je vzpel, potem pa se je kakor posekano drevo zgrudil na razmetano skalovje. Zverinsko žrelo je omahnilo, tuljenje utihnilo in se izpremenilo v grozno hropenje. Nagloma pa je prestalo tudi to.
Možje na Stropnici so za hip prenehali ter si otrnili obilni pot, kije curkoma lil z njih teles. Zaorili so zmagoslavni klici,od vseh strani so prihajali vriski, v otrplo pošast pa so poslednje skale treskale še hitreje, dokler jih končno ni zmanjkalo.
Navdušeni Zaleščani so drčali po skalnih žlebih v dolino, da si ogledajo mrtvega orjaka, toda previdni Stojan jim je velel nazaj, zakaj ni še veroval, da je zmaga popolna in sovražnik uničen. In resnično, slutnja ga ni varala. V pošast je nenadoma prišlo novo življenje: silno telo je poskočilo, kakor poskoči riba na suhem, ohlapna koža ob vratu seje razširila in napela, roženi greben zaklopotal. Pred očmi plašno strmečih jezerčanov seje pošast z neverjetno hitrimi skoki pomikala proti Hudi luknji.
»Kragulj!« je zakričal Stojan.
»Kragulj!« so zavpili drugi.
Kraguljeva četa je bila na preži. Postavila seje ob strugo, naperila železne osti v pozojeve odprte rane: dvajset ostrin seje zadrlo globoko vanje. Toda zdelo se je, da je njegova moč neizčrpna, zakaj pognal se je dalje in podrl celo vrsto ustavlja-jočih ga borilcev, da so morali izpustiti svoje orožje. Edino Kragulj ni izpustil. Krčevito je tiščal svoje koplje v zijajočo rano in dasi je padel, je vendar šel za pozojem, ki gaje vlekel po tleh za seboj. Med tem je prihitel Stojan s svojimi ljudmi. Dvajset drogov seje še enkrat zapičilo v jezersko pošast, ki seje morala ustaviti. Kragulj je izvlekel svoje kopje iz njenega telesa, sunil iznova in ga z dobro merjenim sunkom zadel med glavo in vrat. Ostudna žival je vztrepetala. se še enkrat krčevito zvila in nato z gromkim pljuskom telebnila v plitvo vodo — mrtva, premagana, uničena ...
Zalesje je bilo rešeno krvoloka.
»Končano, bratje!« je oznanil Stojan s svečanim glasom. »Hvala vam, bogovi! Hvala tebi. Veles!«
Glave zaleščanskih borilcev so se pobožno sklonile, vroče zahvale so hitele k belemu hramu dobrotljivega pastirskega boga. Daleč zadaj seje bleščal med zelenjem, neviden očem ... v dušah je odseval jasno in razločno.
»Majhna straža ostane ob truplu! Mi. bratje, pa pojdimo in potolažimo nestrpno čakajoče svojce! Naj zvedo, da nocojšnjo noč lahko prebijejo brez strahu, da bodo mirno in srečno živeli bodoče dni. Namesto jezera si ustvarijo dolino, bogatih žetev jim bo dajala. Pojdimo, bratje!«
Truma zvestih drugov in pomagačev, kije svojega voditelja mad delom vzljubila in se ga tesno oklenika, seje zdaj zgrnila okoli njega, možje in mladeniči so ga objemali in klicali: »Slava tebi, naš rešitelj! Slava našemu Stojanu!«
In vstaloje nepopisno veselje, gromoviti klici kar niso hoteli ponehati, in ko so ga nekateri od navdušenja razpaljeni drugi dvignili na rame, seje radostno vzhičenje izpremenilo v vihar razvnetih glasov, daje odmevalo in bučalo po soteski.
»Nesimo ga Na skale, v gradišče!« je svetoval visok glas, prevpivši vse druge.
»V gradišče, v gradišče!«
Stojan se je omamljen in zbegan branil ter se v zadregi smehljaje otepaval, ali nič mu ni pomagalo. Železne pesti hvaležnih bratov ga niso izpustile; visoko nad glavami so ga nosile nevzdržema dalje. Spotoma so se jim pridružili zadružani iz Zaleska in Gorice. Izprevod seje potegnil, se daljšal in vedno več je bilo navdušenih glasov. Preko doline so donele vesele pesmi in klicale k zmagoslavnemu pohodu. Hitronogi mladeniči so pohiteli na vse strani, naznanjali odrešilno novico in vabili ljudstvo Na skale. In vsepovsod seje zganilo, vse zgibalo. Kakor
Delitev dela v družinskih skupnostih gimnazijcev v šaleški dolini
Ovttaf Šifih
Nekoč je bilo
j >
• t t
' - - w
(Dolinska b*jka)
mravlje so hiteli Zaleščani iz svojih sel proti župnemu središču in se zgrinjali na veliki prostor pod belim gradiščem.
Ko so prinesli Stojana tja. je zagrmelo in zaorilo iz tisoč grl, da se je zdelo, kakor bi vršala nevihta v pragozdu, kakor bi vihar pregibal stoletne vrhove; in tisoč in tisoč rok se muje iztezalo nasproti in tisoč in tisoč oči se je s hvaležnim in radostnim bleskom vpiralo vanj.
»Slava Stojanu! Slava zaleščanskemu rešitelju! Naj ga ohranijo bogovi! Slava, Slava!«
In Stojan je dvigal skromno sklonjeno glavo in odzdravljal nazdravljajočim tisočem, oči njegove pa so nemirno iskale dvoje dragih obrazov, dvoje nad vse ljubljenih oseb. Ko ju je zagledal, se je odtrgal nosečim ramenom in rokam, skočil na tla, nepo-trpežljivo odrival množico, ki se je radovoljno in spoštljivo umikala, in planil k njima: h Gojici in Gojmiru. Nemo ju je stiskal k sebi. In zdaj so zalile pogumnemu in močnemu možu vroče solzejunaške oči in šepetal je: »Konecje trpljenja! Konec zaničevanja! Zopet bomo srečni!«
Žena in sin sta ga brez besed objemala in plakala. Ta srca so se razumela. In v teh treh srcih so v kratkem hipu oživela vsa dolga muke polna leta. Mnogoglava množica, ki je bila v spoštljivem razumevanju utihnila, je pa začela klicati: »Slava Stojanu! Slava Gojici in Gojmiru! Samostale naj ohranijo bogovi!«
Zaničevano ime je bilo obdano s slovesnim sijanjem in je danes pomenilo največjo čast. Klici so se ponavljali. Hipoma pa je navdušeni in hvaležni narod vznovič umolknil. Sveta tišinaje legla nad množico. Visoko na obzidju so se pojavili v svečanih haljah in okrašeni s cvetjem — zaleščanski starejšine.
Sivolasi Branislav je zamahnil z roko in izpregovoril: »Zaleščani! Bratje in sestre! Nevarnost je minila, ni je več! Besi so morali zbežati v svojo mračno domačijo, in mi hvalimo dobrotljive bogove! Jutri poromamo na Velesov hrib! Tam se posebno zahvalimo mogočnemu bogu naših čred, njemu, kije ves čas pomagal, njemu, kije vdihnil našemu rešitelju, bratu našemu. Stojanu misel v pametno glavo in moč v žilave roke, njemu, navduševalcu vas drugih junakov, naših rešiteljev. On vas je krepil, da ste zvesto pomagali Stojanu ... In ti, naš dragi brat.« se je obrnil k Stojanu. ki seje še vedno oklepal svojih ljubih, dasi so mu bile oči spoštljivo vprte v govorečega starčka, »ti se vrni z ženo in sinkom med nas! Vedi, da te hočemo ljubiti in častiti kot svojega najljubšega in najboljšega brata ... Slava Stojanu, slava vsem zaleščanskim junakom!«
Do nebes je zaoril silni krik prekipevajočega navdušenja in odkritosrčne radosti. Ljudje so se objemali med seboj in z žarečimi obrazi vpili in klicali.
Branislav je še enkrat vzdignil roko in ukazal tišino.
»Župan naš, Dobrogoj, ne more priti med vas,« je rekel. »Bolan leži... Njegove sile so oslabele, toda iz dna duše se raduje z vami. Vsi ste danes gostje njegove zadruge«.
Množica je priznavajoče zahrumela. Toda komaj je utihnila. je priplaval na osupla ušesa glas tromb. Nenadoma so zapele trombe na vzhodni strani zaleščanske doline, kjer seje previjala cesta iz Savinske doline v Zalesje. Vsi pogledi so se okrenili tja. Med grmovje in za obcestnimi drevesi so bliksoma
bežali blesteči oklepi in ščiti, utrinjajoč se v soncu. Tu in tam se je pokazala konjska glava, potem ves konj z jzdecem. Jadrno so se spustili v dolino in drijali preko močvirnate ravani, preskočili reko in krenili naravnost proti skalskemu gradišču. Ta ali oni konj se je vdrl v mehko zemljo, se trudoma izkopal in hitel za tovariši.
Zbrano ljudstvo je prevzela velika osuplost in nemir seje polastil. Odkod prihajajo? S kakšnim namenom?
»Obri. Obri!« je zacvilil tenak in boječ glas. Vsi so se prestrašili, toda takoj so se začuli pomirjujoči glasovi nekdanjih vojn i kov.
»Kako naj bodo Obri? Obri niso tako opremljeni . . .«
»Pa tudi Slovenci niso ...«
Na znožju skalskega hriba, pod prejšnjim pristaniščem, so jezdeci obstali in razjahali. Eden sam je obsedel na konju in zajahal po pobočju, ki je bilo po odtoku jezerske vode dokaj strmo. Vendar mu malo zložna pot ni delala težav in čez kratek čas seje prikazal pred gradiščem sredi umikajoče se množice, ki ga je* pol radovedno, pol nezaupno opazovala, ugibaje, odkod je in kdo ga pošilja.
Starejšine so čakali. Mirno in dostojanstveno so stali na obzidju, podobni častitljivim soham.
Tujec, šejako mlad, prikupen vojnik, seje obrnil k ljudem in vprašal v čisti slovenščini: »Kje je vaš župan? Kje so starejšine?«
»Naš človek! Slovenski govori...«je zašumelo med ljudmi, in takoj seje iztegnilo stotine rok in pokazalo na gradišče.
»Tam so! Vidiš jih?«
Vojnik seje spoštljivo priklonil, položil glavo konju na vrat in glasno zaklical: »Naj vas ohranijo bogovi! Starejšine! Pošilja me vojskovodja Rastislav. Prosi vas gostoljubnega sprejema!«
Med množico je završalo veselje in se po širokem trgu razneslo naglo kot misel.
»Rastislav pri nas? Naj pride slavni brat!«
V imenu starejšin je odgovoril Branislav: »Povej mu! Z velikim veseljem ga sprejmemo! V pravem trenutku prihaja, zakaj velik dan praznuje danes Zalesje . . . Reci mu, da ga pričakujemo z razprtimi rokami!«
Vojnik je pokimal v znamenje razumevanja in skokoma odjezdil, ljudje pa so se z radostno pričakujočimi obrazi gnetli ob vratih v gradišče in vzklikali: »Kak dan! Sami junaki se shajajo v našem Zalesju... Čujte, čujte! Ali nad našega Stojana ga ni... Slava mu, slava Stojanu!«
Rešitelj Zalesja pa je s sklonjeno glavo stiskal obraz, na katerem sta se naglo menjavala rdečica in bled ost, med roke in omamljen mrmral: »Bogovi so predobri! Toliko veselja v eni sami uri.. . Tudi on je tukaj!«
Zadonela je pohodna tromba. V lepih izmerjenih vrstah so prijezdili sloveči Rastislavovi konjeniki, opremljeni večinoma z uplenjenim orožjem in z uplenjeno opravo in se na dano povelje ustavili na tržišču . Poveljnik sam, ki je jahal pred njimi, odet v krasen oklep, velik, močan in lep človek, je zdirjal k vhodu. Srebrnina njegove opreme se je lesketala in se utrinjala, dolga brada se muje usipala po silnih prsih. Roke je iztezal v pozdrav.
»Pozdravljeni, bratje Zaleščani!« je zaklical z donečim glasom.
»Pozdravljen, Rastislav!« je zahrumelo po trgu. Pred vhodom v gradišče se je sunkoma ustavil. Stojan seje bil vzravnal in pogledal slavnemu poveljniku v oči: dvoje junaških pogledov seje srečalo, se strnilo in se spoznalo.
Rastislav je planil s konja kakor padajoč vihar in razprl
roke.
»Stojane!«
»Domogoj!«
Ko so videli Zaleščani prijateljski objem obeh junakov, so se za trenutek nad vse iznenadeni umolknili, potem pa je šlo kakor vihra od ust do ust: »Domogoj? To je Domogoj? Ni li Rastislav?«
Ljudje so šiloma rinili h gradišču, da ga vidijo. Hrumenjeje naraščalo, nerazločni klici so se gnetli v nerazumljivo mešanico glasov. Bilo je čuti, kakor bi rojil silen roj čebel.
(Se nadaljuje)
V 16 družinah začnejo šolski otroci (od 7 do 9 leta) pomagati pri pometanju, pomivanju posode, čiščenju tal, hodijo v trgovino itd. Majhni otroci v desetih družinah opravljajo še »vsako delo, ki ga zmorejo«, v 5 družinah pa majhni otroci ne delajo noč ali pa se le igrajo.
Odraščajoči otroci (v glavnem gimnazijci sami) v 30 družinah pomagajo prt »vseh delih«, ki jih je treba v okviru družine narediti. Poleg tega jih psem še pomaga pri pospravljanju stanovanja in pri kuhanju, pomivanju posode, prav toliko jih čisti čevlje, trije nakupujejo, štirje skrbijo za okolico hiše, krmijo zajce in kokoši itd. Iz odgovorov ha vprašanja smo dobili podatke, da starejši otroci v štirih družinah opravljajo dela svojih mater-no-sečnic oziroma porodnic, štirje skrbijo za dojenčke, 20 jih skrbi za mlajše brate in sestre, kadar staršev ni doma. V 55 družinah pa starejši bratje in sestre skrbijo za mlajše še drugače (pomoč pri učenju, jim svetujejo, »če imajo težave«), in sicer do 12 leta (štirikrat) ali do »pubertete« (9 krat). Ob te podatke postavimo še odgovor 89 odstotkov (89,4 odstotke) gimnazijcev, da je v njihovih družinah važnejši učni uspeh kot pa obveznosti doma. Le v 10 odstotkih družin so šolske in domače obveznosti enako pomembne in v dveh družinah so domače obveznosti pomembnejše med počitnicami.
sicer pa so važnejše obveznosti v šoli. Zato je lahko bolj jasno zakaj več kot polovica gimnazijcev na vprašanje o njihovih zadolžitvah doma niso povedali ničesar.
Pomembna naloga, ki jo opravlja vsaka družina je tudi skrb za otroke in njihovo vzgojo. Jesti, govoriti, hoditi in oblačiti učijo otroke samo starši v 51 odstotkih (56 odstotkov), družin, za katere imamo ta podatek, vsi v družini 17 odstotkov družin, le mama v 11,5 odstotkih družin pomoč staršev in starih staršev in drugih sorodnikov (predvsem tet) potrebujejo v 14,5 odstotkih družin, v ostalih družinah pa pri tem sodelujejo še »stari in bližnji družinski prijatelji« (enkrat), vzgojiteljica (enkrat), gospodinjska pomočnica (enkrat) in otroci (dvakrat).
Za vzgojo nasploh skrbijo starši v 51 odstotkih (58 odstotkov) družin, matere v 28 odstotkih družin, vsi družinski člani v 11 odstotkih družin, starši skupaj s starimi starši v 7 odstotkih družin, v ostalih družinah pa še »družba«, »okolica« in »vzgojiteljica v vrtcu«. Pri tem prihaja v 13 družinah do nesoglasij zaradi različnih pogledov na vzgojo. Prepirajo se zaradi vzgoje v petih družinah, kjer vzgaja samo mati, prav toliko tam, kjer jih vzgajata starša, v treh družinah pa tam, kjer jih vzgajata starša in stara starša. Skrb za intelektualni in fizični razvoj otrok kažejo še
podatki o spremljanju učnega uspeha otrok. V 16,5 odstotkih (79 odstotkov) družin redno spremljajo šolanje otrok in jim pri učenju pomagajo. V 70 odstotkih družin uspeh redno spremljajo, hodijo na roditeljske sestanke, pri učenju pa so otroci samostojni (prepuščeni sami sebi 7 odstotkov), pomagajo pa mlajšim otrokom. V 10 odstotkih družin otrokovega šolanja ne spremljajo, v eni ga le včasih, v dveh družinah pa šolanje spremljajo in jim nudijo vso »materialno in moralno vzpodbudo«. Šolanje spremljata v 65 odstotkih (67 odstotkov) oba starše, v 20 odstotkih družin le mati, v 2,5 odstotka družin oče, v ostalih družinah pa nihče.
Z anketo smo zbrali še nekaj podatkov o tem, kakšna je vzgoja v družinah gimnazijcev. Najprej smo ugotovili, da v 46 odstotkih družin (54,4 odstotkov) pri vzgoji upoštevajo spol otroka, zlasti pri nekaterih zadolžitvah, poleg tega pa »lahko fantje več hodijo okoli«. Tako dve anketi-ranki, ker sta dekleti, nikoli ne opravljata težjih del, sicer pa dekleta opravljajo »gospodinjska in druga ženska dela, fantje pa se ukvarjajo s tehničnimi stvarmi«. Najvažnejše se zdi 72,5 odstotka staršem (56 odstotkov) privzgojiti svojim otrokom pridnost, vestnost, pravilen odnos do dela in učenja, v 14,5 odstotkih družin jih navajajo na navade, ki jim bodo »koristile v življenju«, učijo
jih »realnih pogledov na življenje« itd. V 13 odstotkih družin pa jih učijo reda, čistoče in olike. Pri tem prihaja v 39 odstotkih družin do prepirov, ker se starši ne skladajo vedno v tem, katere vrednote in moralne norme bodo njihovim otrokom najbolj koristile.
Pri delitvi dela v 10 družinah gimnazijcev občasno sodelujejo še odrasli, poročeni otroci s svojimi družinami. V dveh družinah pri kmečkih delih, v petih družinah pa pri vseh delih, za katere jih prosijo. Tri odrasle in poročene hčere večkrat nudijo pomoč v gospodinjstvu. Od istih deset anketirancev, jih je 9 na vprašanje, zakaj ne živijo s poročenimi otroci skupaj, odgovorilo, da bi se »stalno prepirali zaradi gospodinjstva«.
Podatkov o tem, koliko pomagajo pri delu v družini zaposleni otroci, ki so še neporočeni in še živijo v istem gospodinjstvu, v anketah nismo dobili, najbrž pa ni mnogo razlik z ostalirrfi otroki, saj je v 15 družinah (od 19) za katere vemo, da imajo zaposlene otroke, zaposleni povsem izenačeni z ostalimi glede pravic. Le v 4 družinah imajo le ti več pravic, ampak ne zato, ker zaslužijo, ampak ker so starejši in bolj zreli od ostalih otrok.
V 82 odstotkih (88,5 odstotkov) družin ob različnih priložnostih rabijo oziroma prosijo za pomoč sorodnike, sosede, prijatelje in znance. V 11 odstotkih družin take pomoči nikoli ne
potrebujejo, v 6,5 odstotkih družin pa zelo redko. Največkrat sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci sodelujejo pri takih opravilih, kot so pomoč pri gradnji hiše (v 19. družinah), zlasti še pri »vlivanju plate«, »pri večjih ali težjih opravilih« (v 13 družinah), pri »vsem kar potrebujejo« (v 10 družinah), pri selitvah in premeščanju pohištva (v 9 družinah), pri različnih popravilih strojev in avtomobilov (v 5 družinah), pri spravljanju pridelkov in pri drugih večjih kmečkih delih (v 5 družinah), pri trgatvah (v 4 družinah). Tri družine v blokih sodelujejo s sosedi pri pospravljanju stopnišč in urejanju okolice svojega bloka. V po dveh družinah sodelujejo nečlani družine pri pospravljanju drv in kutjave, pri čiščenju oken. pri delu na vrtu, sicer pa še pri delih na vrtu (v eni družini) in pri izposojanju orodja in drugih stvari (v eni družini).
Družinam pri takih delih največkrat pomagajo sorodniki (v 34 družinah), prijatelji (v 20 družinah), sorodniki pri prijatelji (v 15 družinah), sosedje (v 7 družinah) in sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci (v 14 družinah). V 19 družinah pri posameznih delih nikoli (15 primerov) ali pa zelo redko (4 primeri) pomagajo drugi. Zanimivo je, da le v 21 družinah pri nekaterih delih kličejo na pomoč sosede (od vsega 10 družin), pri vseh ostaltn pa sodelujejo prijatelji ali sorodniki.
Ta podatek kaže, da v mestnih in predmestnih okoljih, kjer živi večina anketiranih gimnazijcev, sosedski odnosi niso najbolj raz-
DRUŽINSKO ŽIVLJENJE V KMEČKI, DELAVSKI IN MESTNI DRUŽINI 1. Družinsko življenje v kmečkih družinah
Dve od teh družin sta popolnoma kmečki, ena je delavsko kmečka. Matere so vse gospodinje. Dve družini živita v starejših kmečkih hišah, ena živi v enodružinski hiši (17 let). Prva družina ima precej obsežno kmetijo, za drugo ni podatkov, tretja pa je manjša kmetija. V prvi družini živijo trije člani, v drugi 11 članov, v tretji pa sedem.
1. družina: ima višinsko kmetijo s 27 ha in 7 glav živine. Sta rostna razlika med starši je zek visoka (20 let). Hiša je stara 80 let, ima 6 sob. Imajo elektriko, vodovod, nimajo pa kopalnice. Stranišče je izven hiše in tudi centralnega ogrevanja ni. Imajo dobro opremljeno stanovanje z gospodinjskimi aparati. Tudi kmetijske stroje imajo: traktor, puhalnik, obračalnik itd. Mati nadvlada nad očetom, saj odreja delo, odloča, skrbi za družinski proračun. Temu primerno dela delijo na moška in ženska. Pomoč sprejemajo takrat, ko imajo večja kmečka dela (koline, košnje, sajenje in pospravljanje pridelkov).
(Dalje prihodnjič)
koledar
Petek, 5. decembra — Stojan Sobota. 6. decembra — Miklavž Nedelja, 7. decembra — Ambrož
Ponedeljek, 8. decembra — Marija
Torek, 9. decembra — Valerija Sreda, 10. decembra — Smiljan Četrtek, 11. decembra — Danijel
urah po tel. 068-71-960. Dušan Peterkovič. Delavska 2. KRŠKO. PRODAM globok otroški voziček in hladilnik. P. M., Zupančičeva 16, Konovo, Velenje, ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Velenju (ena soba je začasno zasedena) za enako v Velenju. Šifra: Franc NUJNO ugodno prodam avtomobila Citroen Diana-6. letnik 1978. in NSU 1200. letnik 1972. Panič Novak, Ravne 16. Šoštanj.
dežurstva
kino
ZOBOZDRAVNIKI	V
ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
6. 12. — 17. 12. 1980 v. d. Majda Grasselli. Splitska 1, Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE 5. 12. — 11. 12. 1980 Ivo Zagožen, dipl. vet.. Velenje, Vrnjačke
Banje 7, telefon 852-381
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ 5. 12. - 7. 12. 1980 dr. Menih
8.	12. 1980 dr. Stupar
9.	12. 1980 dr. Pirtovšek
10.	12. 1980 dr. Stupar 11.12. 1980 dr. Pirtovšek
mali oglasi
PRODAM motorno kolo SUZUKI - 850.GS—S KARDA-NOM, letnik 1979, prevoženih 5000 km. Informacije v večernih
FILMSKI SPORED KINO VELENJE
redni kino velenje
5. 12. — petek ob 18. in 20. uri POD MUHAMEDOVO ZASTAVO — angleški zgodovinski spektakl; režija: Moustapha Akkad; v glavnih vlogah: Anthony Quinn, Irene Papas
6.	12. — sobota'ob 18. in 20. uri JAGUAR — ameriški avanturistični; režija: Ernest Pintoff; v glavnih vlogah: Joe Jevvis, Cristo-pher Lee
7.	12. — nedelja ob 18. in 20. uri JAGUAR — ameriški avanturistični
8.	12. — ponedeljek ob 18. in 20. uri SKRIVNOST PROKE1NO-VEGA DOKUMENTA — ameri ški; režija: Gie Lee Thomson; v glavnih vlogah: Charles Bronson, Jacjuline Bisset
9.	12. — torek ob 18. in 20. uri FLIPER — ameriški avanturistični; režija: Rudy Durand; v
glavnih vlogah: Brooke Shields, Charles Durning
11. 12. — četrtek ob 18. in 20. tiri FLIPER — ameriški avanturistični
kino dom Kulture velenje
8. 12. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE OGLEDALO — sovjetski; režija: Andrej Tarkovski; v glavnih vlogah: Mar-garita Teherova, I. Danilcev
II. 12. — četrtek ob 20. uri SU-PERMOSK1 — angleška komedija; režija: Derek Ford; v glavnih vlogah: Christopher Mitchel, Julija (iooclman
kino šoštanj
6. 12. sobota ob 19.30 uri SKRI-
VNOST PROKEINOVEGA DOKUMENTA - ameriški
7.	12. — nedelja ob 17.30 uri in 19.30 uri VELIKI JACK — ameriški; režija: Peter Bogdanovich; v glavnih vlogah; Ben Gazzara, Danholm Elliott
8.	12. — ponedeljek ob 19.30 uri JAGUAR — hmeriški avanturistični 10. 12. — sreda ob 19.30 ud SUPERMOŠKI - angleška komedija
kino šmartno ob paki
5. 12. — petek ob 19.30 uri JAGUAR — ameriški avanturistični
9.	12. - torek bo 19.30 uri SUPERMOŠKI — angleška komedija
gorenjettg®
Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Velenje Delavski svet TOZD VZDRŽEVANJE, n. sol. o., Velenje RAZPISUJE
prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD VZDRŽEVANJE
Za vodjo TOZD je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
—	da je moralno in politično neoporečen;
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti;
—	da ima srednjo ali višjo izobrazbo;
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih — odgovornih delih in nalogah.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: GORENJE TGO VELENJE, Kadrovski sektor, 63320 Velenje, z oznako ,,razpis del in nalog vodje-TOZD Vzdrževanje".
O izidu imenovanja bodo kandidati obveščeni v roku 45 dni po zaključku roka za prijavo.
velenje
trg. in proizvodna DO
ERA n. sol. o..
Trgovska in proizvodna DO, Velenje TOZD VELEPRODAJA, n. sol. o.,
RAZPISUJE
na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 18. 11. 1980 JAVNO LICITACIJO
ki bo v soboto, 13. decembra 1980 ob 10. uri na posestvu ,,TURN" - vzhodno od velenjskega jezera, za prodajo po naslednjih izklicnih cenah:
-	TAM 5000 KIPER	1 kom
-	TAM 5000	i kom
-	TAM HLADILNIK	1 kom
-	FERGUSON 58	2 kom
-	PRIKOLICE enoosne kiper 3000	3 kom
-	KOMPRESOR za zrak	1 kom
-	ELEKTROBRUSILNI STROJ	1 kom
-	SAMONAKLADALKA	1 kom
-	TEHTNICA 2 t (ogled možen v Utež Celje)	1 kom
-	KULTIVATOR	1 kom
-	TRAKTOR FERGUSON 558	1 kom
-	RAČUNSKI STROJ	2 kom
Na javni licitaciji lahko sodelujejo družbeno-pravne osebe, občani, društva in druge civilno pravne osebe, ki položijo varščino v višini 10 odstotkov izklicne vrednosti eno uro pred licitacijo na kraju samem. Ogled osnovnih sredstev, ki se bodo prodajala na javni licitaciji bo možen dva dni pred licitacijo na kraju samem kjer bo izvršena licitacija.
Rok za sklenitev kupne pogodbe je 15 dni po izvedbi. Vse informacije v zvezi z licitacijo lahko dobite po telefonu številka (064) 850-821.
40.000 din 30.000,00 din
80.000,00 din 70.000,00 din 20.000,00 din 500,00 din 1.000,00 din 15.000,00 din
2.000,00 din 500,00 din 450.000,00 din 500,00 din
šoštanj
TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD VZDRŽEVANJE
Vabimo k sodelovanju
ORODJARJA - KALILCA
Pogoji: - končana poklicna šola
— 2 leti prakse pri termični obdelavi materiala
zaposlitev po dogovoru. Pismene prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite na naslov: Termoelektrarne Šoštanj Kadrovska služba, Lole Ribarja 18, 63 325 ŠOŠTANJ

gostinske podjetje 63331 Nazatje
„ . , . Uprava Nazarje (063) 830-911
Gostinsko podjetje ,.TURIST" NAZARJE NAZARJE 2 63331 NAZARJE
Po sklepu delavskega sveta DO TURIST Nazarje razpisna komisija
RAZPISUJE dela in naloge
RAČUNOVODJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	srednja ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 6, oziroma 10 let delovnih izkušenj v stroki;
—	družbeno politična aktivnost.
Izbrani kandidat bo imenovan za opravljanje del za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo v zaprti ovojnici z oznako ,,za razpisno komisijo" na naslov: Gostinsko podjetje ,.TURIST" Nazarje 2, v 15 dneh po objavi razpisa.
Društvo upokojencev Velenje
Kidričeva 9/a
takoj zaposli
čistijko — honorarno.
Prednost imajo upokojenke.
Vse informacije v pisarni društva vsak dan od 8. do 11. ure.
Domači tednik
NAŠ ČAS vaš prijatelj in obveščevalec!
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Ferdinanda Silovška
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vsem, ki
so ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala DO REK, sodelavcem HTTGO, DO Veplas, rudarski godbi, duhovniku Mazeju za opravljen obred in vsem govornikom.
Žalujoči: žena Erna, sinova Miro in Vojko ter hčerka Nevenka.
ZAHVALA
i
Vsem, ki so našega dragega moža, očeta in starega očeta
Janeza Mlakarja Goričnika
pospremili na poslednji poti in prekrili njegovo gomilo s cvetjem, se iskreno zahvaljujemo. Posebej hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, govornikom, pevcem in duhovniku.
Vsi njegovi
Za stanovanje je potrebno varčevati
Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo
* >■
r;
prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev.
Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge.
Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki.
■ : f
I f i w'
m Srn

,f ?* n
	ivlfe ^ .............
, " " •**",. ■ ■ v *■■?	. ' v. ; ;> — '4 : , : f ■ " i s. ' * ■ '" »v ..V* . , ~
pa


JO
ljubljanska banka
OKSZMS Velenje
Svečana seja
Na slavnostni seji občinske konference ZSMS Velenje, kLje bila ob dnevu republike so podelili priznanja osnovnim organizacijam ZSMS posameznikom za prizadevna delo v organih občinska lumitrenče. Te so prejeli: Janko Li«ner, Drago Ribič, Toino itirjec, Vlado Videmšek, Ivan Sotosek in Nedeljko Prije-vjč. Za sodtlovanje pri delu organov občinske konference so priznanji podelili občinskemu odboru /ZIB NOV Velenje in občinskemu itabu TO Velenje. Za mentorske delo z mladino sta priznanje prejeli Slavica "Pečnik z osnovne šole Bratov Letonje Šmartno ofc Faki in Stanislava Borovšak, mentorica občinskega kluba OZN Velenje. Za uspešno sodelovanje na kvizu ,,Tito, revolucija, mir" v tem letu in za dosežene zelo dobre uvrstitve je priznanje prejela ekipa velenjske gimnazije, še posebej dijakinja Alenka Skaza. Posebno priznanje so na slavnostni seji podelili še osnovnima organizacijama ZSMS RSC — pedagoška dejavnost in gimnazije Velenje za pomoč organizacijam združenega dela pri spravilu kmetijskih pridelkov, za izredne uspehe na republiški mladinski delovni
akciji ,,Slovenske gorice 80" pa pionirski delovni brigadi Bratstvo in enotnost.
Med proslavo praznika republike, v kateri so nastopili učenci osnovne šole XIV. divizije Velenje so razglasili tudi rezultate tekmovanja za Kajuhov pokal. Na tej športno manifestativni prireditvi je sodelovalo 12 osnovnih organizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti, 6 osnovnih organizacij iz združenega dela, 5 iz osnovnih šol in 7 iz srednjih šol.
V skupini krajevnih skupnosti je bila najboljša v tekmovalnem delu kot tudi v množičnosti osnovna organizacija ZSMS Desni breg.
Med mladimi iz delovnih organizacij je dvojno zmago slavila OO ZSMS TEŠ — tozd vzdrževanje, med osnovnimi šolami med osnovnimi šolami je bila v tekmovalnem delu najboljša osnovna organizacija ZSMS OS Biba Roeck Šoštanj, na področju množičnosti pa Miha Pintar Toledo Velenje. V skupini srednjih šol so bili tako na področju množičnosti kot v tekmovalnem delu najboljši predstavniki osnovne organizacije ZSMS gimnazije Velenje.
Priznanje za gimnazijo Velenje
Opravili veliko dela
Petkov kulturni večer
Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje kulturni večer. Gost večera bo dramski igralec Jurij Souček, ki bo v obliki umetniške pripovedi predstavil znano delo Cirila Kosmača Balada o tobenti in oblaku.
V svoji priredbi tega dela Souček predstavlja Temnikarja in njegovo usodno odličitev zdaj kot misli, ki se vrstijo v Temni-kaijevi glavi, zdaj kot opazovanja umetniškega spremljevalca — pripovednika, ki je nekakšen Temnikarjev sopotnik ob strani. Jurij Souček je diplomiral na Akademiji za gledališče v Ljubljani in igral v ljubljanski Drami do leta 1977, ko seje odločil za poklic svobodnega umetnika. Odigral je številne vloge v gledališču, na radiu in v televizijskih igrah ter se uveljavil tudi kot režiser avantgardnega repertoarja. Kosmačevo Balado o trobenti in oblaku je priredil ter jo predstavlja v spomin na letos umrlega slovenskega pripovednika, prevajalca in scenarista, ki je že leta 1974 prejel nagrado AVNOJ-a, letos pa še Prešernovo nagrado.
P?
gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje
GOSTINSTVO VELENJE
vas vabi v svoje poslovne enote: HOTEL PAKA - VIDEOTEKA Z BAROM KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ POD GRADOM VELENJE REKREACIJSKI CENTER VELENJE
PRIDITE, ZADOVOLJNI BOSTE!
Spet smučanje na Golteh
V dneh pred praznikom republike so predstavniki Rdeče dvorane Velenje — tozd Turizem tri rekreacije ponovno odprli rekreacijsko turistični center Golte. Kot je znano, seje sredi januarja lani zgodila na gondolski žičnici nesreča, zaradi katere se je upra-vljalec tega rekreacijskega središča lotil temeljite obnove centra. O tem, kaj vse so opravili v tem obdobju in kakšen bo nadaljnji razvoj centra sta novinarjem spregovorila Ludvik Kastelic, v. d. vodje tozd Turizem in rekreacija in Marjan Prelog, "vodja poslovne enote Golte.
Tako so prejšnji četrtek odprli tiste naprave, ki so pač nujno potrebne za smučanje; to so žičnice, na Golte spet vozita obe gondoli, odprta je tudi mozirska koča, bife Žekovec pa obratuje že nekaj mesecev. Opravili so tudi tehnični pregled obnovljenega hotela na Golteh. Ugotovili so, da bo na hotelu treba opraviti še nekatere manjše stvari, to pa bodo storili v teh dneh in kot so obljubili predstavniki delovne organizacije Gostinstvo Velenje, ki je prevzelo v upravljanje gostinske objekte, bodo hotel odprli predvidoma 20. decembra.
Med najpomembnejšimi objekti, ki so jih zgradili v tem obdobju, je vsekakor cesta, ki povezuje Golte z dolino. Po cesti lahko do hotela sedaj dostavljajo potreben material, najbolj pa se je bodo razveselili smučarji, saj se bodo sedaj lahko vračali tudi po njej nazaj v dolino ter se s tem izognili nepotrebnega čakanja pred gondolama. Cesta pa bo posebnega pomena za razvoj letnega turizma.
Sneg, ki je padel konec preteklega tedna, jim je nekoliko zagodel, saj so nameravali center povezati z Medvedjakom in s Starimi stanomi s smučarsko napravo Trije ploti. Žičnico so že
Karate Korpniku bron
V Skopju je bilo 23. novembra državno prvenstvo za mladinke in mladince v katah. Prvenstva se je udeležil tudi član Karate kluba Velenje Nan-de Korpnik, ki je osvojil odlično tretje mesto.
S tem dosežkom se je Korpnik uvrstil v državno mladinsko reprezentanco, ki bo 14. decembra zastopala naše barve na evropskem prvenstvu na Dunaju.
naročili, tudi temelje že skopali-in kot so dejali bodo tudi to delo skušali čimprej opraviti.
Za to sezono so Golte toliko usposobljene, da bo na njih lahko 'smučalo najmanj tisoč petsto smučarjev. Poudarjajo pa, da center pri tfcai številu smučarjev ni gospodaren« to pa bo, ko bo lahko prejel štiri do pet tisoč smučarjev, kar načrtujejo v naslednjem srednjeročnem obdobju-	Ij
Novost celega sistema vlečnic oziroma žičnic na Golte je, da je nova vlečna vrv bolj debela od prejšnje (njen premer je večji za 3 milimetre), s čimer so povečai tudi varnost. V celoti so obnovili tudi varnostne naprave, tako da sedaj deluje vse brezhibno. Pri menjavi nosilne, vlečne in proti vrvi ter pri namestitvi nove gondole so veliko delo opravili delavci RLV — tozd Klasirnica, druge oblike pomoči pa je nudil tudi sozd Gorenje. Sedaj so na Golteh usposobljene poleg nihalne žičnice Žekovec in sedežnice > Medvedjak, še vlečnica Poljana, vlečnica Stare stane, vlečnica Ročka, in Morava.
Seveda niso obnavljali le žični sistem, ampak so precej del opravili tudi na smučiščih. Tako so uredili smučišče od Starih stan proti hotelu, katerega sedaj lahko vzdržujejo s teptalnimi stroji. Obšli so tudi največjo strmimo na progi proti Ročki planini, kije,, primerna tudi za slabše smučarje. Razširili so smučišče za slalom, za katerega sedaj trdijo, da je med najboljšimi smučišči v državi. Za vzdrževanje prog imajo tri teptalne stroje in zagotavljajo. da bodo letos proge vredu teptane in vzdrževane.
Njihovi nadaljnji načrti so usmerjeni na sto odstotno izkoriščenost sedanjih smučišč. Zraven sedežnice Medvedjak namreč načrtujejo še sedežnico Smreko-vec, ki bo povezovala smučišče Stare stane s hotelom. S tem bodo zagotovili boljšo povezavo z žičnico Žekovec in Starimi stanami. Sedežnica Smrekovec naj bi imela zmogljivost 1200 smučaijev na uro. Razmišljajo tudi o drugem sestopu. Smučarji bi se lahko pripeljali do Morave, to je do križišča med mozirsko kočo in hotelom, kjer naj bi bilo prostora za parkiranje 200 avtomobilov. Na Planinskih ravnah je že narejen parkirni prostor za 500 avtomobilov in med tema dvema točkama bodo lahko vozili tudi smučarski avtobusi, ki
bi bili vključeni v sistem žičnic. Od parkirnih prostorov dalje bi smučarje popeljala dvosedežni-ca. Z vrha Smrekovca bi bila
potem možna smuka do Starih stan.
Ker sedaj na terenih ni nekih dolgih prog, načrtujejo postavitev vlečnice iz Kladja, ki bi odprla dve progi dolgi 2000 metrov. Njihov nadaljnji raZvoj bo usmerjen v urejevanje smučišč na Praprotnici' — proti Ljubnem, načrtujejo pa tudi razvoj smučišča Kal, vendar to šele takrat, ko bodo urejene proge z Ostrega vrha proti Praprotnici in Visočniku.
KAKŠNE SO CENE?
Cene kart za sezono 80/81 so naslednje: letna karta bo za odrasle 5000 dinaijev, za mladino do 15. leta- starosti pa 3500 dinaijev, sezonska karta (velja od 1. 12. do 30. 3.) bo veljala 3500 dinaijev za odrasle, za mladino do 15 let pa 2500 din, dnevna karta med tednom bo znašala za odrasle 180 dinarjev, za mladino do 15 let 120. ob sobotah in nedeljah bodo morali odrasli plačati 200dii^riev, mladina 130 dinarjev. Za člane smučarske zveze znašajo dnevni popusti 10 %, za večdnevno karto pa so popusti od 3 do 5 dni 20 %, nad 5
dni pa 25 "h. To pomeni, da bo tedenska karta veljala 800 dinarjev. Za poldnevno karto bodo morali plačati odrasli smučarji 120 dinarjev, mladi do 15. leta Starosti 90 dinarjev. Za večerno smučanje bo veljala karta za odrasle 100 dinarjev, za mladino 80 dinarjev. Vendar jim še ni uspelo urediti razsvetljave. Ker pa so dela že v zaključni fazi, upajo, da bo do novega leta že možna nočna smuka. Povratna karta na nihalni žičnici je 50 dinaijev, za mladino 35 dinaijev. enosmerna karta za odrasle 25 dinaijev, za mladino pa 35 dinarjev. V vseh cenah dnevnih in poldnevnih kart je že vračunan prevoz z nihalno žičnico (gondolo), prav tako pri ceni karte za nočno smučanje, pri sezonskih kartah pa nočno smučanje ni zajeto. Poleg tega so se dogovorili z Izletnikom Celje, da bodo med tednom uvedli posebne avtobuse, ki bodo vozili smučarje na Golte. Cena vožnje bo znašala iz Celja 250 din, Žalca 250 dinarjev, Velenja 245 dinaijev za odrasle, za mladino pa iz Celja 215 din. Žalca 210.in Velenja 200 dinaijev.	g y
Povečali varnost
ZK v mozirski občini
Utrjena vloga občinske konference
Uresničevanje vloge osnovnih organizacij ZK v njihovih sredinah je nedvomno v veliki meri odvisno tudi od občinskega vodstva partijske organizacije. Zato v mozirski občini ustrezno spreminjajo in utrjujejo vlogo občinske konference in njeno delo na podlagi 8. kongresa slovenskih komunistov ter 5. seje centralnega komiteja ZKS vsebinsko usmerjajo v obravnavanje vseh aktualnih družbeno-ekonomskih, samoupravnih in družbeno-političnih vprašanj v občini.
V zadnjih treh letih so se člani konference sestali osemnajstkrat, v zadnjem času pa so seje bistveno pogostejše. Na dlani je tudi ugotovitev, da je na sejah vse več razpravljajcev in da je njihov prispevek k delu konference na vse višji kakovostni ravni. Tudi povezanost konference z osnovnimi organizacijami je bistveno boljša, zagotavljajo pa jo njeni člani neposredno. Kar dve tretjini osnovnih organizacij ima namreč v konferenci svojega predstavnika, na drugi
strani pa žal velja tudi ugotovitev, da tako močna zastopanost še ne prihaja dovolj do izraza. Vzrok zato je jasen. Nekaj članov konferen« ce je namreč vse premalo aktivnih tako pri oblikovanju njenih stališč in sklepov, kol pri neposrednem uresničevanju sprejete politike v osnovnih organizacijah in drugih sestavinah političnega sistema. Neposredno odgovornost za delovanje članov konference v njihovih osnovnih organizacijah in v tistih, za katere so zadolženi, bodo morali v mozirski občini zato znatno bolj utrditi.
Jasno je tudi, da sedanje družbe-no-politične razmere terjajo aktivnejše in boljše delovanje organov zveze komunistov in predvsem občinskih konferenc, ki morajo dejansko zagotoviti čvrsto povezanost s članstvom v osnovnih organizacijah. To nalogo bodo morali uresničili člani konference, njenega komiteja in komisij, pa tudi kot delegati v družbeno-političnem zboru občinske skupščine, v občin-
skih družbenih svetih in v organih drugih družbeno-političnih organizacij.
V vsebinskem smislu se po zadnji programsko-volilni seji konference izboljšuje tudi delo komiteja. Njegova vloga in naloge se pospešeno uresničujejo, v Gomji Savinjski dolini pa ob tem vseeno ugotavljajo, da je komite občinske konference manj uspešen v operativnem usmerjanju dejavnosti komunistov v različnih institucijah političnega sistema. Zadolžitve članov komiteja so sicer jasno opredeljene, niso pa se še izrazile dovolj učinkovito. Slabosti se pojavljajo predvsem pri zagotavljanju nepretrgane in bolj samostojne aktivnosti članov komiteja.
Osnovne organizacije večinoma ugodno ocenjujejo povezanost z občinskim vodstvom in pomoč, ki jim jo nudi. Ta povezanost se sicer resnično krepi, vseeno pa z doseženim stanjem v mozirski občini še niso v celoti zadovoljni. Nezado-
voljni so zaradi slabih razmer v posameznih osnovnih organizacijah, ki vsekakor terjajo še večjo mero pomoči. V prihodnje bodo pomoč zasnovali na ustreznejšem usposabljanju in osveščanju članov zveze komunistov, okrepili bodo sodelovanje članstva pri oblikovanju idej-no-političnih razmer, komunisti pa se bodo morali v izdatno večji meri spopadati z negativnimi pojavi in jih odpravljati. Nesprejemljivo je namreč pojmovanje pomoči občinskega vodstva osnovnim organizacijam v tem smislu, da se bo s slabostmi v določeni sredini spopadalo vodstvo, člani osnovne organizacije pa bi lepo mimo stali ob strani. Dolžnost vseh komunistov je, da se dosledno borijo za uresničevanje sprejete politike, dolžnost vodstev pa je, da jih z demokratičnimi metodami pri delu spodbujajo in usmerjajo.
J. P.
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
Pl.»vo to®«" .
. reši sferb
v eni
vt^S