ueitelja Ivan Rolmik in Štefan Blažič s pomočjo vrlib domačih rokodelcev Žunko, Voraer, Klampfer iu bratov Pestemer v delavnici šolskega voditelja Ivana Robnik. Naš naeelnik krajnega šolskega sveta Franc Vračko,šolski ogleda Fr. Hlade, župan Miha Hlade ter posesiniki Alojzija Dobaj, Iva nMesarič in Anton Požarnik so darovali večino lesa, naša gostilmcarja Alojzij in Antonija Viačko sta gostoljubno sprejemala delavce ter skrbela za njih želodec. Fr. Dobaj, Ivan in Alojzija Dobaj, Franc in Ana Brcznar, Fr. Fanedl in Fr. Valhar pa so zainakali zaprašcna delavska grla. Mamice so pripravljale beli kruh in pccivo, k ise je kar kupičilo pod božičnim drevesom. Doniači godci pod vodstvom učitelja Blažiča so brezplačno spremljali po otrokih sijajno podano «šiviljo Klaro«, «Sirolo«, «Moj dom« in čez teden dni «Nastop starega in novega leta.« Odlični nasiop učencev je zasluga učiteljice Mare Peearjeve, rajski kinč božičnega drevesa in kostiuniranje igralcev pa skupno delo učiteljice Pečarjeve ter soprog učiteljev Blažiča in Robnika. Tako so tokrat premožnejši naročili božienemu niožu, naj obišče tudi njih revne bratcc in sestrice, kakor veleva naš Simon Gregoičič: «Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!« Solze v oteh starih in mladih so pričale, da je bil sveti vefcer posvečen bratstvu, da je v času, ko obvladujeta svet strast in ego- izeni, ogrcval naša srca žaiek clovekoljubja. lu Va-K-. vsem, ki ste k teniu pripomogli: najsrčnejša hvala! — ^Todstvo obmejne šolc Sv. Jurij n. P. Slov. BisU-ica. Telovadni odsek Orel ima dne 21. t ru., to je v ucdeljo popoldne, po večemicah svoj občni zbor. Prjjatelje, člane in nečlane vabi prav uljudno — odlKir. Slov. Bistrica. Katoliško izobraževalno društvovabi prijatclje in sosede ha svoj občni zbor, ki ga ima x nedeljo, dne 21. t. m. popoldne po vcčeniicah v društveni sobi. Iz mariborskega okraja. Okrajni zastop j>osilja nazaj nerešene proračune onili občiu, ki niso sklenile doklad na vino in sadjevec. In to po aalogu pokrajinsko uprave. Naj reče ktlo kar hoče, vsaka občina, ki sklepcdoklade na vino, je škodljivka vinogradništvu. če b;. imeli gospwije pri pokrajinski upiavi kaic vpogied na vinogra<liiiške raznicre posebuo v tem časii, bi nilidar ne mogii kaj tak<ga sklepati. Najlepše pa je to, da seobčinskim odborom zapoveduje, delati lakc skiepe. Tako, to je torej samouprava občin! ^s jc že, da taki go&podje, ki hočejo imeli občiiiskc odbore za slepo posluš- ne i^apce, izginejo iz površja. Dobro, da gremo volitvam liasproti. Občiniki odboii pa pcsebuo v vinorodni) Dopisl. Selnica ob Dravi. Pri nas v Selnici so nckateri silno pozabljivi ljudje, to pa je samo tista šeslorica, ki «as obvladuje. Bilo je Ieta 1920. Tedaj se je razjirodavalo na drobno posestvo v vojni padlega Antona Krujsa, loiteri je izročil v testamentu vse svoje premoženje občini Sclnica. Ta šcstorica se je med scboj dogovorila, da ne sme nobeden Črešnjevčan od Krojsovega posestva nič kupiti, akoravno so Krojsovi gozdovi \ črešnjevcu ter sino vsi v eni občini. Minilo je od tega dve leti. Selničaui so si dali napraviti od elektrarue Fala električno razsvetljavo, dobili so jo pod ugodnimi pogoji zelo po teni nasproti nain. Pa sedaj so Selničani-šestorica pozabili sklcniti pogodbo med seboj kot prvikrat, da namreč nobedcn Črcšnjevčaii nc sme za njo plačevati slroškov za napravo električne luči, ampak scdaj celo hočtjo tcr plačilo zahtevajo. Tako pri uas reveži podpirajo bogate ali z drugimi bescdami: lačna vrana mora silo krmiti. Sv. Jurij na Pesnici. Tako veselih božičnib počitnie še naša šolska uiladina ni imcla, kot so bile ravnofcar pretekle. Naš olorajni glavar g. dr. Lajnšie je bil poslal tukajšnji obmejni reviii deci obilno in lepo božično darilo: 115 komadov perila in oblckc. Tudi nelcatere mariborske tvrdke so prispevale k božičniti na~ §e obmejne šole. Izmed teh so se odlikovale: Cirilova tidiania (200 zvezkov), Zlata Brišnikova ^50 rv-ezkov;, Korman v Gosposki ulici (številni in izborni okraski za božičiio drevo), Leopold Gnsel. Marija Mislej in Baika Iva Donaačini pa so tekmovali pri gradbi modernega Solskcga odra s premakljivimi kulisair.i. Stavik sta g.» Razne novice. Požar vt neprevidiiosti. Požar je uničil vsa gosp(H darska poslopja seljakom Dragotinu, Viljemu in Tojpažu Boršič v vasi Gornje Brezno, občina Hum 6b Sotli. Požar je zanetil Viljem Boršič, ker je neprevidno ravnal s petrolejko. Zgorela je hiša in vsa gospodarska posiopja, prebrana za ljudi in živino, vozovi, plugi in ves gospodarski inventar. K sreči požar ni zahteval nobene človeške žrtve. Skodo cenijo na 198.400 K, a zavarovalnina znaša samo 1.600 K. Smrt v zclo visoki starosti. Nedavno je umrl v črnogorskem selu Kubežani neki Bogdan Djuroševič, ki je doČakal starost 116 let. Pokojni se je udeleževal vseh bitk, katere je bojevala Črna gora s Turki. Starec je zapustil po smrti kot potomce 6 sinov, 6 hčera ter 48 v»u-.kov in pravnukov. i Zlato mislijo kopati v avstrijski republiki. V Visokih Turah na Solnograškem in Koroškem se nahaja namreč v kamenju precej ziata, toda dosedanji načini pridobivanja so bili dražji, kakor je bilo vredno pridobljeno zlato, radi tega žc več sto let niso sledili zlate rude. Sedaj so baje iznašli način pridobivanja, ki je znatno cenejši in bi se torej izplačalo nadaljevati delo. No, prav nujno bo Avstrija rabila ta novi vir, ravnotako pa bi se mu menda ludi naš finančni minister ne odrekel. Novo leto na Japonskcm. Na Japonskem ni Novo leto nekaka proslava občega veselja, ampak je dan žalosti za marsikoga. Med Japonci je prastara navada, da morajo plačati dolžniki dolgovc, predno napoči dan Novega leta. Radi plačevanja dolgov so odprte na Si!vcstrovo noč na Japonskeui vsc banke do 12. ure ponoči. rajih ne smejo skkpati doklad na vino, ker bi v tis•ra trenutku dobili cnoglasno nezaupnieo od vveh voilcev. Sv. Jakob v Slov. gor. Občni zl>or izobraževalnega drustva je pokazal, kako zelo se naše ljudstvo zanima za. izobraževalno dclo. Okoli 250 prijateljev in prijateIjic izobraževalnega dela se je zbralo, da si poda račun *> delovanju našega priljubljenega drustva in posebno aijegovega odseka ^DekliSke zveze. In ponosni smo lahko \na svojo delo v preteklem letu. — že so prihrumeli valovi prihodnjih volitev tudi v naše vrhove in dolinc; lazlični »Kmetijski listi«, «Republikanci«, «Tabori« so se kakor lisije vsipali v našc iuse, ker pa vemo, da jih .pišejo Ijudje, ki so skozi tri lela prodajali in izdajali sdobro slovensko ljudstvo v Beogradu, sedaj pa se zojpet clelajo za naše prijalelje, mečemo te vsiljene hste ^proč z največjim zaničevanjem. Ali si res mislijo ti-lc Jkodljivci in izdajalci Slovencev, da smo tako neumni in zaslepljeni, da bomo verjeli naenkrat listom, ki sko/.i •Iri leta niso imeli nobene dobre besede za Slovence?! 2>fe! Osel, ki je osel, gre samo enkiat na led, mi smo pa Ijudje s človeško pametjo, pa bi se dali po bridki izikušnji s samostojni pred tremi leti sedaj zopet zapeljati? Motiš se, prilizovalec, kdorkoli si in odkoderkoli pri¦Jiajaš in pod kateriinkoli imenom. Zalo nas tudi «Republikanec« in «Tabor« ne bodeta zmotila, ker vemo o <raili, ki ju izdajejo, da niso nobeni prijatelji sloven:ske samonprave, katcro borno vedno in povsod zah^evali. Od severne meje. Izdajalci našega življa tukaj ob aieji so na delu in že žalostno zgleda pri nas za uboge Slovence, kateri prebivamo med nemško večino. Zapo- stavljeni smo bili v Avstriji, težke čase smo imeli db h*su tukajšnjega upora proti Slovencem, zapirali in ^reganjali, obrekovali, opljuvali in tepli so naše narod- ;fljake, celo morili so naše orožnike, finančnike in vo- jake in glejmo dancs, že postaja zopet žalostno za lias. Približno eno !eto so bile razmire pri nas še precej dobre. Imeli smo slovenske gn-ente, deloma zavedne Slovence, na katerih niesta pa pribajajo polagoma spet aaši aasprotniki. Nismo šovinisii, kakor nas zavednc Slovence nasprotniki brez vsakcga vzroka obrekujejo. Želeli smo in želimo še danes sporazumno živeti s tu- jerodom, nočemo pa se dati tlaeiti od njih, nočemo dati aaših pravic v naši domovini. Osr-ovali srao v Apačah ihranilnico in posojilnico, v kateri mislimo delati Slo- venci in Nemci skupaj. *ui kaj se je zgodilo! Velenem- ci ia naši po številu mali slabostojneži so poslali k nam dclat prepir enega tudi«narodnjaka« z imenom Ivan Sedonja, posestnika in gerenta v Žepovcih, da bi ^azbili našo posojilnico. Seveda so naredili naskoK na aačelnika, pa se jim ni posrečilo. Sedonja, kateri so Nemcem vedno prilizuje in vedno pravi, da še bode Apačka kotlina pripadla Nemški Avstriji, rekoč: «Ich .glaube nicht, dass es so bleiben wird«, je prišel k nam vohunit in je potem vse toplo povedal samostojnemu podminislru Jurkoviču in vclenemcem, katerih pod- *epnik je. Nagovarjali so tudi odbornike ,naj vržejo načelnika, zadnjega so z najgršimi lažmi orisali, radi esar je ta prisiljen te obrekovalce tožiti. Vsemu pre- uru in neznosnim razmeram so krivi nekateri tudi- larodnjaki in celo državni uradniki, kot končno tudi taše oblasti, katere se dajo za nos voditi. Tak narod- \jak je apački poštar, v katerem sreu ležijo le proti- iugoslovanski interesi; ta fant je dne 26. m. m. z vso vnemo agitiral pri osnovi nove vscncm&uc posojilnice, vlačil ljudi iz ceste in vežbe pri Fiirstu, naj se gredo .•¦•odpisat kot udje. Z mnogim trudom so pridobili le oliko udov, da go zamogli izvoliti odbor. Poglejmo >i ta odbor: načelnik je oskrbnik veleposestva Meinl z ;menom H. Matthes, avstrijski državljan; namestnik načelnika je Anton Propst, dobro poznan kot izkoriš- evalec konkurenčnih posestev v Konjišču. Vseb teb -lned, vsega sovraštva in nasprotja so krivi poštar Iva- tuša, se toliko vsiljujoči saniostojni geneial Filip iz uomjc Radgonc, nadaljc dr. Potzinger, Matthes, Furst, Propst in še nekateri drugi. To bi si naj vcndar enkrat iaše oblasti zabeležile. Kdor je za sporazum med obe- na narodoma in še mogoče pristaš SLS, se mora obre- ^ovati, o njem se morajo vsakovrstne laži govoriti, se mora na povelje prej imenovanih gospodov odstaviti •od uradov in na obtožno klop se mora vsesti, akoravno i>ode, kakor naprej razvidno, oproščen, kakor se je tudi 2e zgodilo. Jurkovič se hvali, koliko je on storil za na- io Apačko kotlino, akoravno ni njegova samohvala piškavega oreha vredna, in meče naprej Apačanom pe- :>ek v oči po samostojni navadi, hoče prevariti Ijudst- vo, kateremu niso znane naše ra^mere. 20 let ribari v ^alnem, pa scveda drugod ni nikjer več za njega pro- tora kot tukaj, kjer se z vso silo vsiljuje in kjer še •judstvo njega in slaboslojnežev ne pozna. Ljudstvo ferbat je prisel Filip že mnogokrat, ali kadar bodo Nemci z\e -, kdo da si, kako njih farbaš, pa boš dooil tvoj «Abzug«, katerega si že tolikokrat doživcl. ^edstev proti nam ne izbiraš in boš tuai dobil svoj- -^s tvojo zasluzeno plačilo; to ti garantiramo vsi Slo- Piici ter treznomisleči Nemci iz Apačke kotlinc. G. samostojni župnik, za Vas pa tudi ni na mestu pov- ^Točati sovraštva med župljani in če Vam oomo cn- ral drugače odgovorili, se ne smete jeziti čez nas pri- Uše Slov. ljudske slranke. Iz Ormoža smo dobili dopis, kjer se naša dopis- oika pritožujeta nad grdim in nepriinernim obnašan- J&n nekaterih deiuokratov-sokolašev v ccikvi. Prav ^4 se ne čudimo, da se takšni ljudje ne vedejo dostoj- n». toda zahtevati se vsaj sme, da ne motijo drugih in 'e hodijo prodajat svojih zijal med dobro ljudstvo. To 'Pozorilo naj za sedaj zadostuje! Iz 4Jslušovec V liberalnem «Taboru« se hoče nekdo n<*Łevati in smešiti naše ugledne kmetske poštenjak", kakor sta Korpar iz Oslušovec ia Rižnar iz Gajovoc. i'ovtmo mi kmetje enkrat za vsclej takšnim smrkolinoin, da jo bodo enkrat strašno skupili, čc ne botlo dostojni. Nesramni dopisnik, ali hočeš veoeti, kako v obranibo svojih mož kmetske pesti govorijoV! 1 olzcivi. JNepričakovano nain je ugrabiia neizprosna MUil iiain tako ijubljenega prijalelja Aiojzija susterja. Vsukdo, ki ga ju pozisal, ^uiuje z;i njini. Bii je vedno razpoložen za pošttno zabavo in kar pa moiauio še poscbej omeniti, bii je iuuhicč skoi: doiga i'Jia dobcr pevec ler čian gasilnega društva. Ajegov pogrcb je dokazal, kako da je jjriljubljcn. Pred cerkvijo iu na pokopališču niu je zapel pevski zbor iz Poizele pod vodstvom g. Kroiiovšeka, uradnika iz tovarne nagrubiiico. Tovariš ho Jelen se je pri odprlem grobu ])oi.iovil v prav ganljivih besedab. Pogreba se je tudi udeležila požarna braiiiba pod poveljstvom načelnika g. Cmipeiniaiia. Dragi Lojze spavaj v miru ter ti kličemo, na, Sfctidenje nud zvezdami. Poij«'aae. Uiurl je uieseca decembra m. 1. pri tukajšnji romarski cerkvici M. B. na Ljubičnem vsem romarjem dobroznani cerkvenik Anton Xovak. Sivolasi starček je vztiajal v svoji službi, ki jo je do zadnjega diha vedno zvesto opravljal kljub poinanjkanju in skromntni dolioolvom. Požrtvovalnemu možu iu zvestemu cerkvenemu služabniku svetila večna luč! Gorica pri Rajheoburgu. Pa so se postavili goriški fantje in nekateri iz Razteza in Anž. Do trga iiuajo nad cno uro, zato se jini ni Ijubilo hodili v Drušlveni dom. Do sedaj so rajši pohajkovali in tupatam kako zapeli. Naenkrat jih pa ni bilo več ob večerih videti na vasi. Ostajali so doma in čujte: učili so se igre-trodejanke in v začudenje vseh vašcanov in doniačih ter soscdnih faranov priredili na starega leta dan na Zdolah predstavo. Nastopiii so dobro iu Zdolani pravijo, da že od primicije niso imeli take zabave. Na vse je napravil njih nastop zelo lep utis, a tudi moralno ztidoščenje fantov je veliko. Zgodilo se je prvič, da so miadeniči, mesto da bi zapravljali po gostilnah čas in denar, se začcli baviti z izobraževalnim delom izvcn naših doniov. Zato jih jc tem bolj treba pohvaliti in postaviti drugim za zgled. Le naprej po tej poti, posebno ker imate med seboj izborne moči, kakor je n. pr. Ašičev Tonče. Fantje Posavčani, ki niste Orli in še niste organiziraui v Mladeniškib zvezah, posnrmajte! Zdole pri Brežicab. Na Štefanovo je priredila Slov. ljudska stranka v prostorih pri g. Gernogi lepo obiskano politično zborovaaje, na katerem je poročal naš poslanec Jože Škoberne. G. poslanec nam je z dokazi orisal dosedanje gospodarstvo vladne večine v Beogradu, katerega so tako vneto podpirali do zadnjih trcnutkov naši slovenski demokratje in slabostojni. Nadalje je poslanec omenjal boje naših poslancev za avtonomijo Slovenije in za zboljšanje bcdnega stanja naših fantov vojakov. Vsi zborovalci so sledili izvajanjem g. poslanca z zanimanjem ter odobravanjem. Le trgovec Šoba, bedasto zagrizen samostojnež, je hotel nekaj ugovarjati, pa ni prišel do besede. Po volitvah bomo mi Zdoiani Šobi, temu pobratimu slabostojnih mesarjev in inešetarjev, že pokazali, da ne bo več lažnjivo poročal v «Kmetijski list« o naših izborno izpadlih volilnih shodib. G. Škobernetu lepa zahvala za shod in mi Zdoiani želinio, da bi nas še vcčkrat osrcčil Kak poslane: Kmetske zveze in nas navdušil za volitve, ki nam bodi prinesle boljšo bodočnost. Zdolani, scdaj pied volitvami na delo za katoliško stranko in njena načela! Sedlarjevo. Iz naše po Sloveniji dokaj znane A'asi se v «Gospodarju« nič več ne sliši. Danes pa se oglasim kot Vaš star naročnik in Vam zaupam, da je odstup Puclja kot poljedelskega ministra hudo presenetil vse Sedlarce, ki plešejo po muziki znancga liberalnega pod repnika Ferdinanda Glojnarič. Glojnarič, ali nam Scdlarcem se oglaša ta laži-politik na ime Nandck, je bajc pregovoril g. bivšega mini^tra Puclja, da je ta obljubil Sedlarcem 2 milijona kron podpore za zidavo «škari>e«, ki bi naj obvarovala Sedlarjevo, da se lepega dne ne preseli v Sotlo in odplava proti Zagrebu. Pucclj je bil kot minister radodaren z obljubami in je tudi Sedlarcem obijubil kar 2 milijona, ker je znai, da jih država ne bo plačala, a Nandckovi Scdlarci pa bodo le postali Pucljevi pristaši. Nandeka in vse slabostojne Sedlarce sedaj presneto skrbi, ker ni Pucelj gospod čez vode, torej tudi ne več čez Sotlo, in ker ni in tudi ne bo milijonov in nc škarpe — a vas Scdlarjevo Sotla vedno bolj izpodjeda. Pod Nandekovo komando so volili Sedlarci pri vseh volitvah z ono stranko, ki je propadla in potem tudi Sedlarci niso mogli prositi in prič.ikovati kakih podpor od drugih večjih strank, ki so pri voiitvah zmagale. Tako bo tudi scdaj, Sedlarci bodo volili Pucljevo kravjo stranko, zmagala bo Kmetska zveza, prišla bo avtonomija Slovenije in oblasti, ki bodo v rokab Slovenske ljudske stranke, bodo prestavile ccsto, ki gre sedaj skozi Sedlarjevo, za vas za potokom Buča, Sedlarjevo bo postalo pravcati Lemberg, katcrtinu bo potem lahko županoval Pucljev hlapec NandeK. Sedaj bi še bil čas, da bi se Sedlarci spametovali, obrnili hrbet Puclju in Nandeku, ki je doslej še vedno speljal Sedlarce s svojo politiko na led in volili zmagovito Kmetsko zvezo .Torej Sedlarci, pamet in proč od Nandekove kokošje politike in od Puclja, ki ni več minister jugoslovanskih vod — torej tudi za Sedlarjevo nevarne Sotle ne! za Novo leto. Članek, kratek, a poln krepke vsebine, razpravlja o potrcbi držuvoznanstvu. Vsak moški državIjan, ki ima voiilno pravico, mora biti poučen o ustroju države, ker samo, kdor pozna njeno organizacijo, lahko najde v politiki prava pola in presoja delovanje političnih strank. Ker si tudi žene žele isto volilno pravu, kakor jo imajo možje, je tudi za nje državoznanstvo polrebno. Dr. Koroščev članek je uvod ulankom, ki jih hoče «Maš dom« prinašati skozi letošnje leto o tem, kako je vsaka država, posebfj še naša država ustrojena, (volitve, narodna skupščina, ministrstva, uprava itd.) — Justin nam je v prvi številki lctošujcga «Našega doma« prav lepo opisal »Savinjske flosarje«. Vsi, posebno pa flosarji sami, bodo ta članck brali z izrednim veseljem. Saj slika enega najlepših deiov slovenske Štajerske. Prihodnje številke bodo prinašale še več takib člankov: eden bo na primer o «Prlrkiji« in Slov. goricah, eden o Pohorju itd. Počasi pridejo na vrsto vsi deli naše lepe Slovenije in naši mladi prijatelji bodo spoznali tekom letošnjega leta vse važnejše kraje naše domovine. Drugo lclo sc morebiti podamo črez meje Slovenije na Hrvatsko, ako bo našim raladim všeč. — Zdravnik dr. A. je objavil že v več številkab lanskega «Našega doina« članke o zdravju. V letošnji prvi številki govori o stanovanju. Da bi se le povsod ravnali po njegovih zdravniških nasvetih: naše hiše bi izgledale kakor iz škatljice in ljudjo bi kipcli od zdi-avja! Tudi na povest nismo pozabili. Vsaka številka je lansko leto prinesla kako kratko povestico. Letošnja prva je od Božidarja: Moje cvetke. Fantje se zbirajo pod vaško lipo in napovedujejo boj surovosti. Dekliški vrtec prinaša članek o obleki in odgovor: Luštna špela in pametns Minka. Na koncu v «Društvenem Glasniku, pa poročajo naša marljiva izobraževalna in mladinska društva o svojem delovanju. Miadina! Čc si še tako živahna, kakor si bila nekdaj, glej, da spraviš svoje glasilo «Naš dom« tudi na tisto števtto naročnikov, kakor jih jc bilo nekdaj: 8000! Zdaj še mnogo manjka! Pa če kdo z vso silo kaj hoče doseči, to tudi doseže! Zaženite se z vsemi silami na agitacijo za «Naš dom«, pa bosle videli, kako bo število naročnikov še bolj narastlo! In še bolj poceni bo poteml Saj tudi zdaj ni drag! 10 dinarjev stane «Naš dom« za celo leto 1923. Kaj pa clobitc za 10 dinarjcv danes? 5 jajc ali 3 litre mleka ali 1 liter vina ali 3 kg fižola ali pol kilograma sladkoija ali 1 nogavico, (niti celi par nel). Ali ni «Naš dom« poceni? Ubogib 10 dinarjev pač lahko spravi vsak fant, vsako dekle skupaj! Ce ne, pa si dva skupaj naročita, pa plača vsak samo 5 dinarjev! Naročajtc ga! Naročila se pošiljajo na naslov: Uprava «Našega doma«, Celje, hotel Beli vol. «NAS DOM«. Pred nami leži 1. številka mladinskega glasila «Naš dom, ki je lansko leto zopet oživel in se s čudovito naglico zopet razširil. Letošnji letnik (že XV.!) prinaša v prvi številki članek dr. Korošca: Našemu domu