Dopisi. Iz Maribora. (Nemškutarski a8uvar — slo^enske srenje pa gruntni d a r e k.) Nemako-liberalni liati dunajski ao daleč po 87etu znani kot najpodlejše, najnesramnejše tiako^ine, polne ne7etst7a, nesnage, lažij in aču^anja, zlasti na Slo^ane. Piaejo jih 7ecjidel Judje za dobre denarje, katere jim sprideni kristijanje plačujejo. Ear pa dunajski listi obja^ljajo, to potem drugi in inenjši listi po drugod preŽ7eka7ajo in ai pvizade^ajo Jude se prekoeiti 7 predrznem ščuvanji in zaaiamo^anji Slovano7. Ear je tem ljubo in s^eto, to 7 blato teptajo. Najbujai so v tem poslu narodni odpadniki, po sili Nemci, pri nas renegati in nemškutarji. V dokaz bodi 6. ate7. nMarburger Zeitung", kder se tudi takšen odpadnik, renegat in nemčur 7 nekem ^Eingesandt" noica dela iz slo^enskega slo7st7a, ker je našel, da trgo^ec g. E^andest S7oje slašče^ine n. pr. sir, zavija 7 dr. Prelog07o ,,Makrobiotiko" in prof. Janko Pajko7 ^Venček", kakcr da bi nikoli nobena nemška knjiga se ne strgala za za^itke 7 štacunab. Sicer se ni podpisal, a kmalu smo ga staknili iz njego^e pisa7e, ki ne sodi 7 štacuno za slašce^ine, ampak na gnojišče. Pisac je tisti nem8ur, ki ima strašno 7elik gobec pa 8udno majhno pamet in ki po celem Mariboru okolo pioda^a, 8asib pra7 nedostojnib do7tipo7, kojib sijenaDunaji nalo^il. To je pra^i maiiborski ,,klopotec", ki uže preseda Nemcem samim, kateri bi s Slo^enci radi 7 miru in pokoji živeli. Poboljšal se pa nikedar ne bo: ,,denn auf VerhSrtetes Fell wirkt selbst die Niesswurz 7ergeblich". Za^oljo ,,Marburger- Zeitung" pa, ki tako nepotrebno šču7anje in zasramovanje kaj rada obja^lja, rečemo, da ima g. E^andeat pra7, 6e rabi slo^enske tisko^ine kot za^itke, kajti nemake n. pr. nMarburger-Zeitungu, bile bi mu goto^o preumazane in nesnažne. — V nTage8poati" se b^ali g. dr. Scbmiderer, znani hamei-ambosskandidat, da so slo^enske sienje njemu liberalnonemškemu poslancu doposlale 87oje prošnje radi gruntnega da^ka, da jib predloži državnemu zboru. Drzne se pa dosta^iti, da so to storile, ker nimajo zaupauja do svojih poslance7 (g. Hermana in barona Goedelna). To je gola domišlija dr. Scbinidererje^a. Liberalni na6elaiki okrajnib zastopo^ so srenjam doposlali prosnje, te so brž podpisale, da je re8 bitro šla naprej. Da bi one 7edele, da dr. Scbmiderer pri njih zaupanja berači, stoiile bi Z7e6inoma 7se tako, kakor je drugih okolo 80 srenj atorilo ter prošnje odposlalo g. baronu Geodelnu. Glej dopis iz Dunaja 7 zadnji številki ,.SIo7. Gosp."! G. dr. Scbniiderer čepi blizu dr. Schaupa 7 drža^nem zboru, ki je 1. 1878 rekel, da je kmet med 7semi davkeplaeilci najmanje obložen. Takani Ijudje ue zaslužijo zaupanja. Iz Krapja na Murskem polji. (f V i d o S p i n dlar) nam je unirl, kakor je uže zadnji ,,Slo7. Go8p.u naznanil, dne 11. januarja t. 1. Ranjki je mnogo let županoval za 4 7elike 7esi: gornje in spodnje Erapje, Moto in C^en, to pa Z7e8to in natančno pa tudi S7oje goapodarst^o imel je 7 dobrem redu. Vse ga je spošto^alo. Odliko^al je se kot narodnjak, domoljub in piiden kristijau. Ob nedeljah je 7 farnej cerk^i ljutomerskej faianom glasno molil 87. roženkranc. Jednako delal je tudi pri 87. procesijah. Eer je ljudem preteža^no in predaleč k 7ečernicam, zato imajo po 7aseh kapele. Naa blagi Vido je pogosto sam šel z^onit in tako po^abil obcane ter je ž njimi molil 87. roženkranc in druge navadne molit^e. Lepo skrbel je tudi za svoje otroke. D^a sina, iz7i-stno izaolana 7 kmetijskej aoli Grottenbofski blizu Gradca, dobila sta imenitne alužbe. Doma izručil je posest7o hčerki, katera zna tako vrlo gospodinjiti, kakor malokdo. Tudi na menjše otroke nij pozabil. Jeseni začel je bolehati. Potem je se 7legel in 11 tedao7 trpel 7ea 7dan 7 božjo 7oljo. Lepo spre^iden 8 87. zakramenti je mirno zaspal dne 11. jan. t. 1. Vse je zapustil lepo uredjeno, tudi 87ojo poslednjo 7oljo. Sv. 7eia bilo mu je 7selej 7odilo in ra^nilo, 7 političuib rečeh je ae pa držal nSlo7. Goap.", kojega je naro8e7al 7 4 iztisih. Vkljub snežnemu 7remenu dne 13. jan. 7deležilo je ae mnogo ljudij njego^ega pogreba in mu skazalo zadnjo čast. Bog daj Slo^encem mnogo takanib ktuetov poštenjakov, ranjki pa naj počiva 7 blagem miru! Iz gorenje Savinjske doline. (Velevažni aklepi okrajnega zaatopa.) Okrajni zaatop gornjegradski je imel dne 20. dec. p. 1. a^ojo glavuo skupščino. Iiazven okrajnib zadev je bilo na dne^nem redu 7eč predlogo7 in naa7eto7 okrajnega odbora, katere je glavna skupačina soglasno aprejela. Okrajni zastop je sklenil se pridružiti prošnji okrajnega zastopa graake okolice na visoko zbornico poslance? 7 zadevi pra7i8ne razdelitve novega zemljiačnega davka na podlagi znižane tarife za Štajersko krono7ino. Sklenilo se je slavno vlado prositi, da se istim porotnikom celjske okrožne soduije, kateri se ne morejo železnice za 7ožnjo posluže^ati in so oddaljeni in pri v«em tem mnogo stroškov imajo, za odškodnino pra7i6na nagrada nakloni. Skupš6ina je skleniia odposlati prošnje za poata7o proti silnemu oder u š t v u, proti razkoaa^anju p o s e 81 e v u a kmetib, vvedenje dedinskega uasledstva, da se upelj e po8ta7a zoper ženi t7O7anjo brezdomovincev in uemaničev, da se šolam vrae verski značaj, akrajša sedanja 81etna šolska dolžuost na 6 let ter d*_ se stroaki za aolo zmanjšajo. Okrajni zastop je sklenil 7lado iu deželni odbor pioaiti, da se za naa okraj na državue stroake živinozdra^nik namesti. Sklep okiajnega zastopa, da se Nj. Visokoati preatolnemu zasledniku cesarje^ieu Rudolfu o priliki poioke s princesinjo Stefanijo čestitna adreaa odpoalje. Glavna okrajna skupačina je soglasno sklenila 8lo7eusko urado7anje pri okrajnem odboru in okrajnem zastopu. V tej zadevi je moral tudi Mozirski ob8inski zastop, ki uže od početka 1. 1875 edino slovenski uraduje, S7oj sklep glede alo^ensskega urado^anja 7 odboro^i seji dne 20. no7. lanskega leta ponoviti ter ga dotičnim uradom iu gosposkani naznaniti s pozi^om, da bode 7 bodo8e le slo^enske odloke, razglaae in dopise županst^o sprejemalo, ker do aedaj je le c. k. okrajno gla7arst7o z7ečinom 8lo7enski županBt^u dopiso^alo, a okrajna sodnija, da^kaiski uradi in deželnj odbor pa še 7edno saiuo netnški dopisujejo. Zupanst7o ima nalogo se strogo 87ojega sklepa za slo^ensko uradovanje držati ter se po njem ra^nati. Od Sotle. (Ljudsko štetje) dognano je 7 našej 87. Eriže^skej fari. Posestuiki so bojazljivo in neradi zapisovali, koliko živineet da ima 7saki 7 ble^u. Bali so se, da nebi iz tega prilezel uo7 da7ek. Pri nas se je naaelil nek Božič, rodom Hr7at ter go^ori hr^atski in slovenski, a 7 zapisnik za ljudsko atetje zapiaati se je dal nUmgangspracbe: deutscb". Menda miali, da bo sedaj 7se polno Nemce7 na^relo 7 njego^o krčiuo. Toda skuanje kažejo, da krčmarju nikoli ne zmanjka gosto7, 6e le toči dobro slo^enako 7ino in poatreže z okusno svinjetino. Sploh pa bi najbolje bilo, ako bi ponemčeni Ht*7at za ,,Ealteneggerjem'', kojemu je namesto nFoneggerju" pri zadnji 70litvi 7 Rogaci dal S7oj glas, potegnil 7 nemški Be8 ali ,,Wien". Nih8e pri nas se ne bode jokal za njim! Eden 7 imenu 7ečih faranov. Iz Kozjanskega okraja. (Okrajni zaatop) našega okiaja je, kakor aem čital 7 časnikih, izizrekel nezaupnico g. poslancu dr. Voanjaku zarad poatopanja 7 zadevah gruntnega davka. Poprašal sem toraj, kedaj iu kako, iu slišal, da je to storil naš stari okrajni zaatop, ki pa oema več nobene pra^ice go^oriti, ker je že uo?i iz^oljen. Prišlo je k seji le malo udov iu dozdanji načelnik apotekar Vaculik iz Podčetrtka je 7odil sejo, tukajanji gla^ni nemškutarski agitator Formacber, c. k. notar, pa je z znano ueresuico o povišanji davka zbegal Ijudi. Ta Formacher je moral oditi iz No^ega meata ua Kraujskem, ker zavolj svojih nemikutarskib agitacij tam ni več mogel sbajati. Morda ae ga tudi odtod kmalu znebimo, ker si zmirom želi kam na Nemako priti. Jokal se nihče ne bo za njim, zlasti kmctje ne, ki mu morajo nositi svoje težko zaslužene krajcarje za legaliziranje itd. Zakaj ta gospod, ako mu je toliko mar za kmete, ni aprožil v okrajnem zastopu prošnjo za odpravo legaliziranja in za zuižanje notarijatskega tarifa? Vaculik iz Podčetrtka je poslednjikrat predsedoval, ker je kot novi načelnik izvoljen obče spoštovani gosp. odvetnik dr. Raus. Upati tedaj smemo, da se uaš okrajni zastop ne bode več tako smešil pred svetom, kakor se je to zdaj zgodilo in da bode skusal znižati neznosne nam okrajne stroške. Iz Korošega. (Razne novosti.) V Junskej čisto slovenskej dolini kupujejo sedaj za tamošnje aole knjižico: ^Erzherzog Rudolf von Oesterreich"Priporočil jo je okrajni šolski svet. V priporočilu pravi: rDie;Festscbiift erscheint in deutscber, bobmischer, kroatiscber, polnischer und ruthenischer Spracbe". Ali so na Slovence pozabili ali mislijo dotični gospodje, da so koroški Slovenci uže vsi ponemčeni. — V Lavantskej dolini pri sv. Andrasu so šnlske sestre kupile na pol podrti nekdanji samostan pri cerkvi rMarija Loretto". V kratkem so poslopje popravile in ustanovile odpojalisee za žensko mladež. — Celovec šteje 17000 prebivaicev, se ve samib Nemcev; kajti pri zadnjem štetji so vsakega zbrisali, kteri je zapisal: Umgaugssprache : sloveniscb, ter zapisali ndeutscb". Čudno, zakaj pa so tedaj splob pri atetji trjali ,,Umgang8sprachei'. Saj jim tega ni trebalo še poizvedavati, če pa uže napiej vedo, da je v Celovci nalles deutsch." — Vojaki regimenta rMaroj6iču in rBelgier" so se aprli in je prišlo po krčmab do krvavih tepežev. Sedaj jim močne patrole branijo nadalejšnjih sokobov!