f
Uto 1871.	71
-
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XX. — Izdan in razposlan dne 6. junija 1871.
Ls
Postava od 23. maja 1871,
kako se zvršnje sodna oblast čez deželno brambo.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§. I-
S takimi v deželno brambo zavezanimi ljudmi, kateri so v djanjski službi, ker je bilo Po cesarjevem povelji ukazano, deželno brambo sklicati in za vojsko pripraviti (§. 2 post. 0 dež. br. od 13. maja 1869, Drž. zak. st. 68), naj se v kazenskih rečeh postopa po v°jaških postavah.
Vendar naj se na-nje ne obračajo tista določila, katera prêté prikrato državljanske Pravne in delovalne zmožnosti ali podaljšanje službe	čez postavni čas.	Tudi	jih, — kadar
se zarad nevojaških hudodelstev obsodili, — v §.	45,	čr. b) in c),	potem	v §§. 50, 54
1,1 87 vojaške kazenske postave našteti nasledki sodeb, omenjenih v §§. 45 do 48, 50 in ^7 te postave, zadevajo samo toliko in dotle, kolikor in dokler bi tudi po civilnih kazenskih Postavah nastopili.
Takisto veljajo vojaške postave tudi za tiste v deželno brambo zavezane ljudi, kateri 80 v djanjski službi, da za razvidnost skrbé in branjene zaloge oskrbujejo (§. 10, odsta-Vek 3 post. o dež. br.), ali kateri pri poveljstvih (komandah) deželne hrambe, pri tirolsko-Predarelski višji oblasti za deželno bran, pri višjem poveljstvu deželne hrambe in pri mini-®terstvu za deželno bran stanovitno služijo ; a za	tiste,	kateri se pokličejo na vojaško
'Sevanje, na rokovno (periodično) vadbo v orožji	ali k	priglednemu	zboru	(§§. 14—16
f°st. o dež. br.), veljajo samo na toliko, kolikor se tičejo vojaških hudodelstev in premikov.
Ta čas, dokler kdo v deželno brambo zavezanih stoji pod vojaško sodno oblastjo, Odvržen je on tudi vojaškim disciplinarnim predpisom.
(Sloteiiiich.)	21
§- 2.
Kadar se na cesarjevo povelje deželna hramba sklicuje in za vojsko pripravlja (mobilizira), začno veljati vojaške postave tist dan, katerega se je klicalno povelje komu vročilo ali zakonito razglasilo, a v vseh drugih slučajih tist dan, katerega ima poklicani človek priti.
Z osebami v deželno bran zapisanimi je počenši od dotičnega časa ravnati po vojaških postavah tudi zarad vojaških hudodelstev pobega (dezercije) in izkaženja sebe samega, katera bi bile pred tem časom storile.
§. 3.
Oficirji deželne hrambe so tudi zunaj slučajev, omenjenih v §. 1 in §. 2 te postave, glede vojaških hudodelstev in pregreškov tedaj pod vojaško sodno oblastjo, če so oblečeni v kako vojaško uniformo storili takovšno kaznilno djanje.
Takisto so oni, dokler imajo vojaško uniformo na sebi, pod vojaškimi disciplinarnimi predpisi.
f. 4.
Vojaška sodna oblast v kazenskih stvareh na prvi stopinji se zvršuje nad ljudmi zapisanimi v deželno hrambo po vojaških sodiščih, katera se napravljajo po določilih za stoječo armado danih ter sestavljajo iz udov deželne hrambe.
Ta sodišča imajo tudi takrat oblast, kaznovati nepokorščino klicalnemu povelju po §. 25 post. o dež. br., kadar ta nepokorščina nij takšna, da bi se ravnalo po vojnem pravu.
Opravila avditorska naj se izročč takim oficirjem deželne hrambe, kateri so zmožni zviševati sodništvo; kadar pa to nij mogoče, naj se odkažejo avditorjem najbližjega sodišča za stoječo armado ali vojno pomorstvo.
Kolikorkrat se obdolženec (okrivljenih) v preiskovanji zaslišuje, sta poleg avditorja dva oficirja deželne hrambe za sodni priči.
Kazen na svobodi naj se zvršuje v kaznilnicah namenjenih za civilni (nevojaški) stan-
§• 8.
Ce se deželna hramba po cesarjevem povelji sklicuje in za vojsko pripravlja (§. 2 post. o dež. br.), naredé se tako, kakor je v prvem odstavku §.f* 4 povedano, posebna vojaška sodišča, da bodo na prvi stopinji v kazenskih rečeh sodila osebe štete k tistim deželne hrambe oddelkom, kateri so za vojsko pripravljeni.
Določila odstavkov 2 in 3 §/* 4 veljajo tudi za ta sodišča.
§.6.
Na drugi in tretji stopinji razsojujejo kazenske reči' v deželno hrambo zapisanih ljudi« katere spadajo pod vojaško sodno ohlast, tista sodišča druge in tretje stopinje, katera postavljena za stoječo armado in vojno pomorstvo.
m .	,	-
§• 7.
Ako je kdo v deželno hrambo zavezanih kako vojaško hudodelstvo ali vojašk pregrenek storil tedaj, ko je bil pod vojaško sodno oblastjo, pa bi se za to kaznilno djanje zvedelo še le, ko je on že stopil	iz vojaške sodne	oblasti, naj vojaška	sodišča	(§§.	4 in S) zoper
takega človeka še le takrat postopajo,	kadar bode	zopet	pod vojaško	sodno oblastjo
(§- 2).
§• 8.
Vselej naj se pri civilnih sodiščih postopa zarad kaznilnih djanj, ki se štejejo k vojaškim hudodelstvom ali pregreškom, in katera je kdo v deželno hrambo zavezanih tedaj storil, ko je bil glede teh djanj	podvržen vojaški	sodni oblasti,	pa se	je to o	njem	še le zvedelo,
ko je bila vojaška sodna	oblast o teh djanj ih že minila.
Civilna sodišča naj se pri tem drže občnih kazenskih postav, če niso ostrejše od vojaških kazenskih postav, sicer pa teh postav.
9.
Ako kdo v deželno hrambo zapisanih, predno pride pod vojaško sodno oblast, stori’ kako kaznilno djanje, vršijo kazenski postopek civilna sodišča (zunaj slučaja, o katerem se govori v §. 2, odstavku 2).
§• 10.
Ce se kaznilno djanje v deželno hrambo zapisanega, glede katerega so civilna sodišča oblastna, nameri skup s kaznilnim djanjem njegovim, katero spada pod vojaška sodišča, naj o tem zadnjič imenovanim djanji vojaško sodišče preiskovanje opravi in naj ga opravi pred Preiskovanjem, glede katerega je civilno sodišče oblastno, razen kadar bi se na kaznilno - djanje, storjeno pod civilno sodno oblastjo, pretila smrtna kazen ali dosmrtna ječa, a na ono pod vojaško sodno oblastjo storjeno kaznilno djanje kaka lažja kazen.
Ako o obdolženci civilno in vojaško sodišče razsodi, da je kaznilnega djanja kriv, naj tisto izmed obeh kazenskih sodišč, katero izreče poznejšo obsodbo, odmerjaje kazen, primerno gleda na kazen, v katero je krivec bil s prejšnjo sodbo obsojen. Prej prisojena kazen naj se prej zvrŠuje.
§• 11.
V slučajih §§/’”' 9 in 10 sme se po občnem redu kazenske pravde katero drugo C|vilno sodišče delegirati za kazenski postopek, glede katerega ima civilno sodišče oblast.
§• 12.
Kadar se deželna hramba po cesarjevem povelji sklicuje in za vojsko pripravlja, morajo Se kazenske pravde, tekoče pri vojaških sodiščih, katera so postavljena po §. 4, pri le teh s°diščih dognati do konca.
A kadar vojaška sodišča, postavljena po §. 5, svoje delovanje ustavijo, tedaj prej dej o kazenske stvari, tekoče pri njih, kolikor jih sploh morajo vojaška sodišča nadaljevati, na sodišča v §. 4 omenjena.
§• 13.
Ta postava se ne dotika postavnih določil o tem, kdaj se pri kakem civilnem sodišči napravljena nagla sodba sme raztegniti tudi na vojaške osebe.
§• 14.
V civilnih pravnih rečeh so v deželno hrambo zavezane osebe pod občnimi postavami in civilnimi sodišči.
§. 15.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi ; ta dan izgubi svojo moč cesarski ukaz od 8. maja 1870, Drž. zak. št. 72.
§. 16.
Zvršiti to postavo naročuje se ministroma za pravosodje in deželno bran, katera naj se domenita z državnim vojnim ministerstvom, kolikor se tiče njegovega področja.
V Schönbrunn-u, dne 23. maja 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r.	Scholl	s.	r.	llabietlnek	s.	r.