Sshaja sisak petek, Kaznovano vlaeugarstvo klerikalne politike Kako daleč je padla slovenska kleri«jsvojo ožjo okolico doseči politične ugod« kalna stranka! Nekdaj načelna in jekle« nosti od g. Pašiča no dosledna tava sedaj v Jugoslaviji ka« kor vešča sem in tja ter se obeša sedaj temu, sedaj onemu na vrat, ne da bi se sramovala, ako pri tem pogazi tudi vsa svoja načela. Ob prevratu je še sam ljubljanski škof ugibal, ali naj se izreče njegova stranka za republiko ali pa za mon« arhijo. Krenili so na pot monarhistov in najhujših Jugoslovanov. Svoje zavode in organizacije so hiteli prekrstiti. Ka« toliško bukvarno so izpremenili v jugo« slovansko, katoliško tiskarno v jugoslo« vansko, katoliška delavska organizacija je dobila naslov jugoslovanske, klub kle« rikalnih poslancev si je nadel ime jugo« slovanskega kluba. V Ljubljani je SLS pod plaščem jugoslovenstva zlezla kot večinska stranka v narodno vlado, v Beogradu pa je postal vodja SLS mini« strski podpredsednik. Pozneje so v Pro« tičevi vladi sedeli istočasno celo trije klerikalni ministri ter se neizmerno pri« zadevali, da čim hitreje centralizirajo upravo v Sloveniji ter odpravijo zadnjo sled deželnih avtonomij. Klerikalci so se na vladi dobro okori« stili. SLS, ki je po vsej pravici med voj« no izgubila med slovenskim ljudstvom skoro ves ugled, je pridobila zopet do« volj kredita za obstoj in napredek ter je naenkrat stopila v opozicijo napram Beogradu. Dasi po programu okosteneli starokopitneži ter po svojem bistvu in namenu kapitalisti, so začeli klerikalci iz tehtnih ozirov naravnost boljševiško politiko, naperjeno proti državi in njeni vladavini. Z vzbujanjem najnižjih na« ' gonov širokih in po svetovni vojni ne« zadovoljnih množic ljudstva so hoteli pritegniti v svojo stranko prav vse vo« lilce. Nastop SLS pri zadnjih volitvah z gesli katoliškega boljševizma, ki se jc zlasti kazal v pravi luči v rovarski agi« taciji od moža do moža po deželi, doka« zuje neizmerno nemoralnost in goljufi« vost klerikalne stranke. Po volitvah je politika SLS zopet kre« nila v drugo smer. Zaščitniki Slovencev ter ljudje, ki so bili izvoljeni na progra« mu slovenske avtonomije, ki naj bi bila samostojna klerikalna država, so z Mar« kovim protokolom inštalirali samoradi« kalski režim ter mu potisnili v žrelo hrvatsko in tudi slovensko ljudstvo, da so mogli klerikalni kolovodje zase in za Prišla je uprizoritev katoliškega šho« da, ko so klerikalni «republikanci» po« sebno važnost polagali na prisotnost ,sa« mega kralja ter ob tej priliki na vzvišen način slavili predstavitelje samoradikal« skega /ežima. Tako so tudi ljudstvu v Ljubljani pokazali pravo svoje lice, kajti sicer so prej in pozneje doma le rjuli kakor razkačeni levi, v Beogradu, kjer ljudstvo ni videlo, kaj delajo, pa so po« nižno oblizavali pete g. Pašiča. Čim bliže smo novim volitvam in čim bolj je bilo ljudstvo nezadovoljno z 21 s ( tigri, z njihovim kulukom in njihovimi; ^ davki, tem bolj so se klerikalni tigri ka« zali divje. Snovali so opozicijski blok. A glej! Zopet niso mislili pošteno in od« krito! V Beogradu so pravili, da hočejo le odpraviti napake njihove vlade Mar« kovega protokola, v Ljubljani pa so tro« bili na ves glas, da je z osnovanjem opozicijskega bloka že napravljen prvi korak k reviziji ustave in k ustanovitvi klerikalne avtonomije. Še bolj glasen je bil njihov opozicionalni kompanjon, ki sedi kot veleizdajalec na Dunaju in vleče milijone od boljševikov iz Moskve, da lahko ruje proti Jugoslaviji ter ji dela škodo, da se ne more hitreje dvigniti iz povojnih razvalin. Radič nikdar ne more držati jezika za zobmi. Na Dunaju je oznanjeval, da je opozicijski blok napo« vedal Jugoslaviji — vojno! Povedal je tudi, da je poslal svoje poslance zato v Beograd, da bi na ta način hitreje prišel do svoje trapaste človečanske republike ter da bi se v svojih umazanih opankah čimprej vsedel na tron «čudotvornega prezidenta republike«. Davidovič, star gospod, je bil čisto omamljen od dr. Ko« roščevih lepih besedi in pa od osebnega sovraštva do Pašiča, zato revež ni vedel, da drvi v družbi z Radičcm in Korošcem v svoj lastni prepad. Jasno je bilo za vsakogar, kdor je patriot in ki vsaj nekoliko ljubi svojo državo, da se vlada ni mogla izročiti lju* dem, ki hočejo državo razkosati in spra« viti na rob propada. Kateri oče bi mirno, gledal hudodelskega sina, ki bi se po pe«' tih letih vrnil v rodno hišo zato, da bi jo razdejal in zažgal? Kdo bi bil tako1 neumen, da bi hišo takemu lumpu iz«1 ročil, sam pa se iz nje umaknil? Radičevi in Koroščevi načrti so bili j prekrižani. Že zadnjič smo popisali, kako je bila ta jara gospoda pri sestavil vlade poražena in ob tla vržena. Sedaj prihaja iz Beograda vest, da", bo skupščina razpuščena in da bodo po ljub» sliki Nikole Pašiea in dr. Korošca ter pravi, da sta to «dva velika mojstra«. Kako pa to, ko jc «Domoljub» vendar vse žasc prej pripovedoval, da je Pašič samo vodja državnih tatov in nič dru? gega?! Ej, lahkoverni «Domoljubovi» bralci, ta stvar je pa taka: Ko je dr. Ko? rošec uvidcl, da bo z vstopom Ptičevi* čevih pristašev v vlado odklenkalo proti? državnemu gobezdanju in zavajanju ljudstva v nesrečo, se jc začel ponujati Pašidu. Dva tedna sc je za hrbtom svo? jih zaveznikov Davidoviča in radičevcev pogajal z radikalci in jih za božjo voljo prosil, naj ga vzamejo v vlado. To je dejstvo, čeprav klerikalno časopisje ta pogajanja taji. Ker so klerikalci že točno računali, da bo Pašič poečni kupil ponujanje Ide? rikalnih tigrov, je «DomoIjub» prinesel sliko Pijšiča in dr. Korošca, da bi s tem pripravil svoje bralce na njuno zvezo. Toda ravno, ko je izšel «Domoljub», je v Ljubljano prišel brzojav, da so radi? kalci odbili vsiljivost klerikalnih tigrov. Klerikalci so tako zopet enkrat ob? sedeli med dvema stoloma. Nobena vin? ta jih ne bo več potegnila iz blata. Naj se le pripravljajo za volitve! Slovensko ljudstvo je lani šlo na led, letos pa ne pojde več. «Domoljub» pa naj laja na slovenske demokrate, kakor hoče. Njegov odgo? vorni urednik je Anton Sušnik, ki je po? slanec. Pa ne bo dolgo več. In takrat pri? memo «Domoljuba» za ušesa. Glave pokonci, slovenski demokrati! Naša država se očišča političnih gobez? dačev in političnih pijavk, ki so prišle na površje le s pomočjo ljudske nepo? učenosti. Naša slovenska domovina se bo tudi otresla farovškega kuluka. Tisti, ki so napovedovali, da nas bodo trli v možnarju, znajo zdaj samo še zmerjati. A tudi to se bo končalo, svobodno pa bomo zadihali mi, slovenski demokrati, ki nas vodi dr. Žerjav. Politični pregled Odkar so Radieevci v Beogradu, je postalo tam zelo živahno. Zato sc je tudi politični položaj tako zamotal, da je težko najti izhoda. Najbolj zanimiva politična novost zadnjih dni je ponudba klerikalcev za vstop v vlado, kar je izzvalo v vseh političnih krogih pravo senzacijo. Klerikalci se ponujajo radikalom, dasiravno se obenem delajo kot nekak steber opozicijskega bloka, ki je bil ustanovljen zato, da je zrušil prejšnjo vlado. Pri tej ponudbi so imeli klerikalci v vidu samo svoje strankarske koristi in niso za vstop v vlado zahtevali ničesar drugega kakor neomejeno oblast v Sloveniji in izločitev demokratov iz vlade. Demokrati so jim torej trn v peti baš tako, kakor so jim bili ob času, ko so zato z Markovim protokolom postavili samoradi-kalsko vlado. Seveda so s to ponudbo klerikalci popolnoma pogoreli, ker jim nihče več ne zaupa. Iz sedanjega zamotanega političnega položaja bo pač najboljši izhod v novih volitvah, ki se bodo vršile v znamenju: za enotno državo in proti enotni državi, odnosno sploh proti državi. Volilci danes že dobro vedo, da je gospodarska in narodna rešitev vsega jugoslovanskega prebivalstva le v krepki enotni Jugoslaviji. Zato baš demokrati pričakujemo pri teh voiitvah velikih uspehov, kajti demokratska stranka je vedno in dosledno zastopala te misli, dočim so se vse druge stranke lovile s frazami in rušile trdnost države. Te dni so se vršile v Italiji volitve v parlament, ki so bile za naše zasužnjene rojake pravo strahovanje. Laški fašisti so grozili našim bratom, češ, ako ne boste volili italijansko, se vam bo slabo godilo. In tako sta bila izvoljena samo dva naša rojaka v italijanski državni zbor, moralo bi pa biti izvoljenih najmanj pet! Imenujeta se Stan-ger in dr. Besednjak. No, pa tudi laškemu nasilju bo prišel prej ali slej konec, ker sila se ne bo mogla dolgo držati. Nadalje so se vršile tudi občinske volitve na Koroškem. Pritisk Nemcev na slovenske volilce je bil sicer velik, vendar ne tak kakor italijanski teror v Julijski Krajini. Zato kažejo te volitve lep napredek koroških Slovencev, ki so oddali veliko večje število glasov kot pri zadnjih volitvah. Razveseljiv je ta pojav in koroškim Slovencem moramo reči: slava vam, ki ste ostali pogumni in zavedni navzlic nemškemu nasilju. Evropsko politično javnost zanima zadnje dni največ troje težkih vprašanj: spor med Rusijo in Rumunijo, nemške volitve in sklep strokovnjakov o nemškem plačevanju vojne odškodnine. Spor med Rusijo in Rumunijo jc zelo resen. Rumuni so se namreč za časa svetovne vojne, ko je bila v Rusiji revolucija, kratkoinalo r>-'«stili bogate in rodovitne ruske Besarabije. Rusija v to nikdar ni privolila, sedaj pa zahteva rešitev tega vprašanja in Rumunija bi se — ko bi bila pametna — uklonila, ker Rusija nebo nikdar pustila te svoje dežele. Položaj je zdaj ze.o resen in ob reki Dnjestru pride morda kmalu do krvavega boja radi Besarabije. Anton Stražar: Mačeha s Kompoljskega grad« Zgodovinska povest. V obližju mesteca Kamnika se je v petnajstem stoletju nastanil Gašper Plaveč. Postavil si je žrebljarsko delavnico in koval vseh vrst žreblje. Domačini so se kmalu privadili prijaznega Plavca, ki se je semkaj preselil iz Železnikov. Ker si je Gašper vzel Kamničanko za ženo, poleg tega bil priden in podjeten, se mu je obrt vedno bolj večala. To pa tudi zato, ker je bil z vsakomur prijazen, v cenah pa zmeren. S svojimi žreb-ljarskimi izdelki je hodil tudi po bližnjih in daljnih sejmih, kjer je vedno dobro tržil. V zakonu je bil srečen. Ljubil je svojo ženo, ki mu je bila v delu, trudu in zadovoljstvu verna družica; največje upe in veselje pa je stavil v svojega sina Jošta. Ravno v letu 1456., ko se je vršila pri Belem gradu velika bitka s Turki, je mojster Plaveč naglo obolel. Imel je že vse sejmar-sko blago pripravljeno j tovorih, da ga ponesejo njegovi pomočniki na konjih po starodavni Rimski cesti skozi Trojane na sosednje Štajerske. Ker pa Gašperja Plavca tudi v bolezni ni zapustila trgovska zavednost, po- kliče k sebi svojega starega prijatelja Grogo Močilarja in mu reče: « Ljubi moj prijatelj Groga! Glej, kar na naglem sem obolel in to ravno sedaj, ko sem bil že pripravljen na pot Prosim te, Groga, ali bi šel ti namesto mene z mojim sinom Joštom na sejem? Veš, zaupanje imam v sina, saj je brihten fant, toda sem vendarle bolj brez skrbi, če greš ti z njim. Izkušena glava je pač vedno vredna zlata. Šlo vas bo šestero. Poleg tebe in mojega sina še štirje moji pomočniki. To veš, da so pota sedaj nevarna. Toda vas šesterih se pa ne bo upal kmalu kdo lotiti. Saj ste vsi korenjaki in znate tudi udariti, če bo treba.» Močilar je z veseljem bil prijatelju na uslugo, še ponosen je bil, da se je Gašper Plaveč obrnil nanj in mu zaupal sina, kajti vedel je kot bližnji njegov sosed da si bo Jošt čez par let moral isffoti družico — Močilar pa je imel štiri zale hčerke, godne za možitev. Ker je bil tudi sam žrebljarski mojster, je v svojem podjetnem računanju tako sklenil v sebi, da ne bo napačno, ako se Plavčevi hiši prikupi z naklonjenostjo in poglobi prijateljstvo. Jošt pa je tudi včasih že rad pogledal in pokramljal z njegovimi hčerkami. Zato je Močilar brez pomisleka pritrdil Gašperjevi prošnji: «Rade volje pojdem z Joštom, le brez skrbi bodi, Gašper, zastran tega. Ti se kmalu pozdravi in glej, da okrevaš, dokler se vrnemo!» «Bog te usliši, Groga!» vzdihne bolni Plaveč po teh besedah. Ker je bilo baš o Sv. Jakobu, so se Plavčevi ljudje šele sredi popoldneva odpravili na pot. Ko se je ozračje shladilo in solnce ni več pripekalo, se je obetalo ugodno potovanje. Ravno z r.očjo vred je mala karavana dospela v znano romantično sotesko Črni graben. V bližini sedanje Stare pošte so se tovorniki ustavili s konji. Bilo je treba živini malo oddiha, kajti tovori, četudi ne obsežni, so imeli znatno težo. PO enournem počitku pa se odpravijo dalje. Med tem se je storila že trda noč. bila pa je svetla in topla, da je bilo kar veselje v sijaju meseca in zvezd nadaljevati zložno pot skozi divno romantično sotesko. Zgovorni Močilar je ravno svojim tovarišem pripovedoval zanimivo zgodbo, kakršnih je imel vedno na razpolago v svoji izkušeni glavi. Pripovedoval je, kako se je v mladih letih na prav sličnem potovanju seznanil s svojo sedanjo ženo Mreto. Mladi Jošt kakor tudi ostali štirje sopotovalci so bili tako zaglobljeni v Močilarjevo pripovedovanje, da niso vsi skupaj opazili čete ljudi r R ' Druga evropska zanimivost so nemške volitve. iz katerih se bo videlo, ako se je Nemčija sprijaznila z novimi razmerami, ali pa hoče še dalje kljubovati. Iz volilnega boja, ki se jc že razvil, se da sklepati, da pridejo v parlament v velikem številu onr, ki mislijo, da je najboljše, ako se vojna odškodnina — ne plača. To je lahko« reči, aii izvesti ie težko, ker so upniki sestavili posebno komisijo, ki naj natančno prouči razmere v Nemčiji, posebno njeno gospodarsko moč, in ta komisija strokovnjakov je končala svoje delo ter poslala svoje poročilo zavezniškim vladam. Iz tega poročila strokovnjakov je razvidno, da Nemčija lahko plača. Zato je gotovo, da bo Nemčija morala plačati, če ne drugače, pa s silo, ker posebno Francija in Belgija brez te odškodnine ne moreta nadomestiti škode, ki jo je napravila nemška vojska na francoskem in belgijskem ozemlju. Dopisi KOPRIVNIK NAD BOHINJEM. Prišla je zopet vesela pomlad, razveseljujoča stare in mlade. Pri nas smo imeli hudo zimo in mraza toliko, da že davno ne pomnimo tako ostrega, četudi smo ga drugače vajeni, saj smo bližnji sosedje očanca Triglava. Zdaj smo vendar dočakali zaželjeno pomlad. Ptice se nam vračajo iz južnih krajev in že veselo žgolijo v zeleneči prirodi. Povrnil pa se je k nam tudi znani, že skoro pozabljeni Bren-ici. Vdovam in drugim ženicam napoveduje srečo, karte «šlaga» in razlaga, da bo Ie'tos obiio rojstev. Zenice mu seveda rade verjamejo in ga smatrajo za učenjaka. Briga se tudi za politiko in je zvest vsem strankam, samo «Domovina* mu ni po volji. Mi pa mu pravimo, naj to le pusti v miru in naj raje prerokuje o dragocenih zakladih, zakopanih «šacih* in o sodnem dnevu. Ženske, ki so bolj mehkega srca, si obetajo žalostne čase. Kar pa nas je naprednih moških, pa v tej samotni gorski vasici zelo pogrešamo, da j se nam ne zglasi kak izobražen mož, ki bi nam predaval kaj poučnega in našemu uka željnemu ljudstvu raztolmačil razne politične in šolske novosti. GORNJI LOGATEC V nedeljo se je poročila v Celju naša rojakinja gdč. Rozi Go stiša iz Kale s prof. Ludovikom Vagajo. Spoštovani somišljenici želimo vso srečo v novem stanu! — Zborovanje zaupnikov logaškega sodnega okraja, ki se je vršilo pri nas preteklo nedeljo, je bilo izvrstno obiskano. Zastopane so bile vse krajevne organizacije in poverjeništva. Zborovanja bi se bil imel udeležiti iz centrale g. dr. Žerjav. Ker je moral po važnih poslih nenadoma odpotovati v Beograd, ga je nadomestoval g. dr. Rutar iz Ljubljane, ki je podal pregledno in izčrpno poročilo o političnem položaju. Nato se je vršila živahna debata, v katero sta zlasti posegla po en delegat iz Žirov in Hotedršice. Po dobljenih podrobnejših pojasnilih je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero zboro-valci izrekajo zaupanje Samostojnemu demokratskemu poslaniškemu klubu in zlasti še ministru Pribičeviču ter odobravajo vstop poslanca Reisnerja v ta klub. Podčrtala se je splošna želja, naj oblastno predsedstvo stori vse potrebne korake, da ne pride do popolnega preloma v demokratski stranki in da se čimprej skliče strankin kongres, ki bo poravnal vse spore. Kot druga točka dnevnega reda so prišle v razgovor predpriprave za oblastne in skupščinske volitve. Tudi tozadevno so se storili soglasni sklepi, ki bodo predloženi oblastnemu odboru. Ves potek zborovanja je pokazal veliko discipliniranost naših somišljenikov, pa tudi njihovo zanimanje za tekoča politična vprašanja. Naš človek postaja politično zrel. Lep uspeh političnega udejstvovanja demokratske stranke. — Kakor se čuje, je razmejitev med našo državo in Italijo na papirju že izvršena, preostaja torej le še zakoličenje. Bojimo se, da bo tudi ta kelih, ki nam ga je še izpiti, napolnjen • pelinom. Vsaj obnašanje predsednika naše razmejitvene komisije pred nekaj dnevi v Planini ne vzbuja posebnih upov in nad. Da bi | se le ne izpolnile naše slutnje. KOČEVJE. Z zanimanjem smo čitali ri-mane «Kočevske glasove* iz Drage. Vedeli bi pa radi tudi v širših krogih, kdo so gg. Peter Zgaga, Jurij Zimzelen in Tone Velikonja. Sploh pa upamo kmalu in večkrat na poročila iz kota Draga-Trava. Veseli nas, da se je i tam obudila demokratska misel, ki pač ne bo več zaspala, ampak napredovala i v onem pozabljenem delu kočevskega ozemlja, kjer je avstrijski režim toliko grešil nad tamoš-njim dobrim ljudstvom. — Pri nas smo imeli še prejšnji mesec en meter in več snega, mraza pa do 16° R pod ničlo, 1. aprila je padel' celo nov sneg. Zdaj bo menda vendar konec zime. Zaslužili so ljudje z vožnjo lesa lepe denarce, a zdaj je lesna trgovina nekoliko zastala. KRESNICE. «Domoljub» se je obregnil na shod JDS, ki se je vršil pri nas, češ. to je delo za velesrbstvo. Kaj smatra «Dorno-ljub* krščanski sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi za velesrbstvo?! Drugače «.Do-moljubovih* čenč ne moremo razumeti. Zato nas nikakor ne plaši, če ^Domoljub* vrže po nas golido gnojnice. Svetujemo pa vsem poštenjakom: Vrzite «Domoljuba* iz hiše in ne vjemite se na limanice klerikalnih tigrov, ki so Vam celo leto delali v Beogradu le škodo. — Demokrat LAŠKO. V nedeljo dopoldne se je vršil v Laškem sestanek zaupnikov JDS, ki so se ga udeležili delegati vseh krajevnih organizacij laškega okraja, 48 po števdu. Bili so zastopani vsi sloji, zlasti tudi rudarji, železničarji in kmeti. Kot odposlanec iz strankine centrale je poročal g. ravnatelj Jug obširno o današnjem položaju v vladi in v stranki. Njegova izvajanja so bila z odobravanjem sprejeta ter se je na predlog g. višjega upravitelja Pleskoviča sprejela soglasno resolucija, s katero se odobrava taktični korak Pri-bičeviča in njegovih tovarišev ter se izreka g. dr. Žerjavu in Samostojnemu demokratskemu klubu popolno zaupanje. Razili govorniki so prednašali želje in težnje svojih stanov ter so se storili važni sklepi glede poglobitve organizatoričnega dela in glede na bližajoče se volitve. Zborovanje se je odlikovalo po stvarnih razpravljanjih ter bo brez- za bližnjim jelševim grmovjem na desni strani strani travnika pod cesto. Zato je samo ob sebi umljivo, da so se na vso moč prestrašili, ko jih je iznenada obkolite tolpa devetero oboroženih ljudi, prestregla konje, potovaice pa potegnila z njih. še preden so joštovi ljudje utegnili seči za svojim orožjem in se braniti, so bili v zanjlcah tolovajev zvezani in brez moči. 'Kdo je vaš gospodar? Kaj nosite v tovorih?* so zagrmele prve besede tolovajskega načelnika. «Sem Jošt Plaveč, žreblje nosimo v tovorih na Štajersko prodajat. K-ij hočete, ljudje krščanski, nam mirnim in poštenim popotnikom?* «Ha-ha, še vprašaš, ti mladi golobradec Le potrpljenje, vse izveš. Sedaj pa vsi lepo in mirno z nami! Kdor se gane stran, dobi takoj jeklo med rebra!* Tak odgovor je dobil prestrašeni Jošt. Sprevidel je, da je padel s svojimi sprendje-valci v oblast obcestnega roparskega viteza. Treba bo pripraviti dobro odkupnino, sicer mu pač roparski vitez odvzame vse blago in konje in morda tudi življenje. Molče vdani v svojo usodo gredo v trdnem spremstvu tolovajev. Ko dospejo že do zuaue Benerjeve hiše, se v gluhi noči zasliši jieket konjskih kopit, ki jim prihaja vedno bliže nasproti. Vsi se zavedo, da se bliža krdelo jezdecev iz Krašnje. Ujetniki se spo-gledajo med seboj, toda učinek tega pogleda ,je bil presenetljiv. Kakor bi trenil se razen dveh — namreč Močilarja in starega Luke — vsi razgube, pa tudi to roparsko krdelce klativitezov zbeži na desno jx>d cesto za potokom Radomljo... Mladi Jošt jo je ubral, kolikor so mu dale čile noge, nakvišku po Kompoljskem bregovju, ne zavedajoč se, kam ga povede ta smer. Groga Močilar in Luka pa sta s konji ostala odrevenela od strahu na cesti. • * * Do smrti je bil že utrujen Jošt, ko je prerivajoč se skozi grmičevje dospel na samotno planoto. Odpre se pred njim lipov drevored, skozenj pa lepo posuta bela pot. Ni se Jošt zavedal, da stopa po poti, ki vodi h Kom-poljskemu gradu. Ko si s j>olahkim korakanjem opomore od težavnega bega in strahu, zleze na prvo lipo, stoječo dober streljaj od drevoreda, da v gostem vejevju pričaka jutra. Na tla ni hotel leči, toliko je bil previden in si je mislil, da ga roparji lahko prav slučajno iztaknejo in presenetijo v snu. Kmalu je bil v varstvu mogočne košate lipe. Segel te takoj za usnjati oas in bil pra/ zado- voljen, da mu je od vsega imetja ostala vsaj denarnica. Sedeč tako v vejevju, se prav; iskreno zahvali Bogu, da mu je navzlic nesreči ostalo življenje in premoženje v denarju. Eno uro ždi v krošnji lipe, ko se zanj zopet pojavi strahota. Po drevoredu prikorakajo trije ljudje. Dva nosita nekako skrinjo na ramenih, pred njima pa stopa mož z lopato in rovnico na levi rami, v desni roki pa brlečo svetiljko. Jošt jih previdno opazuje v neprijetni grozi in radovednem i>ričakovanju,' kaj se mu bo še vse nudilo to grozno noč. Čudni sprevod treh mož se pomika molč": in naravnost proti njemu. O, groza, molčeči ljudje se sedaj ustavijo ravno jx>d njim. No-sača odložita svoje breme, tretji pa odloži svetiljko. Eden popade rovnico in začne ko-, pati, njegov tovariš pa sproti odmetuje zemljo. Dobro uro kopljejo jamo. Nato položijo vanjo svojo skrinjo in jo hitro zagrebeja Jošt opazuje vse mirno kakor miš. Ko soi možje z delom gotovi, pa moč, ki je prej svetil, izpregovori z globokim glasom: «Tako, mi smo opravili svoje, škoda je bilo lepega dekleta — toda kaj' hočemo, mt smo služabniki in moramo ubogati. Naj ji sveti večna luč. Podimo!* Na njegov mig se odpravijo vsi trije molče nazaj, odkoder pošli. Ko izginejo,. r dvomno rodilo obilo uspehov. Vsem zaupnikom kliče: vneto na delo — Laščan. LAŠKO. Na mesto odišlega ravnatelja g. Geiselreiterja bi moral vstopiti v občinski odbor g. Josip Kačič, vrl in ugleden naš somišljenik. G. Kačič pa je odklonil mesto ter utemeljeval odklonitev s slabim zdravjem, ki se mu še vedno ni povrnilo od nenadne obolelosti v preteklem letu. Zaradi tega pripade odborniško mesto g. Josipu Osolinu. Čestitamo temu, g. Kačiču pa želimo, naj bi kmalu popolnoma okreval, da bo v bodočem občinskem odboru že lahko sodeloval. REČICA PRI LAŠKEM. Preteklo leto se je nastanil pri nas naš rojak g. Alojz Babič ter ustanovil umetno strugarsko obrt z vodno močjo. Obrt dobro uspeva. V sedanjem času se izdelujejo lesena velikonočna jajca, ki jih g. Babič na tisoče pošilja zlasti v Zagreb. Opozarjamo občinstvo na to naše podjetje, zlasti tudi šolska vodstva, ki si ceno lahko nabavijo kroglice za števne stroje. SV. JEDERT PRI LAŠKEM. Pred kratkim časom sem se preselil semkaj. Ne morem popisati razlike, katera je nastala tukaj od časa, ko sem bil odsoten kot domačin tega kraja. Kot naprednjak sem bil mnenja, da mi ne bo mogoče eksistirati v mojem domačem kraju, spominjaje se na pretekle čase. Takoj prvi dan mojega prihoda sem strmel, ko sem se prepričal, da ima skoro vsaka hiša «Do-movino». — Obenem sem slišal pritožbe zaradi pošte, ki prihaja samo dvakrat na teden, ker bi si mnogi radi naročili kak napredni dnevnik, a kaj pomaga dnevnik, če se dostavi samo dvakrat na teden. Jaz sam sem v skrbeh kot naročnik dnevnika «Jutra», ker sem bil vajen vsakdanje dostave. To je brezbrižnost od strani malomarnih klerikalnih občinskih odbornikov. Upam, da se bo ta zadeva po naših naprednjakih v najkrajšem času rešila, r— Domačin. TRNOV HRIB PRI LAŠKEM. Bližajo se občinske volitve in klerikalci so začeli agi-tirati s polno paro. Pred nekaj dnevi se je zglasil pri meni že znani bukovški Matijec, ki se danes ponosno predstavlja s tem imenom. Ko stopi v hišo, pozdravi lepo po krščansko in me prosi, naj podpišem polo in se splazi Jošt previdno z vejevja, da si ogleda sveži grob. Kar z rokami začne odgrebati zemljo. Delo mu v razburjeni naglici gre dobro od rok. Zemlja je mehka in se da z lahkoto odkopavati. Kmalu je Jošt pri pokrovu. S kratkim bodalom, ki ga je nosil za i pasom, odpre pokrov. In kaj uzrejo n jegove oči! Ko odgrne nekako belo preprogo pod (pokrovom, se mu v jasni mesečini zasveti bel obraz lepega dekleta kakih dvajset let. Lepa ijje kakor gozdna vila, toda zdi se brez življenja. Par hipov je Jošt zamaknjen v ta 'krasni obraz, dvigne glavico in jo nasloni v svo"je naročje; lica so liladna, toda čuti se še utrip življenja, in sedaj, glej, ko jo Jošt po-iboža po čelu in laseh, dekle nalahno dihne. jijošt jo začne negovati in ji na vse načine {vzbujati življenje. V veliko njegovo veselje i začne dekle počasi zopet dihati, k čemer je i pomagal tudi sveži jutranji zrak. Toda dekle ne odpre svojih oči, niti z roko ne gane, pač pa na Joštovo božanje nalahno okrenc glavico. Jošt se trudi dalje in ne brez uspeha. Drži jo v svojem naročju, jo dvigne iz jame na tratico in glej počasi začne dekle odpirati trepalnice in motno strmi v svojega re^tolja. čez čas zopet zapre oči in težko diha, na Rjoštove mehke besede pa ne da glasu. Šele ggo kratkem času znova odpre oči in tiho, | plačam 1 dinar kot nov član njegove stranke. Vpračam Matijca, kak pomen ima moj podpis in zakaj gre prav za prav. Odgovori mi na dolgo in široko, da gre samo za to, da se postavijo zopet na občino krščanski možje. Kot občan in domačin nisem proti krščanskim možem, ako so sposobni za občinsko gospodarstvo, ker sem pa prepričan, da so ravno ti možje zanemarjali interese občine, sem Matijcu pokazal vrata in ga spodil iz hiše, kakor so že drugi to z njim storili. Upam, da se bo Matijec v kratkem naveličal svojega kuluka in začel zopet mešetariti z napol crknjenimi kravami. - Njegov sosed. ŠMARJE PRI JELŠAH. Tukajšnje Kon-zumno društvo ima v novejšem času trafiko, prodajo kolkov itd. Ker sme konzum prodajati blago le svojim članom, ne smemo pravilno nečlani po tobak. Opozarjamo finančno upravo, da ima pri tem država veliko škodo, kadilci pa sitnosti. Tudi me je sram iti v konzum; bi še kdo mislil, da sem klerikalec, četudi grem Ie po tobak. — Pri nas je poostren kontumac. Le škoda, da okrajno glavarstvo ne predpiše nagobčnikov denuncijantom, obrekovalcem in lažnivcem. ŠMARJE PRI JELŠAH. Tukajšnja sladkorna zadruga Johanček Hajprešar — čudno zveneče, a vendar solidno «rimskokatoliško» podjetje — išče zastopnika za razpečavanje sladkorja iz predvojnih in medvojnih zalog. Ker se podjetje strogo drži gesla «Svoji k svojim», imajo prednost pristaši županove stranke. Pojasnila in navodila daje zadružni tajnik Mandelc in pa plakaterski podjetnik Štefan Žezlo. SV. LOVRENC V SLOVENSKIH GORICAH. Preliibi bralci «Domovine», zdaj pa Van čem tudi jaz kaj povedati iz naše Prle-kije. Pri nas je takša navada, da vsoki če skopati po goricah pred Viizmon (veliko nočjo) Letos so se tiidi naši farovški poštelali. Gospod femošter so tak dosti nenč v gorice ne šli, zato pa so meli napre postavljenega gospoda «hausknehta». Toti gespod pa je reka, da je bija v Marprogi šafar pri tistih, ke gase zmetajo. Zde pa še bi bogi hlapec skoro bit bija v gorici, če ne bi pet odnesa. Zde pa še Van bon eno poveda: preliibi faroški osliiž- komaj slišno izpregovori s presledki: «0, moj Bog, kje sem, kaj mi hočete!» Ves vzradoščen odvrne Jošt: «Za božjo voljo, nič se me ne boj, deklica! V pošten:h in dobrih rokah si, samo povej mi, odkod si, kaj se je zgodilo s teboj, da so te hoteli kar živo zakopati ?» «Il nekdaj moj učenec, na katerega sem bil zelo ponosen. Vezalo naju je iskreno prijateljstvo navzlic razliki v letih* Bila sva vedno skoro enih misli glede rudaoJ fTložnar za klerikalne grehe (Poje se na uapev «Je pa uavi slan'ca padla*.) Kdo so čudni ti junaki, ki so zbrali se v posvet? Radič, Spaho in Korošec... Kaj so prišli poper tret? Sem iti tja so ugibali, kaj počeli bodo vse, ko tam v Belem gradu vlado in oblast dobe v roke. Skočil v njihovo je sredo, možnar jim iz rok jc vzet: v njem bo grehe klerikalne — njihove «uspehe» mlel. Glej, tolkač je vzel Korošec in napihnil se hudo: »Možnar tale demokrate vse slovenske zdrobil bo ...» Bratce gledal je od daleč Svctozar Pribičcvič, črne njih spoznal naklepe iu pripravil si jc bič. Prvič malimi je s tolkačem: kuluk se je zdrobil v prah. Greh po eden klerikalen bo na vsak sc zrušil mah. ff Prijatelj Zagorec in njegoua žena Doli v tistih veselih zagorskih krajih, kjer nikoli nič lepšega ni, kakor če vince v goricah zori, je svoje dni živel veseljak Zagorec, ki Je o sebi in svojem veselem življenju zložil več zabavnih popevk. Najznamenitejša pa je tista, kako se je zvrnil v blato in ga je žena reševala. Pričenja pa se tako-lc: Enkrat sem pijan šel iz krčme domov, je ozka b'la brv, pa globoko blato, se vince je v meni razgrelo, pa padel sem v blato debelo. K sreči pa je Zagorec imel s seboj svojo boljšo ali prav za .prav sitno polovico, ki je prišla ponj v krčmo in ga zdaj po štrbunku v blato obdelava z jezičkom kakor Zagorec poje nadalje: Pa žena me krega, me grdo špota, za vel'kega norca, bedaka me 'ma. Se žena nad manoj jezila, — pa sama sc v blato zvrnila... Zdaj se je stvar naenkrat zasukala, jezično ženico je minila jeza in je začela milo prositi: «Preljubi moj možek, potegni me vun!» Zagorec, ki je tudi še čepel v blatu, pa se je odrezal: «Ti žlabrava baba, namoči si kljun! Če pome boš v krčmo hodila, se vselej boš v blato zvrnila!...» ,Tako je torej Zagorec dal svoji ženi imeniten pouk. Kako se je končno srečni zakonski par izkobacal iz blata in spravil domov, tega Za-gorčeva popevka nc pove. Pač pa na kraju j zdravičarsko modruje, da ♦žlahtna je vinska ta kaplja, ki ljudi na suhem potaplja ...» Nekaj za razmišljanje. Učitelj: «Gustlček, povej ti meni: danes je 22. marca, koliko je dni do 1. aprila?» Gustlček gre k tabli in računa: 22 X 2 je 44 — 31 = 13; 22—13 = 9 dni. Zamorske lepotice z očal? Med zamorce prihajajo polagoma evropske navade, toda uveljavljanje naših navad med zamorci zavzema včasih prav čudaške oblike. Tako so prišla med zamorce v afriški zamorski republiki Liberiji očala ne kot potreba za kratkovidne ali dalekovidne, temveč jih uporabljajo ženske pri slavnostnih plesih kot okrasek. Ženske, ki ob takih prilikah nosijo očala, veljajo za otmene. Navadno se jih poslužujejo le bogate in ugledne zamorske žene. Japonski ministri in harakiri Na Japonskem ni baš najugodneje biti minister. Čim se takle gospod dvorski svetovalec zameri vladarju, mu nič ne pomaga de-misija, temveč dobi od vladarja (mikada) fin zlat nožič, ki sam po sebi pomeni: «Gospod minister, storite harakiri!» — Harakiri je svečani japonski samomor s preparanjem lastnega trebuha. Darilo zlatega nožiča torej pomeni, da je minister odveč nele kot minister, temveč tudi kot prebivalec te zemlje. Japonski ministri so tekom zgodovine vedno zvesto izpolnjevali želje svojega mikada, pa tudi njegove razsodbe. Prvi, ki se je uprl, pa je bil minister Goto. Ko je nekoč minister Goto prejel zlati nožič, ga je ljubeznivo zavil nazaj v svilo in ga vrnil mikadu v dvor s primerno pripombo, da «dandancs vlada dvajseto stoletje na vsej zemeljski površini, torej tudi na Japonskem*. Vara se, kdor misli, da je minister na to ne-pokornost bil kratkomalo obglavljen. Nc, ni-kado je bil bolj olikan. Ko se jc minister Goto naslednje jutro prebudil, je opazil, da se je pred njegovo palačo pravkar ustavil krasen mrtvaški voz. Troje dvorskih pogrebcev potegne iz njega dragoceno s srebrom okovano krsto. Prislonijo jo k zidu in se odpravijo dalje. Minister Goto si gre ogledat krsto. Glej, med ostalimi okraski najde tudi svoj grb. Da ne bi bilo nesporazuma, najde v krsti tudi drobno pismo z nastopno vsebino: «Ministru Gotu puščamo tu krsto prazno. Nadejamo se, da zvečer, ko se vrnemo, najdemo — polno.» Tedaj se je minister Goto zavedel, da se mu resnično bliža zadnja ura in je izpolnil mikadovo vljudno, a vseeno kruto željo ... Proces za ločitev zakona. Zagovornik žene: «Gospod sodnik, pri moji klijentki je potrebno uvaževati tudi okolnost, da ima ognjevito naravo.« Zagovornik moža: Toda ne sme se pozabljati to, da moj klijent ni — ogr»jegasec.» stva bodisi pod zemljo ali nad njo. Samo ena točka je bila, v kateri se nisva strinjala, in to je bilo mišljenje o jamskem duhu — o bergmandelcu. Jaz, kakor vidiš, sem star rudar, a čul sem že v mladih letih pripovedovati starčke o bergmandelcu, o njegovih včasih dobrohotnih, včasih zlih delih. Ne bom ti pripovedoval te zgodbe, omeniti ti hočem samo to, kar se tiče naju, oziroma tvojega pokojnega očeta. Tvoj oče namreč ni nikdar hotel vzeti te stvari za resno, posmehoval se je vsakomur, kdor mu je omenil bergman-delca, tako tudi meni. Nanesel je slučaj, da je nekdo v naši družbi pripovedoval zgodbo o nekem hudobnem obratovodji, kateremu je bergmandelc za kazen zmračil um. Vsi smo molčali, samo tvoj oče se.je ponorčeval, rekoč: ,Lahko je bilo omračiti um obratovodji, ki je bil vedno pijan!' Posvaril sem ga, naj se ne norčuje iz teh stvari. Minilo je od takrat več let. Tvoj oče je dobil nalog, probušiti temeljni rov do gornje etaže. Tu, kjer se sedaj nahajava, je tisto mesto. Kakor vidiš, ima okno višine najmanj !15 m. Delalo se je od spodaj navzgor. Pri 6 m je bil že zelo slab zrak, delo je bilo zelo opasno. Dobro se spominjam, kako mi je tožil ter si želel, da čimprej izvrši to nevarno delo. Nekako mesec dni pred nesrečo mi je pripovedoval, da je videl ravno na tem mestu prihajati po temeljnem rovu jsvetlo luč in je kmalu opazil zelo majhnega možička ze belo brado in svetlimi škornji. Nekaj časa, je pravil tvoj oče, sva se gledala, naenkrat pa ga je zmanjkalo; zdelo se mi je, kakor da se je raztopil v zraku. To je bil bergmandelc, mu rečem jaz, čuvaj se, da se ti kaj ne pripeti, ker njega vidiš vedno tam, kjer se pozneje zgodi kaka nesreča. To je samo govorica, je menil tvoj oče ter se povzpel zopet po lestvi na svoje delo. Nekaj tednov zatem ga je doletela nesreča. Jaz nisem hotel tega nikomur omenjati, tudi tebi ne bi, da me nisi tolikrat prosil, a rečem ti, imej pri poslu pod zemljo vedno pred očmi možnost nezgode in ne omalovažuj sile onih moči, o katerih še vsa današnja šola skupaj ne ve ničesar točnega povedati.» Minilo je deset let po teh dogodkih. Pri rudniku se je v tej dobi marsikaj izpreinenilo. France je med tem časom že izvršil z odiiko rudarsko šolo ter odslužil vojaščino; najdemo ga zopet pri starem rudniku v službi kot paznika. Delavstvo ga je ljubilo kot svojega poštenega predstojnika. Starega strelnega mojstra ni našel po svojem povratku nič več v službi, mož je užival v bližnji vasi svojo trdo zasluženo pokojnino. Obiskal ga je večkrat v prostem času in rad je poslušal njegove povesti iz davnih let in o početku rudnika; samo o bergmandelcu in o nezgodi njegovega očeta ni rad govoril. Življenje je potekalo mirno in enakomerno. Francetova sestra Anica se je že tudi pred letom omožila. Mati, ki že davno ni več služila pri še živečem direktorju, je vodila gospodinjstvo svojemu sinu, ker se slednji ni še hotel odločiti za ženitev, čeravno bi mati to zelo rada videla. Francetu je bilo, kakor je bilo videti, mnogo bolj briga za rudnik kakor za ženske. Bil je rudar z vsem srcem, ljubil je svoje temne podzemeljske hodnike bolj cd svetlih dvoran zabavišč. Stari direktor je videl njegovo gorečnost za rudarstvo in obrat, zato mu je podelil mnogo pred običajnim časom čin in službo obratovodje, kar ga je vnemalo še k večji gorečnosti za službo. Delo mu je šlo po sreči. Edino skrb mu je zadajal jamski ogenj, ki je bil na eni nižjih etaž že čez 40 let zazidan, pa vseeno še ne udušen. Vznemirjal ga je posebno sedaj, ko so počeli z odkopi na isti etaži. Vedel je, ako pride ogenj v neposredno bližino odpremnega šah ta, da ni samo izgubljen ves premogovnik, temveč so tudi v smrtni nevarnosti vsi rudarji. Noč in dan je imel po več dobro izurjenih starejših rudarjev, ki so neprestano pazili na zidove, s katerimi je bil na več mestih zastavljen ogenj. Vzlic vsej pažnji se je vedno bolj občutil smrad dušilnih plinov. Jamska ventilacija je bila napravljena tako, da je od-premni šaht vsrkaval čist, a poševni ventilacijski rov potom jakega ventilatorja iz-puhaval nečist jamski zrak. Ako bi se dogo- r U notranjosti Rfrike V zadnjem času je zbudil mnogo zanimanja potopis nekega francoskega raziskovalca neznanih krajev, ki je potoval po doslej še popolnoma nepreiskanih krajih notranje Naša slika predstavlja notranji del mesta Lere, ki prikazuje bivališča žen, katera so zgrajena okrog hiše plemenskega poglavarja. V tem zamorskem mestu stanujejo žene v brlogih (glej sliko), podobnih nekakim ptičjim gnezdom. V ta gnezda, svoja bivališča, Afrike. Omenjeni francoski potopisec je zelo zanimivo opisal zlasti življenje zamorskega plemena Lere, katerega glavno mesto se imenuje istotako. prihajajo žene po zelo enostavnih lestvah, izsekanih iz drevesnih debel.. Na naši sliki se vidi tudi poglavar plemena Lere (tretja oseba v belem). Carounica u kokoši Gobe. Sinček: «Ali je res, oče, da gobe rastejo po dežju?* «Oče: «Tako je!» Sinček: «0, sedaj šele razumem.* Oče: «Kaj?» Sinček: «Sedaj razumem, zakaj rastejo gobe v obliki — dežnika.® Posojilo. Gašper: »Ožbovt, ali bi mi ni mogel posoditi 100 dinarjev?« Ožbovt: «Mogel bi že, pa nočein.» Gašper: «Kaj misliš, da ti jih ne bom hotel' vrniti?® Ožbovt: «Ne mislim tega. Hotel mi jih boš že vrniti, ali — mogel jih ne boš...» V Biirsu pri Bludenzu je imela neka stara kmetica dve kokoši, ki sta naenkrat brez vidnega povoda prenehali nesti jajca. V tarnoš-njih krajih je ljudstvo zelo babjeverno in njene sosedinje so takoj ugotovile, da sta kokoši začarani-; zato so svečano zaklinjale kmetico, da takoj sežge eno kokoš živo, češ, da se bo prikazala čarovnica, ki da prebiva v kokoši, in rešila začaranja drugo kokoš. Kmetica se je silno prestrašlia, takoj sledila nasvetu ;n v družbi nekaterih sosedinj na domačem ognjišču eno cd «začaranih» kokoši obesila živo nad ognjem, kjer je žival v strašnih mukah poginila. Z mrzlično nestrpnostjo so čakale sosedinje pojav čarovnice. Slučaj pa je nanesti, da so se ravno isti hip odprla vrata in vstopila je neka stara ženica, ki je bila tudi hotela prisostvovati «preganjanju čarovnice», a je prišla pre-kesno. Kot divje zveri so planile babjeverne ženske nanjo ter jo tolkle z burkljami, loparji in drugim kuhinjskim orodjem. Šele, ko je «čarovnica» padla na tla ter začela jadikovati zaradi silnih udarcev, so prismojene bab-nice spoznale staro ženico, svojo sosedinjo. Komaj in komaj jim je ta dopovedala, da ni čarovnica. Razljučene ženske so se le težko zadovoljile z ugotovitvijo, da je pač čarovnica, ki je bila v kokoši, izginila, ne da bi se prikazala. Rešitev zagonetnega vprašanja. Ožbovt: «Daj, reši mi to vprašanje: Srečali sta se dve osebi na vasi in ena reči drugi: ,Ti si moj sin, toda jaz nisem tvoj oče'. Povej, v kakšnem sorodstvu se nahajata ti dve osebi.® Gašper: «Ne vem.® Ožbovt: «No, to pa ni tako težko uganiti. Ena oseba je, kakor sem rekel, sin, druga pa je — mati.® dila nesreča, da bi udarili dušilni plini v veliki množini naenkrat izza zidov, bi bila rešitev delavstva težka, ker bi po 2000 m dolgem in strmem rovu malokdo živ ubežal. Te strašne misli so rojile obratovodji noč in dan po glavi. In prišlo je strašnejše kot si je predstavljal. Nekega zimskega dne pride obratovodja k straži. Delavci ga niso opazili, čeravno jim je prišel čisto v bližino. Slišal je neko živahno dopovedovanje enega izmed rudarjev, med tem ko so drugi strme poslušali. I pare, 100 madžarskih lavcev revidira v tem zmislu, da se za vse kron za 11—14 par, 100 italiianskih lir za obrti pripušča najmanj, deseturni delovni čas, 358 do 361 Din, 1 dolar za 80 Din 12 par do 81 Din 12 par, 100 francoskih frankov za 479 Din 65 par do 484 Din 65 par, 100 češkoslovaških kron za 239 Din 65 par do 242 Din 65 par. — Stanje posevkov v raši državi je po podatkih ministrstva za poljedelstvo in vode zadovoljivo, posebno v Vojvodini. Le v nekaterih krajih Srbije, zlasti južnega dela, je stanje slabše. — Državne trošarine. V založbi Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani je izšla te dni poljudna razprava o tro-šarinskili predpisih izpod peresa odličnega strokovnjaka g. Maksa Kostanjevca, višjega finančnega' svetnika v Ljubljani. Gospodu pisatelju se je v polni men posrečilo izpolniti težko nalogo, da v poljudni obliki nudi vsakomur pojasnilo v zamotanih trošarinskih predpisih, v katerih je orijentacija tem težja, ker se postopoma izenačujejo Posebno vrednost pa fma razprava v tem, da izčrpno po-jasnuje na eni strani pravico, na drugi strani pa dolžnosti, ki jih nalagajo strankam troša- rinski predpisi. Knjiga, ki jc glede na svoj obseg in važnost za gospodarske kroge jako poceni, velja le 10 Din. Dobiva se tudi v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. = Nov sejem. Dne 26. t. m., na belo soboto, bo na Veliki Slevici pri Velikih Laščah prvi letni sejem za živino, konje in kramo. Vas Velika Slevica leži jugovzhodno od postaje Velike Lašče, oddaljena samo tri kilometre. = Premovanje plemenskih bikov se vrši v Prekmurju od 5. do 24. t. m. Znano je, da ima ravno Prekmurje najlepše bike, ker se prebivalstvo intenzivno peča z živinorejo. Beležke + Klerikalni zločini s poslansko častjo." Ponovno smo že pribili, da klerikalni listi lahko uganjajo vsakojake lumparije, ker imajo vsi za odgovorne urednike — svoje poslance. Poslanec pa uživa imuniteto in ga ni mogoče zlepa poklicati na odgovor ter pred sodnijo potegniti za ušesa. Na račun poslanske časti tistih mož, kakor so Sušnik, Puše-njak, Kremžar in Zebot, ki jih je volilo pošteno, toda osleparjeno slovensko ljudstvo, bruhajo klerikalni listi največje nesramnosti, laži in psovke proti slovenskim naprednjakom in njihovim voditeljem. O tem se pač lahko .vsakdo prepriča, ki kdaj dobi v roke «Domo-ljuba», «Slovenskega Gospodarja», «Stražo» ali «Slovenca». Povsod na vsem svetu je že odpravljeno tako zaplotnjaštvo, da bi se umazane časopisne cunje skrivale za hrbet poslancev. Edino slovenski farovški listi imajo poslance, ki s svojo «častjo» dajejo potuho iopovstvu in častikraji. Ta evropski škandal se mora tudi pri nas enkrat nehati. Napadaj, če imaš povod, toda ne bodi lopovski zaplot-njak, ki se skrivaš za frak svojega poslanca. Odkrit mož si upa svojo kritiko in svoj napad tudi zagovarjati! Zastavili bomo vse sile, da se tako razmerje enkrat konča in da klerikalni listi dobijo priliko za pojasnitve svojega pisanja. Slovensko pošteno ljudstvo pa vprašujemo: ali si zato izvolilo klerikalne poslance, da v Beogradu lenobo pasejo, svoje neuspehe pa prikrivajo z nesramnimi napadi na poštene napredne može, ter te sleparijo in podivjujejo? + Kulukarji se grozno hudujejo na samega sebe in svojo bedasto politiko. Zato pravijo v «Domoljubu», da nam je centralizem prinesel kuluk. Kuluk je sicer odpravljen, vendar moramo vprašati, ali se niso mogoče piscu «Domoljubove» notice skisali možgani. Popolnoma na razumu zdrava do-tična oseba nedvomno ni. + Majhna žaba, veliko vpitje. Mnogo imamo Slovenci strank in stran.čic. Najbolj zanimivi od vseh so pa nedvomno tako imenovani narodni socijalisti. Takole za en pehar jih je še vseh skupaj, ampak kričijo pa kakor jesiharji. Imajo tudi svoje tedensko glasilo z imenom «Nova Pravda» in notri se naravnost izborno vežbajo v cvetočih psovkah proti slovenskim demokratom. Zmerjanje slovenskih demokratov, to je posel vseh tistih, ki jim je ljubi Bog dal predolg jezik, drugega pa vsega premalo. Zakaj se je ta stranka ustanovila, ve točno res le ljubi Bog. Kaj se je ustanovila le zato, da gotovi ljudje, ki imajo srborito politično žilico, pridejo tudi do voditeljstva. Njihov list je dobival nekaj časa podporo Jadranske banke, kar pa je menda že nehalo. Zato prihaja NSS sedaj v milost pri klerikalcih, katerih časopisje z naslado ponatiskuje narodnosocialistične izbruhe «Nove Pravde* proti demokratom. Tudi NSS, ki je stranka brez načel in ki vihra kakor slepa kobila zdaj sem zdaj tja, bo zadela zaslužena kazen. -f «Domovina» iu prejšnja samoradikal-ska vlada. Na «Domoljubove» čenče in zavijanja o tem, kar je pisala svoječasno «Domo-vina» o škodljivosti samoradikalske vlade, odgovarjamo le nastopno: Kakor prej tako smo tudi še sedaj mišljenja, da je bila samo-radikalska vlada škodljiva za državo, ker je bila brez kontrole. Sedaj so v vladi tudi demokrati, ki bodo pazili na to, da vlada ne zaide na stranska pota. Uspeh se že vidi: odprava kuluka, izenačenje bivših južnih železničarjev z državnimi, znatno povečana pristojnost okrajnih sodišč, povišani eksistenčni minimum za dohodninski davek. Nadalje se bodo revidirale takse in pripravljajo se še druge za ljudstvo koristne stvari. To vse je uspeh edinole demokratskih poslancev, pod vodstvom Svetozara Prebičeviča. Ta uspeh je pač tisto, kar povzroča «Domolju-bu» hude bolečine in radi česar se «Domo-ljub» obupno lovi z navajanjem tega, kar je nekoč pisala «Domovina», ter nas zmerja kakor cigan za plotom. Pošten človek bo vrgel «Domo!juba» iz hiše. Tedenske novosti VELIKONOČNI POZDRAVI NAŠIII FANTOV-VOJAKOV. * Veselo Veliko noč, veliko pirhov in obenem prisrčne pozdrave pošiljamo našim slovenskim fantom in dekletom slov. fantje, služeči pri 8. četi 14. p. p. v Knjaževcu blizu bolgarske meje: Leopold Čampa (Gora), Am>.n Škantelj (Dobrepolje), Josip Intihar (Rob), Pavel Rauh (Črnomelj), Valentin Marovt (Novo mesto), Franc Staniša (Novo mesto), Ivan Mikec (Novo mesto), Valentin Testen (Mengeš), Josip Kos (Poljane), Anton Baj-želj (Radovljica), Ignacij Mizerit (Ljubljana), Franc Golobič (Novo mesto). * Veselo Veliko noč želimo čitateljem in čitateljicam «Domovine», zlasti fantom in dekletom, mornarji «T8» v Kraljeviči: Franc Šneljer (Sinji vrh), Alojzij šimec (Griblje), Franjo Kozoglav (Težka voda), Štefan Mari-getič (Batina), Franc Žnidaršič (Novo mesto), Josip Pavlin (Koprivnik), Josip Arsenak (Hrastnik), Pero Stamčič (Baška voda v Dalmaciji), Marijan Trošič (Zlosclo v Dalmaciji), Ante Panjkota (Šibenik), Andrija Jankovič (Beograd), Roko Radovčič (šibenik). Na veselo svidenje! * Jubilej zaslužnega moža. V torek je praznoval v savinjskem trgu Žalcu 701etnico svojega rojstva g. Josip Širca, bivši mnogoletni žalski župan in eden najodličnejših gospodarskih predstavnikov Savinjske doline, še mnogo let! * Odpust letnika 1899. iz vojske. Na prošnjo demokratskih poslancev ie minister za vojsko in mornarico odredil, da se s 15. aprilom letnik 1899. odpusti domov iz vojaške službe. Pisanje klerikalnih časopisov, da so se klerikalni poslanci zavzeii za naše vojake, je grda laž. * 25ietnico obstoja je obhajala dne 4. t. m. znana narodna trgovina z urami in zlatnino R. Salmič v Celju. * Izplačilo invalidske podpore. Finančno ministrstvo je otvorilo kredit ministrstvu za socialno politiko v znesku 77,570.088 Din. Iz te vsote se imajo izplačati podpore vsem invalidom, ki jih do sedaj še niso prejeli. * Slovenski duhovniki v Prekmurju. Polagoma bo začelo dobivati Prekmurje, ki je prišlo končno v jurisdikcijo mariborskega škofa dr. Karlina, poleg uradništva in uči-teljstva tudi slovensko duhovništvo. Te dni je bil poslan v Tornišče v Prekmurju gospod Anton Rantaša, do sedaj kaplan v Selnici ob Dravi. * Jugoslovanske naselbine v južni Ameriki. Iz statističnih podatkov je razvidno, da znaša število jugoslovanskih naseljenikov v južni Ameriki okoli 55.000- Največ, nad 30 tisoč, jih je v Argentiniji. Pečajo se večinoma s poljedelstvom in živinorejo. Število naših rojakov v republiki Chile znaša približno 10.000, v ostalih državah južne Amerike pa jih je nad 15.000. * Veselje na deželi zaradi odprave kaluka. S Štajerskega nam pišejo: «2ivio Pribičevič!* se pozdravljajo demokrati. Odločni nastop ministra Pribičeviča v korist ljudstva in države je zbudil med demokrati na kmetih nepopisno veselje in navdušenje. To je edina prava pot, tolažba preganjanim in zatiranim. Tigri mislijo le nase, Pribičevič pa ne pozabi ljudstva. * Podatki o našem železniškem parku. Po podatkih prometnega ministrstva šteje naš železniški park 1921 lokomotiv, od katerih je 860 lokomotiv izven prometa, dalje 41.851 vagonov, od katerih je 17.706 izven prometa. * Visoka starost. V Mostaru je te dni umrl musliman Karabeg, ki je doživel 114 let. * Velike poplave v Sremu in Banatu. Ker sta v zadnjem času Sava in Donava močno narastli, so v Sremu in Banatu nastopile velike poplave. Reke so močno narastie tudi v Srbiji, kjer je Drina poplavila nad 7000 ha rodovitne zemlje. * Španska bolezen. V Črni gori se vedno bolj širi španska bolezen. V Podgorici je do sedaj obolelo na španski bolezni nad 800 oseb. Veliko bolnikov je že umrlo. * Ameriški Srbi za spomenik Wilsona. Dobrodelno društvo «Srbobran» je sklenilo, da daruje 200 dolarjev skladu za postavitev spomenika Wilsonu, ki je bil velik prijatelj Jugoslovanov. Spomenik naj bi se postavil v Beogradu. * Nevihta iu toča v Prekmurju. V četrtek, dne 3. t. m., je privihrala nad Prekmurje nenadoma prva letošnja nevihta z bliskom in gromom kakor sredi poletja. Med deževjem se je v nekaterih krajih vsula tudi gosta toča, ki pa v tem času ni mogla napraviti škode. * Smrtna nesreča. Oskrbnik Franc Pečnik je peljal nedavno z voli vprežen voz od Sv. Primoža na Pohorju proti Vuzenici. Med potjo mu je spodrsnilo, padel je pod voz, ki je peljal preko njega. Vrnil se je sicer še sam z voli domov, a je zaradi zadobljenih notranjih poškodb umrl še isti dan. * Namesto rac ustrelil dva otroka. V ba-natski vasi Orešcu je šel bogati posestnik Peter Rušovac na lov na divje race. Za njim je gnala radovednost dva fantička, ki sta se skrila v grmovju, da opazujeta, kako bo Rušovac streljal race. Ko se je zmračilo, se je Rušovcu zdelo, da je zagledal race in je ustrelil v grmovje. Ko je pohitel v grmovje, je našet enega dečka že mrtvega, drugega pa nevarno ranjenega. * Radičevi poslanci se učijo zgodovine. Med Radičevimi poslanci, ki so zdaj v Beogradu, je pretežno število preprostih kmečkih mož, kar seveda ni nič napačnega. Napačno pa je to, da ti možje« niso podkovani niti v najenostavnejših rečeh, ki jih mora vedeti vsakdo, kdor se podaja v javno življenje ali celo v parlament. Da izpopolnijo, kar jim manjka, imajo seboj profesorja dr. Horvata, ki jih zdaj dnevno v klubu poučuje v hrvatski zgodovini in zemljepisju. Taki možje, ki hočejo svojemu narodu krojiti usodo, pa morajo šele zdaj na stara leta dobivati osnovne pojme o njegovi zgodovini in f^irodi! To je zelo žalostno, tembolj, ker je tudi med klerikalnimi tigri cela vrsta takih, ki znajo samo rjuti in prikimavati. In potem še pravi-jo, da delajo — za narod!... * Obravnava proti čaragi; Preiskava proti zloglasnemu slavonskemu razbojniku Jovanu Čarugi in njegovim tovarišem je končana ter je preiskovalni sodnik že izročil vse spise državnemu pravdništvu v Osijeku. Glavna obravnava proti Čarugi se prične v početku maja in bo trajala najbrže več tednov. * Mačke požrle novorojenčka. Na hodniku policijskih zaporov v Splitu so našli v krvi glavo in roko novorojenčka. Zdravnik je ugotovil, da je bilo dete staro šest mesecev. Brezsrčna mati je neopaženo postavila dete v temen hodnik in odšla, ko je dete prej umorila. Mrtvega otroka so se tekom noči lotile mačke in raztrgale otročje telo, tako da je ostala na mestu samo glava in roka. * Obupen čin pijančeve žene. V Beogradu je te dni delavčtva žena Poljakovič v silo-branu s kuhinjskim nožem smrtno ranila svojega moža, ki je bil nepoboljšljiv pijanec in jo je dan za dnevom pretepal. Zena se je takoj nato javila policiji. * Drzen cestni rop. Pekovskega vajenca Mihaela Ambrožiča je napadel v bližini Ko-slerjevega gradu na cesti Ljubljana—Ig neki neznanec, ki je nahrulil fanta z besedami: «Daj mi denar, ali pa izgubiš glavo!» Deček se je napadalca, ki je bil okoli 30 let star, prestrašil in mu izročil ves skupiček. Napadalec je po izvršenem ropu naglo zbežal. * Slaba vest ga je gnala v samomor. Pred dvema letoma je v Beli Cerkvi v Banatu bil umorjen in oropan večkratni milijonar An-drija Bobovini. Morilca doslej niso mogli izslediti. Te dni pa je policija v Beli Cerkvi prejela iz Romunije pismo, v katerem neki Pavel Franghini izjavlja, da je on izvršil zločin ter pobegnil v Romunijo. «Ko prejmete to pismo, me ne bo več med živimi,» piše Franghini. «Od dneva umora nisem več miren in sklenil sem, da si končam življenje.» * Lobanja mu je počila. Josip Hamin, doma iz Marije Bistričke na Hrvatskem, je v nedeljo popoldne dospel pijan obiskat svojo ženo v Zagrebu, kjer stanuje ločena v neki predmestni hiši. Takoj jo je začel psovati z neprimernimi izrazi. Ker mu je hotela pred nosom zakleniti vrata, je potegnil nož in vdrl v sobo. Zena videč, da je v smrtni nevarnosti, mu je iztrgala nož in ga porinila skozi vrata. Josip Hamin se je prekucnil preko stopnic in obležal na cementu. Čez nekaj časa so ga odpeljali nezavestnega v bolnico, kjer je kmalu izdihnil. Zdravnik je ugotovil, da je Ha-minu pri padcu počila lobanja in se je kri vlila v možgane. Zena se bo morala torej še pred sodnijo zagovarjati. * Z avtomobilom je povozil ministrskega predsednika. Dne 7. maja 1920. je šofer Zivo- jin Gjokič s svojim vojaškim avtomobilom dirjal skozi beograjske ulice. Pred neko kavarno je šel preko ceste nekdanji srbski ministrski predsednik Aleksa Jovanovič. Ko je pridirjal po ulici avtomobil, mu Jovanovič ni več mogel ubežati, pač pa je v zadnjem hipu dvignil roke v znak šoferju, da ustavi avto. Zaman, — avto je dirjal z nepopisno naglico in je pregazil bivšega ministrskega predsednika, ki je takoj obležal mrtev. Z-radi dolge preiskave se je glavna razprava proti brezglavemu šoferju Gjokiču vršila še'f pro-šlo soboto. Obsojen je bil na eno leto zapora in na 21.000 Din odškodnine, ki jih mora plačati obitelji pokojnega ministrskega predsednika. * Strašen zločin na šinihelskem pokopališča. Nedavno je umrl v Šmihelu pri Novem mestu posestnik Josip Košiček, ki je bil zelo bogat. Kmalu po njegovi smrti pa se je raznesla govorica, da so s truplom vred pokopali tudi velik del njegove zlatnine in celo veliko vsoto v gotovini. Našli so se res ljudje, ki so tej govorici verjeli in imeli tudi dovolj, sirovosti, da se niso ustrašili oskrumbe groba in mrliča. In tako so doslej neznani storilci v noči od sobote na nedeljo na šmihel-skem pokopališču izkopali Košičkov grob, razbili rakev in izvlekli iz nje trohneče truplo ter je preiskali. Seveda zločinci niso prišli na svoj račun, ker zakladov v grobu ni bilo. Po končanem delu so zločinci za silo zakopali grob in izginili. Oblasti so uvedle preiskavo in upati je, da bodo krivci zasačeni in kaznovani z vso strogostjo zakona. Iz ravnili krajev * Na Brezovici pri Ljubljani je umrl dne 5. t. m. ondotni župnik g. Franc Češarek, v 58. letu svoje starosti. Blag mu spomin! * V Handlerju pri Kočevju sta se pri gradbi ceste ponesrečila z dinamitom kmečka sinova Ivan Primož in Friderik Černe. Prepeljana sta bila v ljubljansko bolnico. * V Medvodah uprizori Sokol v soboto 12. t. m. ob osm:h in v nedeljo 13. t. m. ob štirih štiridejanko s petjem «Zaklad». * V Cerknici se je ustrelil tamkajšnji finančni pripravnik ruski begunec Sergej Martinov. Samomor je izvršil iz domotožja. * V Straži sta vlomila dva neznanca v hišo Jurija Svetličiča ter ga okradla za vrednost 1377 Din. * V Rudnika je spal na nekem kozolcu krošnjar Janez Zaje iz Ribnice. V spanju se je tako nerodno preobračal, da je padel s kozolca in se močno poškodoval. * V Cerkušah pri Gornjem Tuhinju je bil posestnikov sin Valentin Hribar strastno zaljubljen v neko deklico, ki pa si je izbrala drugega fanta. To je Hribarja tako razburjalo, da se mu je omračil um in si je z britvijo in potem s sekiro tako poškodoval, da bo najbrže podlegel ranam. * Na Ostrožnem pri Celja je požar uničil gospodarsko poslopje posestnika Obli-šarja. Zgorela je tudi sedlarska delavnica, ki se je nahajala v poslopju. * V Šmarju pri Jelšah se je pretekli teden ustanovilo politično društvo «Lažnivi klju-kec». Namen društva: lagati, obrekovati. Po namenu vemo tudi za člane. Imajo predsednika in dva tajnika. Hvalijo se, da se društvo zelo širi. * V Šoštanju je priredil Sokol 6. t. m. telovadni nastop vseh oddelkov, ki je jako dobro uspel. Po nastopu se je sestala sokoI-ska družina v hotelu g. Mravljaka k družabnemu sestanku, ki je donesel skladu za sokol-ski dom lepo vsoto. Politika voditeljev SKS. Na zelene generale se moramo večkra* spomniti, da ne bodo postali preveč domišljavi in da ne bodo mislili, da jih naše kmečko prebivalstvo ne spoznava. Zadnji «Kmetijski list» rohni proti Pašič-Pribičevičevi vladi, psuje vse križem ter zahteva, da bi se morala podeliti vlada opozicijskemu bloku. To se pravi, da naj imajo v naši državi glavno besedo Radič, to je tisti Radič, ki je kot veleizdajalec pobegnil v inozemstvo, ki se nahaja sedaj na Dunaju in ki dobiva od ruskih boljševikov denar za rovar-jenje v naši državi. Zakaj mu dajejo boljše-viki denar? Za prazen nič gotovo ne. Ker je znano, da je cilj boljševikov razlastitev premoženja vobče, da so na Ruskem boljševiki že hoteli razlastiti zemljo, toda se jim še ni posrečilo, nastane res vprašanje, ali ni mogoče Radič dobil denar za to, da bi eventualno pri nas poskusil izvesti kakšne komunistične eksperimente. Če bi se pri nas v resnici poskusil izvesti kakšen komunistični eksperiment, bi se temu nedvomno uprli vsi kmetje od Maribora do Skoplja, tudi tisti, ki so volili kdaj komuniste, ker pač. nevedni revčki niso vedeli, kaj so počeli. «Kmetijskemu listu» je Pribičevič zato, ker je rešil naše ljudstvo nesreče, velik na-silnik. Gospodje okrog «Kmetijskega lista», ali Vas je že popolnom.S zapustilo zdravo razsojevanje? Ali res želite, da naj vzamejo I pri nas vlado v roke klerikalci, radičevci in spahovci? Ali res hočete homatije v državi in spraviti s tem ljudstvo v največjo bedo? Daleč so padli vod telji SKS. Nemoral-nost njihove politike je tem bolj vidna, ako pomislimo, da na eni strani voditelji SKS' besno kričijo proti Paš/u, češ, da je državni ropar, na drugi strani pa se mirno vežejo-s Pašičevimi somišljeniki ter izdajajo z njimi, v Ljubljani skupen dnevnik. Zadnji •»Kmetijski list» prinaša tudi proglas zemljoradnikov, ki ni nič drugega kakor ena velika psovka in ogaben izpljunek. Na tak izpljuneic, ki je ne balkanski, temveč' prav albanski, bi bilo mogoče odgovoriti tudi le z izpljunkom, česar pa ne maramo. S temi srbskimi zemljoradniki se torej naši, samostojneži vežejo, a zemljoradniki iščejo stike z radičevci. Lepa družba se pripravlja,, lepa družba hoče živeti na račun ljudske preprostosti. Še daleč jo bodo privozili naši, zeleni generali, tako daleč, da bodo v škodo, skupne napredne stvari v korist klerikalcev, izgubili poslednje postojanke. Naši kmetje z zelenimi generali in njihovo politiko ne bodo šli. Spametujte se, dokler je čas, ker takšna politika, kakor jo uganjajo srbski'* zemljoradniki, posebno pa radičevci, ni v korist kmečkega ljudstva. Da je to tako, bo nedvomno pokazala bodočnost. Tudi to bo pokazala bodočnost, da ni v korist napredni stvari v Sloveniji, da se cepijo naprednjaki.' Sekolstv© Sokolsko gledališče v Radovljici vprizori v nedeljo 13. t. m. popoldne dramatizacijo velikega Tolstojevega romana «Vstajenje» v petih slikah. Pri predstavi sodeluje okrog 60 oseb, originalne ruske velikonočne pesmi poje ruski kvartet. Igra se ponovi na belo: nedeljo. 27. t. m. popoldne. Kako je ravnati 2 električnimi napravami jakega toka Slovenija je danes že precej clektri? ficirana, vendar pa marsikje z elektrik nimi napravami ne znajo pravilno rav? nati. Zato podajamo nastopno okrož? nico, odnosno navodila gradbene direk? cije v Ljubljani: Kmetovalci! Pazite na stanje Vaših električnih naprav in skrbite za njih vzdrževanje. V redu vzdrževane elek? trične naprave so brezpogojno ognja varne in nikdar ne odpovejo, zanemar? jene naprave pa so povod motenju in ne« zgodam. Posebno je paziti: 1.) Ohraniti napravo v vseh njenih delih čisto in v dobrem stanju. Predvsem je prepovedano pokrivati neopažene tokovode, pomožne aparate, svetiljke, motorje s kakršnimkoli pred? metom ali jih pustiti v neposrednjem stiku z njimi. Prah, seno, slamo itd. je od časa do časa odstraniti z električnih naprav z mehkimi metlicami ali odpiha? njem. Tokovode, ki so položeni na por? celanastih izolatorjih, izolatorje same, kakor tudi gole dele napeljave, n. pr. gole priključke, smete snažiti je, ko se je ta del napeljave odklopil. Čistiti je samo njihovo zunanjo površino. Notranjost motorja smejo čistiti le strokovno na? obražene osebe. 2.) Stikala, varovala in motorji naj bodo dostopni. Ne zapirajte dohoda s stroji, z orodjem ali kakšnim drugim predmetom. 3.) Ne dotikajte se po nepotrebnem nezavarovanih delov tokovodov, strojev, stiskal, varoval in žarnic. Električne na? prave niso igrača. Brezobzirno ravnanje jih pokvari, napačni prijemi so nevarni. Le prijeme, ki so za obratovanje potreb? ni, naj izvršujejo o tem poučene osebe. 4.) Ne spravljajte v opažne omarice kakršnihkoli predmetov. Ne obešajte na stikala, izolatorske opore in na tokovode obleke ali orodja, kakor bičev, verig, vrvi itd. 5.) Uporabljajte le predpisana varo? vala. Za vsa varovala naj bodo vedno v rezervi posamezni deli, predvsem pa pra? vilni topilni vložki. Seznam v Vaši na? pravi rabljenih varoval naj Vam sestavi strokovnjak. Rezervni deli varoval naj bodo spravljeni na določenem kreju, za? .varovanem proti zaprašen ju in žanra? zanju. Za nadomestek je pravočasno skrbeti. Nikoli in v nobenem primeru se ne sme varovalo premestiti z žico ali kovi? nasiimi predmeti. Tako premostenje je velika nevar? nost za napravo in je kaznivo. Skrpana i varovala nc delujejo in ne zavaruje jo !proti ognju. Take nevarne manipulacije i pri električnih napravah izvršujejo mno? gokrat pomožne moči, ki se neupravičeno izdajajo za strokovnjake. Rezervna varo? .vala je naročiti pri obratovodji elektrar? ne, ki dobavlja tok ali pa pri instalaterju, ki ga elektrarna naznani. Ako varovala istega tokokroga več? krat pregore, je treba tokokrog dati pre? gledati po strokovnjaku, 6.) Skrbite, da bodo opaži stikal, va? roval, vtikal itd. vedno v redu in pravilno pritrjeni. Pokvarjene ali manjkajoče dele je ta? ko j nadomestit L Dajte motorje večkrat čistiti. Pred pričetkom obrata odstranite z njih sla? mo, seno, rezanico itd. Celotno napravo je vsaj dvakrat na leto pregledati ter manjkajoče dele na? domestiti. 7.) Pred vsako uporabo preiščite, če so opaži in vtikala priključenih kabljev prenosljivih naprav še v redu. Ne po? krivajte priključnih kabljev s slamo itd. Ne hodite po kablju in ne vozite čezenj" Pokvarjene kablje je brez odlašanja popraviti ali nadomestiti. 8.) Za obratovanje vse Vaše električ? nc naprave določite gotovo osebo. Elek? trarna, ki Vam dobavlja tok, naj to osebo natančno pouči. Zabičite mu, da dane obratne pred« pise natančno izpolnjuje; to velja pred? vsem za tiste osebe, ki opravljajo pre? nosne naprave, namenjene za priključek na tokovode z visoko napetostjo, prav posebno pa za montiranje tozadevnih zemljevodov in podobnih varnostnih odredb. 9.) Dela pri poslopjih in na njih dajte izvršiti šele potem, ko so odklopljeni tokovodi v bližini nameravanega dela. Odstranite in zaklenite varovala dotič? nega tokokroga, da jih med delom ne more vložiti nobena nepoklicana oseba. Za nezgode, nastale vsled neodklopljenih tokovodov, ste Vi odgovorni. To opezo* rilo nc velja le za dela na električnih m> pravah, ampak posebno tudi za zidarska, tesarska in krovska dela. 10.) Nove naprave, razširjatve in po< pravila dajte izvršiti le po koncesijoni« ranih elektrotehnikih, ki se izkažejo 3 tozadevno koncesijsko listino. Velika oddaljenost mnogih kmetij od sedeža oseb, ki izvršujejo elektroteb nično obrt, pospešuje mazaštvo. Lenoba in varčevanje na napačnem mestu sta mnogokrat posledica težkih izgub na pre< moženju, zdravju ali celo življenju. 11.) Dajte preizkusiti Vaše naprave po strokovnjakih. Elektrarna, ki dobav* Ija tok, je naraven svetovalec posest« nikov priključenih naprav. Zdravstvo Zapnenenk žil jc normalno starostno stanje, kateremu se ni mogoče Izogniti. Moglo bi se to primerjati z olesenjenjem zelenih vej. Šele ko zapnenenje povzroči bolečine, je to bolezen, ki je potrebna zdravljenja. To bolezen povzročajo: prekomerni telesni napori, trajno nemirno duševno življenje, skrbi, nadalje bolezi, kakor sifilis, protin, malarija itd., zastrupljenja, kakor od svinca, tobaka, alkohola. Vzrokov za to bolezen je seveda še več; baje vplivata slabo tudi prevelika telesna debelina in prevelika mršavost. Najboljša zaščita-pred to boleznijo je: zmernost v vseli stvareh. NEZGODA ANGLEŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Angleški prestolonaslednik princ valeški (Wales) je strasten športnik-jahalec ter se je že ponovno ponesrečil. Te dni je pri neki konjski tekmi preko ovir zopet padel s konja ter se tako poškodoval, da so ga morali odnesti. Naša slika predstavlja, kako ga nesejo proč. X Zakaj/jc vesoljni potop dandaaes nemogoč? Pred kakimi 20. leti je prišel k grofu Balfouru neki švedski pustolovec ter se mu ponudil za preroka in vedeževalca. Orof je sprejel ponudbo, obljubil Švedu visoko nagrado, če se izpolni kako njegovo prerokovanje, Šved pa je začel: «Te dni prične po-lahko deževati, deževalo pa bo vedno huje! celih 72 dni.* — xTo je vendar nemogoče,»] pripomni grof, «saj je po svetem pismu 40 dni deževanja zadosti, da nastane vesoljni potop.* — «Aha, je že res,* odvrne švedski prorok, «toda za časa vesoljnega potopa še na svetu ni bilo — kanalov.* X Opasno reševanje. V Parizu se je oni dan vrgla v Seino mlada devona, hoteč sc utopili. Posrečilo se je rešiti jo, toda ni .tiho- go manjkalo, da niso pri reševanju prišli ob življenje tudi rešitelj in opazovalci. Ko se je dekle vrglo v vodo, se je zbralo obilo radovednih ljudi, ki so se podali v čoln ob vodi in plavali za detetom. Mlad fant, po poklicu ključavničarski pomočnik, se je nato pognal za dekletom v vodo in jo privlekel v čoln. Zdaj pa je čoln radi prenapolnjenosti naenkrat začel škripati in je bilo pričakovati, da se bo vsak hip prelomil. K sreči so si ljudje v čolnu dali dopovedati zapoved hladnokrvnega rešitelja, da se ne sme nihče niti ganiti. Ljudje so ubogali in čepeli mirno kakor miši, dočim je fant z veslom srečno prignal tudi čoln do brega. Ljudje so se izkrcali, dekle pa je bilo oddano v bolnico, kjer je že izven nevarnosti. X Zborovanje slonov. V belgijskem Kongu so odkrili nedavno neko novo vrsto slonov, ki so visoki 1 meter 20 cm in ki imajo ogromne zobe. Povodom tega odkritja piše neki belgijski kolonijalni oficir: Ugotovljeno je, da se enkrat v letu sredi pragozda zberejo ogromne množice navadnih velikih slonov, ki se postavijo v vehk krog. Tedaj se v sredo tega kroga postavi eden gori omenjenih malih slonov in stoji po več ur nepremično na svojem mestu. Kaj pomeni neobičajni krog? Ali se živali razgovar-jajo med seboj? Na kak način se sporazumevajo? Katera moč jih sežene skupaj na določen čas? Vsa ta vprašanja nastanejo pri proučavanju tega čudnega pojava. Odgovora nam, žal, belgijski oficir na vsa ta vprašanja ni dal. X Ženski boksar. Boksr-stvo^je najne-okusnejši, toda v Ameriki in Avstralijo. V mednarodni trgovini so znane nemške in madžarske manj duliteče kamilice. Nemško blago se ceni posebno zato. ker se tam cvetne glavice, ki se znatno razlikujejo od ostalih vrst kamilic, še manj razvite nabirajo in se zaradi tega pri sušenju ne zdrobijo. V zdravniški uporabi kamilic se skoro ni izvršila doslej nobena izprememba, odkar se je kamiličifD zdravilno svojstvo dognalo, to je izza I. ali II. stoletja po Kristusu. Uporaba kamilic za potenje, odganjanje vetrov, blaženje krčev, za poinir-jenje in razkuževanje je bila znana skozi stoletja. Danes se uporablja še za op.ako-vanje oči, ušes, nosu, goltanca, črevesa ter se dene v vodo za kopanje. Pri želodčnih in črevesnih katarih, pri bolečinah radi ozeblin, pri nervozni razdražljivosti, krču, revmatizmu, zobobolu, posebno v otroški dobi, še danes komaj poznajo boljše in milejše učinkujoče domače sredstvo. Uporabljajo kamilice nadalje tuoi žene po porodu in v stanju nosečnosti. Kamilice služijo kot razkuževalno sredstvo pri izpiranju ran. Kamilčin čaj se uporablja kot voda za izpiranje ust, posebno kadar se izdere zob. Mazila, ki vsebujejo kamilčni ekstrakt, služijo pod različnimi imeni za zdravljenje opeklin in ozeblin. Pomarančni velikonočni šarkelj. Zmešaj 12 dkg sirovega masla, 4 dkg sladkorja, dva rumenjaka in eno jajce. Ko deset minut mešaš, If prideni 35 dkg moke, dve desetinki litra toplega mleka in dva pičla dekagrama vzhajanih drož, ki si jih razmočila v nekaj žlicah toplega mleka z žlieico sladkorja. Potem dodaj še prav malo soli, vse rahlo zmešaj in dobro stepaj 15 minut. Stresi stepeno testo v dobro pomazan model, ki ima na sredi cev, in postavi na toplo, da vzide (kipne), nato ga po-maži z jajcem in peci v srednje vroči pečici tri četrt ure. Ko je pečen, da še v modlu polij s sokom, ki se napravi takole: Kuhaj eno osminko litra vode in 8 dkg sladkorja v kockah, ki si ga prej obribala ob pomarančo; v tem sladkorju prevri koščke dveh pomaranč, in kar soka ostane, ga polij po pečenerft šarklju, ki si ga pravkar vzela iz pečice. Nato ga pusti še eno minuto v modlu in ga stresi potem na desko. Krompir z jajci. Skuhaj krompirja, ki pa se ne sme razkuhati. Nato ga olupi in raz-reži na koščke. Potem skuhaj trdo jajca, ki jih istotako razrežeš na tanke komade. Sesekljaj čebulo na prav drobne koščke in jo praži na masti. Nato namaži toplo posodo z mastjo, naloži eno plast jajc, eno pa krompirja, posoli, polij s praženo čebulo, za tem polij s smetano, potrosi z drobtinami od zemlje, poškropi z mastjo in daj peči 15 do 20 minut. Kozje mleko vsebuje več masti nego kravje, zato je opasno, uporabljati ga za dojenčke kot nadomestek materinega mleka. Opažale so se težke posledice malokrvnosti pri otrocih v prvem letu življenja, ako so dobivali kozje mleko. Nasprotno pa je za odrastle ljudi zelo uporabljavo, ker se po njem zrede. Tudi sveže se lahko pije, ker je precej prosto bacilov jetike. Veliko zapravljanje toplote nastane, ako kuriš z nesubimi drvmi ah vlažnim premogom. Za popolno izhlapenje enega litra vode je potrebna množina toplote, ki zadostuje za skuhanje šest litrov vode. Ako je torej kurivo mokro, se zgubi mnogo toplote po nepotrebnem za izhlapevanje vlage. Kako se perejo beli volneni sviierji? Iz bele volne pleteni deli obleke morajo jako pazljivo prati, da ostanejo beli in da se ne pokvarijo niti. Pri pranju se ne smejo ribati, temveč se mora pripraviti topla milnica (žajfnica), in sicer se mora napraviti iz dobrega mila in vrele vode penasta miinata (žajinata) tekočina, toliko vroča, da se more v njej še držati roka. Tekočina se vlije v lonec in v njo se dene bela volnena Pletenina. Potem se mora lonec pokriti in ves zaviti v debele krpe. Cez eno uro se je vsa umazanost iz volne izločila in pletenina se dobro izžme. Ako pletenina še ni povsem čista, se omenjeno postopanje še enkrat ponovi. Potem se pletenina položi v vodo, ki mora biti enako vroča, kakor je bila v milnici in kateri se doda malo mila. Pletenina se v tej vodi parkrat izpere (volnene stvari se ne smejo izpirati v hiadni vodi in tudi ne brez milnice), potem pa posuši, toda ne na vročem pri peči ali na solncu, ker lahko postane žolta, temveč jo je treba zaviti mokro v čisto laneno krpo in potem še v eno krpo ter jo pustiti tako, da se napol posuši. Šele potem jo do konca posuši na prostem. Krtačlce za zobe, novo kupljene, se morajo pred uporabo prekuhati ali vsaj namočiti v vreli vodi. Ako so ročaji iz celuloida, ki se radi zvijejo, je boljše, da sc le del s ščetinami j namoči vvreli vodi. Po vsaki uporabi se mora krtačica blizu peči dobro izsušiti, da se ugonobijo kali med vlažnimi ščetinami. Delniška glavnica Din 50,090.000 tn rezerve preko Din i2,500,000*— Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brodn. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, JSiovi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Sibenik, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenic©. Agenciji: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afilljacijl: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split. PIT* Izvršuje vse bančne posle majkutanineje, Za smeh in kratek čas Dokaz za pristnost. Gost najde v sirovem maslu kravjo dlako ter ves ogorčen pokliče natakarja: «Glej(e, kakšna nesnaga!» Naiakar: «Kaj se jezite. Baš ta kravja dlaka je znak, da sirovo maslo ni potvor-jeno.» Vzdih odvetnikove žene. Glej, kakšen si. Vse, kar jaz napravim, ne velja ničesar. Vsako mojo besedo preobrneš, vsak moj gib napačno tolmačiš — toda, kadar zagovarjaš zločinca, pa najdeš tisoč izgovorov za njegov zločin. Zlo, ki ni zlo. Sluga: «Gospod, vaš blagajnik je pobegnil in odnesel s seboj ves denar.» Bankir: «Hitro, hitro javi policiji!» Sluga: «Toda ... z njim je pobegnila tudi vaša gospa...» Bankir: «Moja žena? Potem pa ni treba javiti policiji...» Dobro vzgojen sinko. Tramvaj je bil tako poln potnikov, da je moral mali Janezek sedeti očetu na kolenih. Na eni postaji je vstopila lepa mlada gospodična in stala baš pred Janezkom. Janezek jo gleda in reče očetu: «Atek, čuješ, jaz bom vstal in pustil tej gospodični, da sede na moje mesto...» Snubec. Ožbovt: «Ali je res, da si prosil za roko vdovo Špelo?» Boltežar: «0. da!» Ožbovt: «No, in si jo dobil?» Boltežar (pokaže na tisti del telesa, s katerim se sedi): «Roke baš ne, pač pa — nogo, ki je tako krepka, da še sedaj čutim bolečine...» Gruda. Izšla je prva številka tega pol-mesečnika, namenjenega v prvi vrsti za kmetijsko prebivalstvo. Celoletno stane 30 Din. Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Ne-veselje do dela? Ali se pojavljajo večkrat različne bolečine? Dober prijatelj ob takih slabih dneh je pravi FellerjevElza Fluid! Dober prav tako za umivanje in obloge kakor kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdat- nejši in bolje delujoč kakor francosko žganje! Z zavojnino in poštnino vred: 3 dvojne ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnih ali 12 speciainih steklen.c 214 dinarjev 10%nim doplačilom. Razpošilja ga: Lekarnar Evgen V. Fcller, Stabica Donja, Elza-trg št. 360, Hrvatsko. (b) B^Sf. 10 panjev proda AKT K JUS&Jt V4ET4B, Maagreš. LISTNICA UREDNIŠTVA. O početkii hrastr.iške industrije. Pride ob priliki na vrsto. Za enkrat smo preobloženi s tekočim materialom, ki se ne da odložiti. Vaš članek pa itak ne zastari. V Vse Vaše potrebščine, novodošlega pomladanskega, letnega ® blaga za moške in ženske obleke, svilo, etamin, batist, saten, perilo, šitou, kotonine, oksfort, cefir, cvilih ra žimnice, odeje, koče, posteljne garniture ia dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rnte, šerpe pri domači znani trgovini JANKO ČEŠNIK, LJUBLJANA, Lingarjeva-Stritarjeva ulica. Blago, samo češkoslovaški Izdelek. Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (bališa). Cene zn&tuo nizke in zmerne. EiMs Bffiffl) Telefon 733 « Telefon 733 naznanjajo, da so olvoriie v sredini mesta, na Miklošičevi cesti št. IS, tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka. — Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni. da morete kupiti povsod FeiffSV Elza-Fluid! Ako sprevidita, da Fcllerjevega pravega ElzaFluida k e ne morete dobiti, Vas prosimo, da nam to naznanite; takoj nato Vam bomo sporočili najugodnejše mesto, kjer se prodaja: To j© najboljše, kap sem kdaj okušal! Pravi Fellorjer Elza-Fluid kot dobrodelno sredstvo za drgnjenje 1 Za udo! Za vrati Za glavo 1 Za zobe I Za negovanjo kože I Kot kosmetikum 1 Za negovanje usti Pozimi I Poleti I Tri tisoč priložnostih so pokaže kot blago delujoč, bolečino lajšajoč, koristen in innofjoštransko uporabljiv. Je veliko močnejši in deluje bolje kakor francosko žganje. Splob najMjše sredstvo to vrste 1 Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi porečete: Z zavojnino in poštniuo vred stane: 3 dvojno steklenico ali 1 specialna steklenica 24 Din; 12 dvojnih steklenic ali 4 specialne steklenice 85 Din ; 24 dvoinih steklenic ali 8 specialnih stcklcnic 161 Din; 36 dvojnih Bteklenic ali 12 specialnih steklenic 214 Din. KOT miliOT: Elza-obli* zoaer kurja očesa po 4 dinarje in 6 dinarjev; Elza-mentolni črtnild 7 dinarjev; Elza-šveilska llnktura za želodec; Elza-zagorskl sok za prsa in zoper kašelj; tlza-ribje ohe 20 dinar; ev; Elza- ............... "" " " po na!___ __________ _______________. podgane in miši 8 dinar ev. Pri prlmotu se zavojnina in poštnina posebe zaračunavata. Ii tem cenam se priračunava sedaj 10»/,no doplačilo. Pisma se naj naslavljajo natančno takole: EVGEN' V. FELLER, lekarnar, STUBICA EONJA, Elza-trg 6t. 360, Hrvatsko.