— 314 — Življenje slavnih Slovanov. XXII. Jan Svatopluk PresL A Slavni natoroznanski pisavec, dohtar zdravstva in učenik natoroznanstva v vseučilišča Pražkem Jan Svatopluk Presl se je rodil v zlatem Pragu *} 4. septembra 1791 v starem mestu v ravno tisti hiši (štev. 470), v kteri je po 57 letih in 5 mescih (6. februarja 1849) zaslužno življenje sklenul. Oče, iglar in meščan Pražki, ga je bil svojemu rokodelstvu namenil. Modra Kvijača materna pa reši natori iskrenega premišljevavca, znanstvu prekrasen cvet. Mati je namreč očetu djala, da je sinek za rokodelski nauk še preslab in pregovori očeta , da sinka poprej v šolo pošilja. Ali komaj stopi mladeneč v tretjo latinsko šolo, mu oče umre, in rokodelstva ni nihče več v misel vzel. Mladi dobroglavi Presl seje vedno pridno pridno učil. Ker se mu sčasoma natoroznanstvo posebno priljubi, in ker je še učenec modroznanstva z velikim veseljem različne zeli in živalice v znanstveni namen nabiral, mu je pametna mati dovolila, se za zdravnika učiti. Dokler se je težkih naukov za prihodnji stan marljivo učil, je hodil tudi z mlajšim tudi slavno znanim bratom Karlom Boživojem v znanstveni namen želiš in živalic iskat. Pri tem opravilu je pomagal svetovaje in delaje iskrenima, nauka žejnima mladenčama, obema na preveliko korist učeni rastlinoznanec V. B. Seidl. Ondaj sta našla nekega dne pridna brata neko zel, ki je ni tudi učeni Seidl poznal. Se le po dolgem pre-gledavanju in preiskavanju se je uveril, da ni bila še nikjer popisana, in ji potem novo ime dal **). Kmali po tej zgodbi (sušca mesca 1312) sta začela brata Presl na svoje nabrane in lepo posušene zeli na svetlo dajati ***). V šestih tednih je bilo šest zvezkov razposlanih. *) Kakor so nadeli nekdaj Ljubljani „bela" Ljubljana, tako so tudi Pragu „zlati" Prag. **) Coleantus subtilis. ***) Pod imenom: Vegetabilia crrptogamia boemica exsiccata. Pis. našli besednjak ali slovnik umetni j ski, zemljopis in več natoroznanskih napiskov. Tovarš dražbe češke za nauke je hodil Presl pridno v zbore natoro- in jezikoznanske, v kterih je imenitne reci razlagal. Ravno tako defaven jebilPresl družbenik češkega muzeuma in je s Palackim, Šafari-kom , Jungmanom in Hankatom naj več pripomogel, da eo I. 1831 matico češko napravili. Z vsemi svojimi velikimi zaslugami si je Presl pri vsih Slovanih , zlasti pri Cehih, večen pametnik slave postavil. Njemu na čast in v večni spomin so kersttli tudi dve zeli po njegovem imenu ^). Leta 1816 se je podvergel Jan, S. Presl težki poskušnji za zdravnika, ktero je izverstno prestal. Še tistega^ leta so mu dodelili dohtorstvo zdravstva. Že poprejšnje leto 1815 — zadnje leto, dokler je še v šolo hodil, je bil nalogo za podelitev stolice nato-roznanske in umetnijske (tehnologijske) Levovske jako dobro izdelal. Berž potem, ko so ga bili za dohtorja napravili, ga vzame učenik F. Berger za pomočnika pri nauku živalstva in rudninstva v vseučilišču Pražkem. To službo je opravljal Presl marljivo in slavno dve leti. Leta 1818 je dobil službo pravega učenika živalstva in rudninstva v Holomucu (Oimiitz), po srnerti Bergerjevi (1. 1819) pa njegovo službo v Pragu !. 1820. Tako se je učenemu možu serčna želja izpolnila. Pozimi leta 1821 je začel v vseučilišču Pražkem učiti in je učil 2S let s preveliko marljivostjo na velik dobiček svojim učencom, kterih je zmirom obilno imel. Z zadnjo službo so mu tudi izročili na skerb vse natoro-znanske nabire vseučilišča in natoroznanskega hrama, ki je bil ondaj precej reven. Da ima zdaj vseučilišče Pražko lepo nabiro žival, za to gre hvala le 201etni neutrujeni marljivosti P r e s 1 n o v i. Presl je popotoval na deržavne stroške po Italii do Napolitanskega , po Švajcarskem, po Tiroljskem, Šta-jarskem , Krajnskem , Ogerskem, Poljskem, Pruskem in po drugih krajih povsod imenitne reči za imenovano nabiro vseučilišča Pražkega skupljevaje. Tudi je izprosil veliko žival iz c. kr. dvorne nabire Dunajske. Pa ne le natoroznanstvo je slavni mož po Ceskem razširjal in plodil, — verli rodoljub je skerbel tudi za povzdigo pismenosti domače (češke) na vso moč. Od leta 1818 do 1819, — ravno ondaj, ko so se Cehi za napravo domače znamenitnice poganjali, je živelo v Pragu več za češko pismenost unetih učeneov, ki so se združili, da bi tudi znanstvene reči po češki pisane na svetlo dajali in tako svetu pokazovali, da je tudi češki jezik za znanstvene reči pripraven. Temu društvu se je pridružil z bratom svojim Karlom Boživojem in z drugimi mladimi domoljubi tudi J. S. Presl. Od kraja so hotli iskreni mladenči v Pragu slovansko akademijo (učeno družbo) osnovati. Ker pa te reči za leto in dan niso mogli dognati, so začeli 1.1821 iz namena zgoraj v misel vzetega časopisa ,;Kroka iz-davati. Tedaj je počel tudi Presl v češkem jeziku so-stavljati svojega slavnega ;,rastiinarja" (rostlinar), to je, bukve, v kterih se zeli znanstveno popisujejo. Kako težko je bilo ondaj kaj takega po češki pisati, mi ni treba praviti. Pri vsem tem ga je Presl po svoji natoro- in jezikoznanski učenosti izverstno izdelal. Posebno domoljubje ga je pri tem spodbujalo. Razun imenovanega slovečega rastlina rja je spisal verli učeni Slovan še veliko drugih imenitnih reči po češki in latinski, posebno rastlinoznanskih. Naj ime-nitnejši izmed teh spisov so: Rostlinar pro lekare, hojice, hospodare, lesnikv, umelce, remesluikv a vy-chovatcle, — „Krok" fverejnv spis vsenaucnv), ki ga je s pomočjo mnogo učenih domoljubov na svetlo dajal (1821—40. 13 zvezkov), — „Flora čechica", — „de-liciae pragenses, historiam naturalem speetantes", — 5)lučba skusua", — „obširne prostonarodni učeni o re-meslech a umelostech čili technologie vseobecna" (prestavil po Popetovi), — „nevostopis čili mineralogie", — ;,všeobecny rostlinopis Čili popsani rostlin", — ?)po-čatkove rostlinoslovi. S temi deli si je Presl o tolikih overah veliko slavo zaslužil. Presl si je moral skoraj vse imenstvo stvarjati. Vendar mu je pri tem močno pomagala znanost jezika ruskega , poljskega in jugoslovanskega. Njegovi spisi znašajo nad 500 natisnjenih pol. Po srnerti njegovi so — 315 — *) Asperifolica Preslea, in mentha cervina Prešle a. Pis.