PeitirnS plaJ^na v gelavW
lf!ar!bor, četrtek ?■ iunuara 1935
mmmmasiiiircsipswsmi
Leto V4II (XVI)
Cena i Din
VECERNK
UrodnlStvo In uprava: Maribor, Gospoaka ul. 11 / Talalon uradniitva 3440, uprava 2468 Izhaja razen nadalje In praznikov vaak dan ob 16. uri / Velja mesečno prajaman v upravi ell po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase eprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra** v Ljubljani i PoStnl čekovni račun St 11.400
99
JUTRA
99
PrHafidlski oblem nrfa-w®
Z resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta pred Društvom narodov v Ženevi, je bila naložena M a d ža r s k i dolžnost, da uvede in izvede novo preiskavo o delovanju terorisov na njenem ozemlju, kakor tudi to, ca v bodoče onemogoči vsako akcijo, ki bi bila kakorkoli naperjena proti suvereiiteti in integriteti J u g o-slavije. Mmo tega je pa bilo še sklenjeno, da sej v doglednem času sklene posebna mednarodna protiteroristična konvencija, ?oleg obsodbe Madžarske so bili ti sklepi jedro satisfakcije, ki jo je dobila naša država po marseilleskem a-tentatu in alto se razblinijo v niz, zvodeni vse, kar & Ženeva storila v tej zadevi, čisto pravilno je torej naš in svetovni tisk ugotovj, da sc tisto, kar se je zahtevalo, prične uresničevati šele po ženevski resolucij in bo tudi šele po tem mogoče soditi] ali tona Madžarska zares voljo sodelovati v zboru ostalih evropskih držav za sjir a!; ne? Ko smo pred tedni to ugotovili, smo takoj tudi že izrazili dvom, ki nam ga je narekovalo razočaranje dolgoletnih sosedskih spoznanj, in d;a smo imeli popolnoma prav, nam v obil ni rreri Potrjujejo najnovejša odkritja.
Madžarski zunanji minister Koloman pl. K a n y a je že spotoma na Dunaju, ko sc je vragal iz Ženeve v Budimpešto, povedal zastopnikom tiska, da Madžarska niti najnunj ne misli opustiti svojih revizionističnih teženj, podobne so pa bile tudi poznejše izjave raznih madžarskih vodilnih osebnosti, vse do Gombosa, da pisanja budimpeštanskiJi dnevnikov niti ne omenjamo. Za Novo leto so nam pa dala novih potrdil za našo upravičeno skepso senzacionalna odkritja, ki nam dokazujejo, da Madžarska ne le prav nič re misii na izpolnitev v Ženevi ji naloženih obveznosti, ampak se nasprotno pri pravila celo na nove akcije, ki naj bi se pričale tam, kjer so se prejšnje nehale. Teroristi so ostali še nadalje nia Madžarskem, v kolikor niso bili začasno poslani na počitnice« v Avstrijo in Italijo. Tam sta še vedno Gustav P er če c in Ser-v a c i, dasl je madžarska vlada ponovno zatrdila, da ju je »zaman iskala«; tam sta pa tudi Ivica F ra n k in Marko Došen, namesto morilca našega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedmiteija, Cernozemskc-ga, je Da nastopil službo inštruktorja ma-Icedonstvujoči major T i m e v. Prav tako se pa obnavlja delo teroristov tudi v Avstriji, kjer sta voditelja general Šarit o t i č in zopet svobodni polkovnik Perce v i e, do čim smemo pričakovati, tla bosta tudi dr. P a v e 1 i č in K v a t e r-u i k že v najkrajšem času izpuščena iz italijanskega »zapora«.
Namesto sankcijam, se torej bližamo vsak dan bolj novi teroristični akciji in nekateri prerokujejo, da jo moremo pričakovati že za tekoči mesec. Vse to se na dogaja že tik po ženevski razpravi in istočasno, ko se vrše med Parizom in Kirnom pogajati ja za »sporazum« in »novo tirci itev« medsebojnega razmerja v Podonavju; istočasno, ko zahtevajo v Franciji od Italije, da prekolne revizionizem in slovesno obljubi spoštovati suvereniteto in integriteto naše države; istočasno, ko oznanjajo razni pariški listi naivnemu svetu »pripravljenost« Italije za iskreno sodelovanje z državami male antante! Da spravljamo vse to v medsebojno vzročno zvezo, za to imamo popolno pra vico in podlago, kajti treba je enkrat za vselej pribili, da si Madžarska nikoli ne bi upala počenjati to kar počenja, alto uc bi imela italijanske podpore in zaščite in bi hi!a tudi Avstrija vse bolj pohlevna, ako za Dunajem ne bi stal fašistični Rim!
Pierre Laval na potu k MunoSiniju
Ha pritisk Anglije sta popustili Francija En Itaiffa — Komprontifna rešitev« ki bo težko kogga zadovoljila — Itai^a p§ača sporazum ta z izfavams
PARIZ, 3. januarja. Uradno se poroča: Povabljen od italijanske vlade, potuje zunanji minister Pierre Laval danes v četrtek ob 20.30 v Rim. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je obrazložil Laval razvoj francosko-italijanskih pogajanj. V Rimu bo imel zelo važne sestanke, ki močno intere-sirajo obe državi. Tikali se bodo obče politike in sporazum v teh vprašanjih bo krona pogajanj, ki se vrše že več časa diplomatskim potom, PARIZ, 3. januarja. Dasi so bila pogajanja med Parizom in Rimom že skoraj popolnoma razbita, smo vendar doživeli še v zadnjem trenutku velik preokret, ki omogoča Lavalu potovanje v Rim. Zatrjuje se, da se ie to zgodilo predvsem na pritisk Anglije, k! je posredovala tako v Parizu, kakor tudi v Rimu. Znano je, da ie AngHjte na tem sporazumu močno zainteresirana zaradi dvojih gospodarskih poslov v Italiji na eni strani in zaradi bodoče ureditve pomorske obo rožitve na drugi strani. Seja ministrskega sveta, na kateri je bil storjen končni sklep o Lavalovem potovanju v Rim, je bila baje mestoma burna, ker med ministri ni bilo popolnega
soglasja, vendar pa je bil rezultat pozitiven.
PARIZ, 3. januarja. V čem obstoja sprememba položaja v pogajanjih med Parizom in Rimom, javnosti zaenkrat točno ni znano, vendar pa se zdi, da je Francija veliko popustila od svojih prvotnih zahtev in se sedaj zadovolju je le z nekimi platoničnimi italijanskimi izjavami, ki ne bodo mogle biti za nikogar obvezne. Mussolini bo najbr-že že drevi v velikem govoru, ki ga bo iinei v Turinu, izjavil, da ie integriteta Jugoslavije pogoj za ohranitev evropskega miru, to pa bo menda tudi vse. Glede garancije avstrijske neodvisnosti je zmagala italijanska teza. K tej garanciji bodo pritegnjene le sosede Avstrije, t. j. Italija, Jugoslavija in Češkoslovaška. Glede Nemčije je čisto gotovo, da se tej garanciji ne bo pridružila, vprašanje pa ie tudi, kaj bo storila Madžarska. Šele pozneje naj bi se sklenil širši pakt, ki naj bi povezal z nekakimi garancijami za status quo tudi druge države srednje Evrope, zlasti tudi Romunijo. Zatrjuje se, da bi se ta pakt moral realizirati v teku dveh mesecev po sklenitvi sporazuma med Francijo in Italijo, toda vprašanje ie, kakšna
bo za to pripravljenost zainteresiranih držav in ali bo Italija po tem sploh še imela interes za tako organizacijo. Kar se tiče kolonialnih vprašanj, francoske koncesije ne bodo tako velike, kakor se je zatrjevalo in se zdi, da bo sporazum morala plačati Abe-sinija. Po vsem tem se zdi, da se sporazum med Francijo in Italijo ustvarja na podlagi kompromisa, ki bo težko koga popolnoma zadovoljil. Vendar je treba še počakati na rezultat Lavalo-vega potovanja v Rim, ker bo šele na njihovi podlagi tnogoče ustvarit! dokončno in jasno sodbo.
PARIZ, 3. januarja, »Havas« poroča iz Rima, da Laval po razgovorih z Mussolinijem ne bo podpisal samo za* devnih protokolov, ampak bosta raz pravljala tudi o vseh podrobnostih, ki še niso povsem razčiščene. Zaenkrat je popolnoma gotov le sporazum glede garancije avstrijske neodvisno* sti, vsa ostala vprašanja pa se bodo rešila naknadno.
LONDON, 3. januarja. Angleški tisk označuje Lavalovo potovanje v Rim kot prvo etapo dela za zagotovitev evropskega miru. Druga etapa bo Lavalovo potovanje v London po ženevskem zasedanju Društva narodov.
Nova nota abesinske vlada
ABESJNIJA VZTRAJA PRI OBDOLŽITVAH. KONCENTRIRANJE ČET
NA OBEH STRANEH MEJ.
RIM, 3. januarja. Abesinska vlada je poslala tajništvu Društva narodov novo noto, ki je izzvala veliko vznemirjenje. Abesinska vlada potrjuje v tej noti v celoti obtožbe proti Italiji v zvezi z znanimi incidenti nri Ualu-ali. Vlada zatrjuje, da so italijanske čete kršile teritorialno integriteto Abe sinije in okupirale obmejne predele. Abesinija zahteva umik italijanskih čet in izjavlja, da je pripravljena dati Italiji zahtevano satisfakcijo samo v primeru, ako bi se po nepristranski komisiji ugotovila njena krivda. Italijanska vlada smatra to noto kot di-
rektni apel Abesinije na Društvo narodov, da ono intervenira v italijau-sko-abesinskem sporu. Italijanska vla da pa noče ničesar slišati o kakršnem koli posredovanju IJruštva narodov. Fašistični tisk pričakuje, da bosta italijansko stališče podprli tudi Franclja in Anglija. Medtem pa koncentrirajo Italijani vedno večje čete v Somaliji in Eritreji, a tudi Abesinci ne drže rok križem. Iz Japonske prihajajo v Abesinijo ogromni transporti najmodernejšega orožja, tam se pa mude tudi številni japonski častniki kot inštruktorji abesinske vojske.
Mussolini sp/esovora da^s
TURIN, 3. januarja. Danes so v Turinu velike svečanosti fašistične stran ke, katerih se udeležuje okrog 20 tisoč črnih srajc. Pred to množico bo govoril Mussolini o zunanjih in notranjih političnih vprašanjih. Največje je zanimanje za njegove izjave o zunanji politiki, zlasti z ozirom na Lavalov prihod v Rim. Iz Mussolinijevega govora bo mogoče razbrati nove podrobnosti o igri, ki se plete za kulisami med Parizom in Rimom.
Kdo bi se nam mogel po vsem tem še čuditi, da v s po ra/um med Parizom in Rimom nimamo zaupanja? Ako Rim niti sedaj, sredi pogajanj s Parizom, ne čuti potrebe zaukazati Budimpešti in Dunaju opustitev nadaljnjega rovarenja proti miru in obstoju Jugoslavije in celotne male antante, kako naj bi jo čutil potem, ko bi bil sporazum že dosežen in bi imel Benito Mussolini v žepu vse, kar sl želi od Francije: kolonije v Afriki, Italijanske prmtegije v Tunisu, francosko
S@s&anek Burescha m Beneša
DUNAJ, 3. januarja. Avstrijski finančni minister dr. Buresch je prispel včeraj v Tabor na Češkoslovaškem, kjer se mudi tudi zunanji minister dr. Beneš. Dr. Buresch se bo na sestanku zahvalil dr. Benešu za pomoč Češkoslovaške pri konverziji avstrijskega posojila. Na Dunaju se zatrjuje, da se bo v Taboru govorilo tudi o vprašanjih noive trgovinske pogodbe.
prijateljstvo In eventuelno še izdatno posojilo? Mi sicer ne verujemo, da bodo v Parizu nasedli italijanskim fašistom, vendar se nam pa zdi vsaj še enkrat potrebno opozoriti g. Laval a in ostale odgovorne činiteljc zavezniške Francije na nujnost skrajne previdnosti! To, kar sl Italijani žele, bi bil »prijateljski objem« ustava, v katerem bi od samega »prijateljstva« lahko »prijateljem« popokale kosti!	-r.
NAPREDOVANJE KNEZA NAMESTNIKA.
BEOGRAD, 3. januarja. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je napredoval za polkovnika.
NEMIRI V ALBANIJI.
ATENE, 3. januarja. »Proia« poroča, da so albanske meje zaprte. Vse zanikanje iz Tirane, da v Albaniji ni vstaje, ne pomaga nič. Število vsta-šev se stalno veča. Del redne vojske z desetimi častniki je prešel na stran vstašev. Boji med vstaši in redno voj sko se vrše še vedno. Po neki vesti so ujeli Muharema beja, bivšega kraljevega adjutanta, ki je bil vodit"1? vstašev v bližini Skadra.
RUSKE HOMATIJE. ,
LONDON, 3. januarja. »Daily Te-legraph« poroča, da je komisar Lju-Ijin v Kijevu, ko so ga hoteli člani OPU aretirati, segel po samokresu in ustrelil oba policijska organa. Nato jc pobegni! in ga doslej še niso izsledili. List pa trdi, da je bil v Moskvi aretiran tudi predsednik tamkajšnjega sovjeta Smirnov.
AMNESTIJA V BOLGARIJI.
SOFIJA, 3. januarja. Za pravoslavno novo leto bo izdan velik ukaz o pomilostitvi političnih krivcev. Izpuščenih bo iz internacije tudi 150 maj kedonstvujočih.
RUSI KUPUJEJO KRUH.
MOSKVA, 3. januarja. Na novega leta dan je bila v vsej Rusiji dovoljena svobodna prodaja kruha. Od ranega jutra so stale pred pekarnami dolge vrste ljudi, ki so se bale, da bo pekom zmanjkalo peciva, zgodilo se je namreč, da so mnogi Moskovčani ostali brez kruha. Ker ni bilo povsod dovolj kruha na razpolago, so nastali v mnogih krajih neredi, ki so sc spremenili mestoma celo v demonstracije proti sovjetski oblasti.
Dnevne vesti
Velika vlomna tatvina na podstrešju
Te dni je bil izvršen v podstrešje hiše pokojnega okrajnega glavarja Ivana For-češina v Maistrovi ulici drzen vlom. S ponarejenim ključem so doslej neznani vlomilci odprli podstrešna vrata, v posamezne podstrešne oddelke pa so prišli na ta način, do so s silo odtrgali žabice na vratih. Izpod podstrešjega oddelka so odnesli okrajnemu glavarju več raznega perila v vrednosti nad 1000 Din. Učiteljici Ani Ažmana vi so odnesli par
novih gojzerc in več drugih predmetov, prebrskali pa so tudi podstrešna oddelka
Pri boieznih ledvic, seči, mehurja ia danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« gren-
glasbenega učitelja Ubalda Vrabca iti I g|Ca se cjobi v vseh lekarnah, drogerijah
poštne uradnice Flize Novakove. Tudi njima so odnesli razno obleko in perilo. Vlom je hišni lastnik opazil šele včeraj in o tem obvestil mariborsko policijo. Tja se je podal tudi policijski daktiloskop g. Grobin, ki je našel nekaj odtisov, na podlagi katerih upa izslediti drzne vlomilce
Preprečen samomor brezposelnega
Hudo je človeku, če ne najde dela in kruha. Cesti so primeri, da beže siromaki iz življenja. Obupajo nad svojo usodo in iščejo rešitve v smrti. Tako je obu pal nad samim seboj tudi 32-letni brezposelni mizarski pomočnik Josip Bogatin iz Brežice pri Poljčanah. Pred kratkim je prišel v Maribor in iskal dela vsepovsod, toda zaman. Nikjer ni mogel r.ajti primerne zaposlitve in ni mogel niti toliko zaslužiti, da bi se mogel skromno preživeti. Sinoči je najel sobo v Vohovi gostilni na Koroški cesti. S seboj je prinesel 2 kg oglja in ga naložil v umival-no posodo, ter zanetil s papirjem. Vlegel se je v posteljo in čakal na smrt. Strupen ogljikov plin, ki ga je bila soba že vsa polna, pa je pričel uhajati in ga je zadu-hala okrog 23. ure gostilničarka. S silo so vlomili v sobo, kjer so našli Bogatina v globoki nezavesti. Dobri ljudje so mu skušali pomagati še preden so prispeli mariborski reševalci, ki so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
Sprememba v upravni službi. Za okrajnega podnačelnika v Kočevju je imenovan Otmar Skale, dosedajni okrajni pod-načelnik pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti; za okrajnega podnačelnika v Murski Soboti pa je postavljen Miloš Ga-brijan, dosedanji okrajni podnačelnik v Kočevju.
fz državne in banovinske službe. V višjo položajno skupino so napredovali: upravno-pisarniški uradnik pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu Ivan Rito-nja. zvaničnica pri okrajnem glavarstvu v Ptuju Marija Pleteršnikova in zva-ničnik Ivan Štruc; za banovinskega pisarja pri okrajnem glavarstvu v Dolnji Lendavi pa je imenovan banovinski urad niški pripravnik Ivan Grčar.
Iz carinske službe. Carinski uradnik .Josip Ivanca n je iz Gornje Radgone premeščen v Hodoš v Prekmurju.
Premestitev v carinski službi. Iz Cerknice v Gornjo Radgono je premeščen carinik Franjo Govedič.
Iz železniške službe. Napredovali so in premeščeni so: železniški kontrolor Ferdinand Žužek iz Lesc v, Maribor; posta-jenačelnik Anton Pšeničnik s Pragerskega za postajenačelnika v Ptuju; železniški kontrolor Anton Šijanec iz Zidanega mosta v Rogatec; postajenačelnik Frančišek Sedaj iz Dravograda za postaiena-čelnika na Pragersko in kontrolor Stanko Roškar iz Maribora v Dravograd.
Premestitev. Premeščeni so: tehnični uradnik France Golob iz Ljubljane v Maribor, prometni uradnik Rudolf Zitter-•ichlager iz Bohinjske Bistrice za šefa po staje v Št. Ilj, prometnik Martin Cerjak iz Maribora gl. kol. v Brežice, šef postaje Št. Ilj Anton Štrubelj za šefa postaje v Rogatec, pomožni vlakovodja Peter Ka-»op z Zidanega mosta v Maribor.
Šest obsodb. Pretekli ponedeljek je bila pred senatom tukajšnjega okrožnega sodišča tajna kazenska razprava proti šestini mladim ljudem, ki jjih je mladostna slepota speljala na opolzka komunistična pota. Lani meseca avgusta je bilo pozaprtih s tem v zvezi 21 mladih ljudi, šest od teh jih je prejelo kazen sedaj, petnajst jih pa še čaka na obravnavo ip sodbo. V ponedeljek so bili obsojeni: 221etni visokošolec Bogomir Kramar na 15 mesecev, 231etni visokošolec Dragotin Hartner na 12 mesecev, 221etni srednješolec Rudolf Jančar na 18 mesecev, 33letni delavec Ivan Crnčec na 6 me secev, 281etni tkalec Franc Larar na 7 mesecev, in 18Ietni tekstilni praktikant Miroslav Hartner na 10 mesecev ječe. Pobrežju.
Mladim zaslepljencem so čas preiskovalnega zapora všteje v kazen, tako da bodo razen Kramarja in Jančarja vsi že tekom letošnjega leta zopet zleteli v prostost.
Pri boieznih ledvic, seči, mehurja m danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času.
Iz lanskega obrtnega registra. Minili so zlati časi za naš rokodelski in obrtniški stan. Nekdaj se je našemu obrtniku in ro kodelcu dobro godilo, danes pa jim prede slaba, kakor vsem drugim stanovom. Lani je bilo v Mariboru izbrisanih 176 obrtnih pravic, na novo izdanih pa jih je bilo 156. Suhe številke nam povedo, da od leta do leta bolj propada naš obrtniški stan,
Konkurzi in poravnave. Kako hudo se je zagrizla kriza v naše gospodarsko življenje, nam jasno pričajo številke kon-kurzov in prisilnih poravnav, ki jih je izvedlo mariborsko sodišče v lanskem letu. Vloženih je bilo 14 konkurzov, od tega 10 uvedenih in 6 končanih. Poravnav pa je bilo vloženih 19, upoštevanih je bilo od teh 11 in vseh 11 tudi končanih Javna zahvala! Za v preteklem letu izkazano požrtvovalnost in vstrajnost pri polaganju mesečnega protituberkulozne-ga dinarja v azilni sklad, se Protituber-kulozna liga v Mariboru zahvaljuje vsem iiišnim posestnikom, stanovanjskim najemnikom in ostalim podpornikom. Koliko dobrega ste s tem storili, govorijo številke, ki dajo poseben izraz notranje ga zadoščenja. Zaradi štednje PTL posebnih pismenih zahval ne bo razpošiljala, kar naj blagovoli občinstvo upošte vati.
Zbirka PTL, ki je namenjena za zgradbo azila jetičnim bolnikom, je v mesecu decembru 1934 dosegla vsoto 139.937 Din.
Dva darova za PTL. Uslužbenci karto-nažne tvornice Benčina so darovali namesto venca na grob gdč. Antonije Bin tenčeve Din 173 za azilski sklad PTL. Za isti namen je darovalo uradništvo Hutterjevih tvornic Din 100. Prisrčna hvala!
Tudi še im) Novem letu. Rjavi hrošči so se lani pojavljali ves čas do Božiča, zmrznili pa tudi še niso za Silvestrovo in so tako srečno dočakali Novo leto. Včeraj nam je prinesel v uredništvo ta kega rjavega junaka g. Anton Škrinjar, ključavničar s Pobrežja.
Prezgodnje znanilke pomladi, šopek lepo dišečih vijolic je prinesla danes dO' poldne v naše uredništvo učenka meščanske šole Ljudmila Kovačičeva. Na trgala je pohlevne znanilke pomladi na nekem travniku blizu Sv. Petra pri Mariboru, kjer so se ob Novem letu pohotno razcvele.
V Mursko Soboto pojdejo v kratkem razstavljat svoje slike in kipe člani našega Umetniškega kluba »Brazde«. Bo to prava umetnostna razstava v našem osvo bojenem Prekmurju. Nameravajo pa prirediti razstave tudi v drugih večjih središčih našega podeželja.
Otvoritev železniškega postajališča Tezno. V nedeljo 6. trn. bodo vozili ob priliki otvoritve žel. postajališča Tezno in blagoslovitve po prevzv. gosp. škofu mestni avtobusi z glavnega trga v Abaribo-ru od 8. do 8.30 ure zjutraj na Tezno skoraj tik do postajališča.
Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. uri predava g. dr. Vilko Marin o raku. Samo za odrasle!
in špecerijskih trgovinah.
Marija v predmestju. Božič hlapca Jožefa in dekle Marije. Igra Oder Zveze mladih intelektualcev v nedeljo 6. t ni. ob 20. uri v Zadružni banki. Prodaja vstopnic pri ZI. Brišnik.
Občina Pobrežje naznanja, da ima urad ne ure vsak dan od 8. do 12. in od 14.30 do 18-30. Dopoldan se sprejemajo stranke le v izredno nujnih primerih.
Slovenski planinci na OHtnpu je naslov predavanju, ki ga bo imel v sredo 9. tm. naš odlični planinec in planinski pisatelj g. dr. Brilej iz Ljubljane v okviru prihodnjega planinskega predavanja zimsko športnega odseka SPD. Dr. Brilej, ki nas je že lani navdušil za bolgarski planinski svet, bo tudi topot pokazal niz krasnih posnetkov iz tega pozabljenega gorskega raja.
Pomlad na otokih solnca in sreče! Pod tem geslom priredi »Hamburg-Sudameri-kanische-Dajmpfschiffahrtsgesellscliaft« s svojim priljubljenim izletniškim parnikom »Montc Rosa« dve krasni potovanji na Atlantske otoke, Maroko, Južno Španijo in Portugalsko. Prvo potovanje: 30. januarja do 20. februarja, 2. potovanje od 23 februarja do 16. marca. Vozna cena, ki obsega poleg priznano obilne in fine prehrane, še vse pristojbine, je od 170 Rm. naprej. Na podlagi turistične konvencije med našo državo in Nemčijo, se voznina lahko vplača pri ofic. potovalnem uradu »Putnika« v takozvanih registriranih mar kali po tečaju 14 Din za vsako marko Vsak potnik ima za gornja potovanja pra vico, da si nabavi registrirane marke za skupno 10.000 Din. Razen veljavnega potnega lista, n e potrebujejo potniki, ki potujejo iz Hamburga do Hamburga nobenih nadaljnjih viz držav, v katere vodi izlet. Motorna ladja »Mon-te Roša« je opremljena z radiopostaio, preko katere je za časa vsega potovanja dosegljiva. Vse nadaljnje informacije, prijave, preskrba registriranih mark pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova 35 Tel. 21-22, pri »Putniku« v Celju, tel 119 in pri »'Putniku« v Gornji Radgoni.
Na janževem vrhu pri Radencih se je tc dni neki 72Ietni prevžitkar A. B. opil in zlorabil enajstletno dekletce M. M. Na krik dekletca so prihiteli ljudje, ki bodo v procesu pred sodiščem priče
Tako nesrečno je padla na starega leta dan v Magdalenski ulici stanujoča, 70-letna krojačeva žena Marija Vržentino-va, da si je zlomila levo roko. Istega dne si je pa nevarno poškodovala tudi levo roko 34-letna strojevodjeva žena Helena Peržonova, dočini si je 24 letni dninar Karel Trg poškodoval desno nogo.
Pri sekanju drv je padlo 55-letnemu Janezu Gomzeju v> Gornjem Dupleku na nogo težko poleno in mu jo poškodovalo.
Strel v prsa. V samomorilnem namenu si jc na Silvestrovo pognal kroglo v prsa --letni Karel Lobnik iz Radvanja.
Smrt pod drevesom. V Podgradu pri Gornji Radgoni je posestnik Franc Kovačič te dni podiral drevesa. Pri tem ie gledal tudi njegov 13Ietni sin Herman, je pa bil tako nepreviden, da se pri padcu velike bukve ni pravočasno umaknil. Težko drevo ga je zadelo in zmečkalo; vsa zdravniška pomoč je bila zaman.
živalske kužne bolezni. Po stanju z dne 27. decembra 1. 1. se je pojavila v naši boji o vi ni svinjska kuga na 95 dvorcih, svinjska rdečica na 8, kuga čobelne zalege na 4, mehurčasti izpuščaj pa na enem dvorcu.
Radio Ljubljana. Spored za petek 4. tm.: Ob 12.15: reproducirani koncert man dolin; 12.50: poročila; 13.00: čas, oktet trboveljskih nameščencev na ploščah; 18.00: krvavi bogovi Mehike in kultura Aztekov (predava Franc Terseglav); 18.20: radijski orkester; 18.40: literarna ura: portret iz novejše slovenske književnosti; 19.00: radijski orkester; 19.25:
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 3. januarja ob 20. uri: »Žalujoči ostali«. Red B. Znižane cene.
Petek, 4. januarja: Zaprto.
Sobota, 5. januarja ob 20. uri: »Izgubljeni valček«. Red C.
Abonentje reda C prejmejo v soboto
5. tm. Stolzovo uspelo opereto »izgubljeni valček«, ki se je občinstvu takoj prikupila in obeta postati najprivlačnejša le tošnja operetna predstava.
V nedeljo popoldne otroška predstava. To nedeljo ponove popoldne ob 15. uri Golievo pravljično igro »Jurček«. Pravljični prizori se mešajo v tej igri z izredno zabavnimi, tako da dobi otrok vsega v izobilju, posebno pa zabave. Pri tej predstavi veljajo znižane cene.
»Štambulska roža« po znižanih cenah. To izvrstno Fallovo opereto, ki vednp znova privlačuje, ter je pri obeh letošnjih uprizoritvah napolnila gledališče, ponove nedeljo, 6. tm. ob 20. uri po znižanih cenah.
»Od zore do mraka«, bo prva krstna predstava izvirnega dela v letošnji sezoni. Delo je napisal mariborski podžupan in književnik Rudolf Golouh ter je zelo posrečena in zanimiva satira. Nastopajoče osebe so živali, kar bo nedvomno posebna privlačnost te krstne predstave. Režira J. Kovič. Zasedba: pavica — Starčeva, lisica — Kraljeva, kobila, — Zakraj-škova, sraka — Gorinškova, sinica — Jarbičeva, jerebica — Savinova, lev — Grom. medved — Gorinšek, slavec — dakrst, osel — P. Kovič, konj _ Furijan, jastreb —. Skrbinšek, kalin — Blaž.
Na splošno željo ponovi Sokol Maribor	________,  ____
II. Pobrežje zelo uspelo 3 dejansko dra- I čas, jedilni list, program Za soboto: 19.30: mo »Stilroondski župan« v nedeljo 6. jan. nacionalna ura: Valentin Vodnik; 20.00: točno ob 19. (7.) uri pri br. Renčlju na Prenos iz Zagreba: 22.00: čas, poročila;! D~k'22.15: radijski orkester.
Na ulici se je zgrudila. Včeraj popoldne se je zaradi oslabelosti zgrudila na Kraja Petra trgu 21-letna brezposelna natakarica Gabrijela Nemčova. Pred kratkim je bila odpuščena iz bolnišnice in ker ni mogla nikjer nafti dela, je telesno zaradi bede in pomanjkanja popolnoma oslabela. Poklicani reševalci so je prepeljali v bolnišnico.
Scherbaumova opica je poginila. Našim najmlajšikn je bila v veliko veselje Scherbaumova opica, ki so jo hodili gledat in krmit na dvorišče. Ta opica je bila svoje dni prava atrakcija za naše otroke, poznajo jo že generacije, saj je dopolnila pred krotkim 60. leto svoje starosti. Danes dopoldne pa je nepričakovano poginila. Opico je dobil g. Gustav Scherbautn kot poročno darilo. Zato jo ne bodo pokopali, marveč bo ovekovečil njen spomin gačitelj Zieringer.
Drobne vesti s policije. Policija je ujela včeraj v svoje mreže nevarno tatico Jo-sipino Z., ki je bila pred kratkim po daljši prestani kazni izgnana iz našega mesta. Ker se je zopet hudo pregrešila bo izročena sodišču. Aretiran je bil tudi neki France C., ki se je brez dela sumljivo potika! po mestnih ulicah. Hinko H. in Gašper H. sta bila prijavljena, ker sta pijana razgrajala, Josip N. in Stanko P. pa ker sta izzivala vojaško patrolo. Prijavljen je bil tudi neki Josip B„ ki je po neprevidnosti hudo poškodoval S let starega otroka.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 1. letošnji številki: Pravilnik o določanju in vračanju varščin, izmenjavo ratifikacijskih instrumentov v trgovinski pogodbi s prilogami med Jugoslavijo in Avstrijo; odredbo o razširjenem področju državnega pravobranilstva; objave banske uprave o pobi ranju občinskih trošarin v letu 1934—35; izpremembe v staležii državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih uovin«.
Vremensko poročilo z naših planin. —
S en jo rjev dom davi ob 7. uri: temperama 3 stopinje pod ničlo, 20 cm novega pršiča na staro podlago 10 cm, smuka idealna. Peca, ob 7. uri: 4 stopinje pod ničlo, vreme mirno, 80 cm pršiča, smuka ugodna do 1300 m višine.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 3.5 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 1 stopinjo nad ničlo; barometer je kazal pri 14 stopinjah 743, reduciran na ničlo 741; relativna vlaga 82; vreme je oblačno in vetrovno; vremenska prognoza: padec temperature. oblačno, ponekod še jasno.
..Čuvajte Jugoslavijo T
7 M a r ! H o V u, ‘dne 3. 7. 19.1'
Marifjorslč! »VelSernllč« Jntra.
Stran 3.
Spomenik obme!ne koroške viteškemu kraliu
PLEMENITA AKCIJA RODOLJUBOV SVOBODNE KOROŠKE.
Pb priliki poklonitve žare mrtvemu kra-ju Aleksandru, sc je jzkazala Mežiška dolina v, luči take narodne in državljanske solidarnosti, v luči take sloge in enotnosti, da upravičeno verjamemo, da bo ta colidarnost ostala naprej in se še razširila in poglobila v vseli državljanskih, kuKiiirnih, stanovskih in socialnih .zadevah.
Zato je ril z velikim navdušenjem spre jet predlog krajevnega odbora Jadranske Straže v Žerjavu, da se postavi v Mežiški dolini jrajen in vpaden spomenik viteškemu kraiu Aleksandru I. Zedinite-Iju jugoslovanskih pokrajin in src, kovaču jugoslovanske duševnosti bratstva, apostolu miru in sprave med narodi, velikemu ljubitelju in dobrotniku naše mladine in vseli levniii, spomenik iz hvaležnosti, da je bil Mežiški dolini prihranjen udarec, ki je tako kruto zadel ostalo Koroško.
Na sestanku dne 8. decembra 1934. na Prevaljah se je zbralo veliko število zastopnikov' različnih stanov, različnih organizacij in različnih naziranj z željo in voljo, da pretrgajo s preteklostjo razdvo jenosti in nevrednega prerekanja in boja in da izlijejo vse svoje sile v eno samo silo, v prid naše skupnosti po našem starem žc skoraj pozabljenem geslu:	»Vsi
za enega, vsak za vse!«
Zborovanje je sklical in otvoril predsednik Jadranske Straže, krajevnega odbora v Žerjavu g. inž. Božo Pirkmarjer, ter posvetil uvodne besede kralju-mu-čeniku. Zborovalci so se dvignili s svojih sedežev in počastili spomin blagopo-kojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s trikratnimi »Slava!«-klici.
Prisrčno j-s pozdravil predsednik sestanka predsednika sreza, sreskega načelnika g. dr. D. Tekavčiča, sreskega podnačelnika g. i. Milača, sodnega predstojnika g. dr. B. Reichmana ter vse o-stale delegate. Nato je g. inž. Franjo Uršič izlil svoja čuvstva v temperamentnem nagovoru na zbrane zborovalce, ki je napravil na vsakogar najgloblji vtis. Med drugim je izjavil:
»Bojni rog političnih strasti in grabežljive sebičnosti je odmeval po Jugoslaviji in namesto da bi gojili dejansko ljubezen med ljudmi, smo morili poganjajoče
mladike človečanstva v naših srcih povsod, kjerkoli so poganjale. V zaslepljenosti smo verjeli, da je naše rodoljubje tem večje, čim bolj se oddaljujemo od tistih, ki so pod nami. Zapeljan in ogoljufam > bil naš narod in voditelji ljudstva so izdajali narod iz dneva v dan, dokler ni prijezcRl vitez na črnem konju in kakor Kristus pognal vse prekupčevalce in sejmarje iz templja rekoč: Ta hiša je hiša molitve, vi pa ste jo spremenili v jamo razbojnikov, — ta država je država jugoslovanskih bratov in sester, vi pa ste jo spremenil v gnezdo sovraštva.
Naš značaj je bil prepojen s strastjo in pohlepom — duša pa mehka in sanjava. In ko je naša srca oškropila njegova srčna kri, ki je bila prelita za nas, so padli okovi z naših duš, znašli smo se vsi brez razlike stanov in naziranj v eni in isti misli, v eni in isti boli, z enim in istim sklepom, da zaživimo novo življenje, da zgradimo jugoslovansko bratstvo v besedi in dejanju s tem, da dvignemo najnižje telesno, duševno in socialno.
Prav mi, mejaši, smo najbolj poklicani, da s svojim delom izpričamo svojo pripadnost in svojo ljubezen do naroda in domovine in da-pošljemo svoj glas tudi preko meje.«
Po govoru se je vnela živahna in stvar na debata, nakar je bil izvoljen akcijski odbor za zbiranje prispevkov za postavitev spomenika v obliki mladinskega po čitniškega doma v Št. Danijelu, pod o-kriljem Kola jugoslovanskih sester, podružnice za Mežiško dolino. Kolo jugoslovanskih sester je že kupilo v Št. Danijelu primemo zemljišče za postavitev doma na lepi solnčni legi z divnim razgle dom po naši zasužnjeni Koroški, tjagor do Dobrača, Krških planin in po vsej Podjuni. Potrebna sredstva za postavitev doma, ki naj bi nosil ime našega velikega kralja — mučenika, bodo zbirala med prebivalstvom Mežiške doline vsa društva in organizacije po akcijskem odboru, ki ima v vseh večjih krajih doline zastopnike.
V akcijski odbor so bili izvoljeni: za predsednika inž. Božo Pirkmajer, od katerega poteče tudi lepa zamisel, da se poklonimo kralju - mučeniku z žaro koroške zemlje in ki je sprožil tudi to ide-
jo, da postavimo viteškemu kralju Aleksandra I. Zedinitelju spomenik na jugoslovanskih koroških tleh. Za njegovo namestnico je bila izvoljena ga. Majda Ga! lob, predsednica Kola jugoslovanskih sester podružnice za Mežiško dolino, za tajnika g. Fr. Mauchler, za blagajnika g. A. Govejšek, oba rudniška uradnika iz Žerjava, za zastopnike večjih krajev v dolini pa g. dr. Adolf Ramšak, ban. zdrav nik, za Crno, g. inž. Fr. Uršič za Žerjav, g. dr. D. Tekavčič sres. nač. za Prevalje, g. R. Gallob šol. uprav, za Mežico, gosp. Rajko Kotnik uradnik jeklarne za Guštanj in ga. Matilda Nendl učiteljica, za Dravograd.
Akcijski odbor je imel že svojo sejo dne 15. dec. 1934. v Prevaljah, kjer je razpravljal o realizaciji tega načrta. Prispevki se bodo pobirali v obliki temeljnih in ogeljnih kamnov po tisoč, oziroma sto dinarjev ter opek in postelj po deset oziroma petsto dinarjev.
Do mnogih, od katerih se trdno pričakuje, da bodo oddali svoj obolos za postavitev te zadužbine, pa še ni segel glas in se ne šteje v vrstah še vseh, ki jim kralj in domovina ni le fraza. Zato se prosi vse in vsakogar, da se odzove pozivu akc. odbora in izpolni svojo narodno dolžnost.
Naj bo to dostojna zadužbina, s katero se bomo oddolžili njemu, za vse njegovo življenje, ki je bilo posvečeno nam, dostojno naše narodne časti in nas, koroških stražarjev.	Obmejni	stražar.
P1u|
T^ije veliki požari
Na starega leta dan proti večeru so izbruhnili požari na raznih krajih, in sicer ob času, ko so bili ljudje v cerkvi pri blagoslovu. V Dubravi pri Zavrču je gorela domačija posestnice Regine Majderjeve. Zgorelo ji je vse do tal, s poljskimi pridelki in raznimi stroji vred. Živino so rešili z veliko, muko, zgorela pa je težka pitana svinja. V nevarnosti je bila vsa vas in le požrtvovalnosti domačih gasilcev, kakor tudi gasilcev iz Ptuja, ki so prišli gasit 20 kilometrov daleč, nadalje gasilcev iz Stojncev in Muretincev, se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. Škoda znaša okrog 80.000 Din.
Istočasno je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Mikla pri Sv. Marjeti niže Ptuja, kjer je zgorelo zelo obširno zidano poslopje z vsemi polj-
Bodalo je izvlekel iz nožnke.
izdajalec mora umreti. V gledališču vlada grobna tišina. Ravno v tem času vas napade kaSeiJ. Vse se obrne in vas jezno pogleda.
ikonti
pa ne boste kašljali!
Kaše8jj manjši alš vežfi
uspešno sorečt!
PROIZVOD „UNION“ ZAGREB
skimi pridelki in gospodarskim orodjem. Tudi tu so preprečili razširjenje požara gasilci iz Gorišnice, Moškanjcev, Gajev-ccv in Muretincev. Poslednji so se podali iz Dubrave naravnost k Sv. Marjeti. Škoda je ogromna in jo dosedaj še niso precenili.
Tretji požar je bil v Sp. Jablanah pri Cirkovcah. Gospodarski objekti posestnikov Štefana Ekarta in Antona Medveda so zgoreli do tal z vsemi poljskimi pridelki, stroji in poljskim orodjem. Ekart utrpi 35.000 Din, Medved pa 25.000 Din škode. Tudi v tem primeru se je zahvaliti vrlim gasilcem iz Cirkovce v, Šikol in Dragonje vasi - Mihovcev, da ni bila katastrofa še večja. Kakor se zatrjuje, je v vseh teh primerih bil ogenj podtaknjen od zločinske roke.
Aretiran tat koles. Policija je aretirala mladega človeka, ki se je klatil po Ptuju brez posla in brez sredstev. Na policijski stražnici so našli pri njem poselsko knjižico na ime Julija Lepenika, pod katerim je tudi živel. Ko so mu malce vest izprašali, so pa prišli na sled, da so napravili dober plen, kajti aretiranec se piše Ivan Haberšek in ie doma iz Zg, Kungote ter je vkljub mladosti že star grešnik. Dosedaj je priznal tatvino 8 koles in raznih drugih predmetov, kakor tudi navedene poselske knjižice, ki jo je ukradel hlapcu Lepeniku. Možakarja, ki je priznal svoje grehe in je od oblasti že delj časa zasledovan, so izročili sodišču. Da so prijeli tega nevarnega tatu, se je zahvaliti policijskemu stražniku Marku Peklarju.
Kino. V soboto 5. tm. ob 20. uri in v nedeljo 6. tm. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Sreča v hiši« z Magdo Schneider v glavni vlogi.
teomkilalite s« CMD
Kislfurne ti Koncertno žlvSfenie flarih&ra v letu 1934
Potnik se na razglednih točkah rad ustavlja, premeri daljo, ki jo je prehodil in. zbira nove pobude za nadaljnjo pot. Glasbeni Maribor, ki je vendar ugleden potnik po širni kulturni planjavi našega severa, ni še čutil potrebe, da bi se ob določenih mejnikih svoje dolge poti ozrl malček nazaj, razmišljal in primerjal in iskal novih snovi in idej. Šele ob letošnjem letnem zatonu se je spomnil, da ima za seboj izredno važno dobo, dobo 15-letne-ga trudapolnega potovanja in da utegr.e biti posebno koristno, a ko resumiramo glasbeno Ziv!jcnje na§cga mesta ravno iz leta 193-1., ki je stalo v znamenju raznih petnajstletnic.
Petnajstletnico svojega delovanja je predvsem slavila naša Glasbena Matica, oziroma njen pevski zbor. Takoj januarja je s posebnim spominskim koncertom počastila svojega pokojnega ustanovitelja. V svojem spominskem govoru sem tedaj povdarjal Devo%t zasluge za naš ožji in širši kulturni svet, ker je mravljič-no-prid.ift žOiral najdražje ljudske zaklade: ljudsko, predvsem koroško pesem; ker je dal našemu mestu kulturno ustano vo, ki je bila poklicana, da prevzame vrhovno vodstvo našega glasbenega življenja: ker j.3 bil po vseh naših krajih in pri vseh naših ljudeh, od Triglava do Vardarja. priznan skladatelj. Pa sem ob oni priliki sprožil idejo, da se njegov spomin tudi vedno ovekoveči s tem, da se ta ali ona mariborska ulica imenuje po njem. In je občinstvo ta predlog sprejelo z aplavzom. le mestni očetje se niso zganili, pa še zdaj nc veni, zakaj ne. Morda pa se še pravočasno spomnijo!
Glasbena Matica je smatrala.Devov ve-
čer, ki ga je ponovila tudi v Ptuju, kot uvod k svoji pravi jubilejni proslavi, ki se .ie vršila skoraj točno 15 let po prvem nastopu pevskega zbora, t. j. začetkom maja 1. 1., ko smo z orkestom in solisti (med drugimi z go. Zlato Gjungjenac-Ga-vella) izvedli slovito odo »Lira in harpa* francoskega skladatelja Kamila Saint-Saensa. Svojemu delu pa je hotela postaviti krono še s tem, da je nastopila tudi na ljudskih koncertih v mestnem parku z večjim številom narodnih pesmi, katere je potem nesla tudi na deželo: v Slovensko Bistrico, v Rogatec ir. Rogaško Slatino. Sploh je pevski zbor Glasbene Matice nudil letos mnogo in s tem moralno pomagal društvu, ki je sicer bilo zabredlo v neprijeten položaj, v kolikor sc tiče njegove glasbene šole. A zdi se, da bo tudi v tem pogledu našlo sebe in bi to bilo v interesu vse naše kulturne javnosti.
Svojo petnajstletnico je praznoval tudi pevski zbor društva »Jadran« in sicer 1. septembra, ko je med drugim izvajal moje najnovejše delo »Pesem naših mornarjev«, kantato za moški in deški zbor, sole (Faganeli, Sancin) in orkester, a po pevovodji Lahu prirejeno za godbo na nihala. »Jadran« je res požrtvovalno društvo; njegove pevce srečamo povsod, kamor jih kliče narodna dolžnost; zato je vredno večje podpore i materijelr.e i moralne, da bi se moglo malo globlje baviti s pevsko umetnostjo.
Tretje društvo, ki je v začetku oktobra proslavilo 15. leto svojega obstoja, je »Drava«, ki ie podala šaren večer: nastopili so prav uspešno vsi društveni oddelki: pevski zbor, ki ga že 7 let s posebno pobožnostjo vodi Albin Horvat; godba, ki
pod Zekarjevim vodstvom zelo lepo napreduje; tamburaški zbor (vodi ga Pivka) in šolski orkester, ki ga z ljubeznijo vodi vodja društvene glasbene šole, prof. H. Druzovič. Tudi Dravaši so zelo požrtvovalni in vedno na razpolago za narodno stvar.
Od drugih domačih koncertov treba omeniti še izvajanje Handelovega oratorija »Mesije« po pevskem društvu »Maribor« 7. in 8. septembra (vodja J. Gasparič) ob sodelovanju priznanih solistov (med drugimi Ada Darjana) in orkestra. Društvo je to skladbo dalo kot proslavo svoje lOletnice.
Tragična smrt viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je dala nekaterim društvom povod, da so priredila žalne koncerte; tako je Ljudska univerza zaključila globoko narodno žalost 20. novembra s primernim koncertom v Frančiškanski cerkvi ob sodelovanju izbranih umetnikov kakor so orgelski virtuoz Franjo Dugan iz Zagreba, naša domača vir-tuozinja violinistka Fani Brandlova in komorni moški zbor; Glasbena Matica pa je na rojstni dan pok. kralja dala svoj žalni koncert pod vodstvom novega dirigenta M. Kozine (jaz sem poleti odstopil) in izvedla ob tej priliki B&cthoven-ovo 3. sinfonijo (»herojsko«) ter s to in z drugimi značilnimi zbornimi skladbami polo-. žila svoj umetniški oboi na grob velikega pokojnika.
Ako primerjamo samo te večje momente v našem koncertnem življenju minulega leta (torej tudi če ne upoštevamo vseh drugih manjših nastopov in sodelovanj, kakor na pr. pri 20letnici v Rušah, na Zadružni dan, na dan L decembra, pri odkritju spominske plošče bratoma Ipavcema v Št. Juriju in župnem koncertu v Celju itd.), smemo in moremo biti zadovoljni s takim rezultatom dela. Moramo*
pa tudi izreči zeljo, da naj bi se vse to delovanje tudi stvarno okrepčalo in izpopolnilo, tako v tehničnem pogledu kakor v izbiri snovi, kj se nudi občinstvu. Kolikor mogoče, iščimo sebe, gojimo tako v glasbenih šolah kakor v društvih, svoje in vse, kar je naše (v ožjem in širokem smislu), gojimo kar je lepega pri ostalih slovanskih narodih, ker to je našim krajem in ljudem nad vse potrebno.
V marsičem so skrbeli tudi drugi za prepotrebno dopolnilo našemu koncertnemu življenju. Tako so nas obiskali sloviti praški pevci »Smetane« pod vodstvom skladatelja Spilke, ki smo jih res občudovali radi njihove tehnične dovršenosti; dalje enakovredno žensko pevsko društvo iz Novega Sada (vodja Sv. Paščan) in ne na zadnje tudi mešani zbor »Vardar« iz Skoplja, ki ga temeljito va£i .1. Brnobič. K posebnim prireditvam treba prišteti tudi zopetni nastop umetniško globokega in tehnično perfektnega Brandl ovega Tria in gostovanje bruseljskega godalnega kvarteta.
Pač nismo imeli orkestralnih koncertnih prireditev. Te bi bile nujno potrebne. Maribor se jih je že tako odvadil, da jih menda niti ne pogreša več. Pa je treba obuditi zanimanje znova in gojiti tudi tu predvsem, kar je naše. Kdo naj to izvede, ali novo ustanovljena »Mariborska mestna godba« (v parku je poleti pair-krat nastopila s čednim uspehom) ali orkestralni oddelek Glasbene Matice ali pa »Drave«, je konečno vseeno; poglavitna stvar je, da se spet prične. Če pa se prič-* ne in hoče doseči nekaj boljšega, ne bo šlo drugače kot s strnjenimi močmi vseli treh institucij.
Z novim letom torej pridno in junaško na 'delo za glasbeni podvig našega mesta!
\L-M
A. K. Grin:
Bopasfuo
Roman.
»Ali se naj obrnem v tej zadevi do policije, gospodična Rogersova?«
Zgrozila se Je in pritisnila na srce roko; beseda jo je zadela kakor sunek z bodalom.
»Pripovedovali so mi, da tajni policisti niso izbirčni v sredstvih za dosego svojih namenov. Ako me gospod Byrd sumniči, o čemer sem prepričana, tedaj bo smatral za upravičeno, da je izmaknil pismo. Kako bi sploh mogel o pismu kaj vedeti, ko je to znano le vam in meni.«
»Ali ni Byrd tajni policist, ki vam je rešil življenje v Velikem Barringtonu?«
Pritrdila mu je v zadregi; spomin na ta dogodek ji je bil mučen.
»Po vsem tem, kar sem o njem izvedel, ne morem verjeti, da bi se poslužil tako dvomljivega sredstva,« je pripomnil De-graw.
»Mogoče misli, da je to njegova prijateljska dolžnost. Gospod Degraw, umetnik mi ne zaupa,« je počasi priznala.
»Ne morem kaj takega verjeti. Prej bi mislil na perico, ki se je ves čas mudila v sobi, toda vendar mi je to neumljivo. j
Ako bi bil denar — toda pismo — kako bi jo moglo to zanimati?«
Jenny je molče strmela pred se ter se naenkrat zdrznila:
»Toda ako bi delala po ukazu policije?«
Prestrašen jo je pogledal Degraw.
»Ženska pere že več tednov zame in je često v sobi. Ni mogoče, da je v moji odsotnosti odprla kovčeg s ponarejenim ključem, ga preiskala in nato zopet zaklenila.«
»Toda vendar ni mogla o pismu ničesar vedeti in tudi ne, kje je spravljeno.«
»Mogoče vendar, ako je v službi policije.«
»Ko sem prejel pismo in ga čital, je bila kakor se zdaj spomnim, v moji spalnici. V svoji razburjenosti sem najbrže napravil vzklike začudenja in strahu, iz česar je sklepala na važnost pisanja. Za njo kot policijsko ovaduhinjo je bila prilika, da odpre in preišče kovčeg. zelo ugod na, kajti poklicali so me iz sobe, preden je ona zapustila spalnico.«
»Ona in nihče drugi je izmaknila pismo, to je zame jasno. Gospod Byrd ga že ima v rokah. Ali ni perica mlado dekle, podobna Francozinji?«
»Nikakor, starikava, nagrbančena ženska. Ako bi ne bila Portugizinja mrtva ...«
Jenny se je zdrznila.
»Toda ona vendar ne more biti,« je pripomnil Degravv pomirjevalno. »O njeni smrti, kolikor vem, ni dvoma. Hočem vam jo opisati, kako izgloda.«
Jenny je obupno vila roke.
»Kdorkoli je to storil, bojim se. da bo to pismo v kratkem v rokah onega, pred katerim bi ga hotela za vsako ceno prikriti. Ako ga dobi gospod Degraw v roke, se me odpove za zmiraj.«
Molčanje drugega je bilo zgovornejše kakor vse besede. Čez nekaj časa je sočutno odgovoril;
»Ako bi vam mogel nuditi tolažbo, ne bi' štedil z njo. Toda strinjam se z vami, da je pismo ukradel tajni sovražnik z namenom, da prepreči vašo poroko z umetnikom. Ako hočete torej napad prehiteti, podajte se nemudoma h gospodu Degra-wu in ga obvestite o vsebini pisma, preden mu pride do rok...«
Trenutek jo je spreletela sumnja, ki je pri njegovem mirnem pogledu zopet izginila.
»Menila sem, da ste si zgodbo o tatvini pisma izmislili, da me prisilite do samoiz-povedi pred bodočim možem, pred katerim trepetam.«
Ne da bi temu namigavanju pripisoval kako važnost, je nemoteno nadaljeval:
»Ako spoznate, da je to najboljše, kar
vam je storiti, se vam ponudim, da vas spremim v atelje gospoda Degrawa Ko vidi, da vas ščitim in vam pomagam, ne bo najbrže sodil vaše krivde tako kruto, čeprav vas zavrže, ne ostanete zapuščeni, kajti nočem vam odreči svojega sočutja, dokler živim.«
»Kolika velikodušnost! Toda ne morem je sprejeti — presegalo bi moje moči.«
Trepetala je, kakor da je obsojena na smrt.
»Rajše beračim, stradam, umrjem! Pomanjkanje mi ni tuje. pred njim me ni strah, toda groza me obdaja, ko bi morala videti, kako se obrača on od mene.«
Degravv je uvidel, da je ne more pregovoriti; bilo je torej najbolje končati brezplodno življenje in trpljenje.
»Vi potrebujete zdaj miru; če me želite kesneje videti, mi sporočite. Za vsako uslugo, ki jo morem zagovarjati pred lastno vestjo, sem vam rad ra razpolago.«
»Kot žena gospoda Degravva ne bom potrebovala nikakega zaščitnika: če pa me oropajo te sreče, bodi iz mene kar hoče! Vendar se vam za vse zahvaljujem,« je dostavila z lahko ljubkostjo, ki ga je bolestno zadela.
»Še nekaj, gospodična Rogersova, ta hiša je najeta do konca leta in je najemnina plačana; tako dolgo ostane stanovanje vaše. Kar tiče ostalih računov...«
Poslanica vsem bratskim društvom in četam za novo leto 1935
Bratje m sestre! Čuvajte Jugoslavijo!
Naša velika jugoslovenska sokolska rodovina je v minilem letu preživela znamenite dneve, ko je v Sarajevu, v Zagrebu in v Sremskih Karlovcih pokazala svojo telesno in moralno moč, svojo pripravljenost ir. disciplino. Imeli smo ob teh zgodovinskih svečanostih v svoji sredi drage svoje slovanske sokolske brate in sestre, med katerimi je zlasti mnogobroj-no odposlanstvo bratske Češkoslovaške občo sokolske ponovno in najvidneje dokazalo in potrdilo nerazrušne bratske vezi med slovanskim severom in slovanskim jugom Evrope. Radostno smo pozdravili v Zagrebu tudi brate bolgarske Junake, ki jiii sedaj prištevamo med člane Zveze slovanskega Sokolstva. A naše veselje je doseglo v Sarajevu svoj višek ob pogledih na ponosne vrste naših bratov in sester iz naših sokolskih vasi, ki se v duhu sokolskega bratstva, sokolske delavnosti in državljanske zavesti krepko dvigajo v novo življenje. Vstajajo v teh naših sokolskih vaseh in se rntiože novi neustrašeni borci za sokolske vzore požrtvovanja, poštenja, deloljubnosti, skromnosti in bratske ljubezni, ki z njim krase in bogate naš rod in našo zemljo. Ideja je prešinila dušo naroda, a ta duša ji daje neslu-teno lepoto in neizčrpno moč! Živi zdravo in krepostno samo to, kar živi v duši naroda!
In ko smo lako stali na vzponu svoje delavnosti, da se dvignemo še dalje in še više s svojo tvorno močjo za blagor in čast domovine, je ta naša ljubljena Jugoslavija nenadoma osirotela. Sovražne sile so nam dne 9. oktobra minllega leta umorile našega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V vseh nas je ena duša in ena misel, in iz te ene duše in ene misli se je tedaj izvil en krik groze in bolesti! Pesti so se stisnile, srca so zaječala, domovina se je pogreznila v najglobljo žalost. Naš pokojni kralj je nosil v srcu tako silno očetovsko ljubezen do vseh nas, da je zaradi te ljubezni umrl. Ta tragedija je pretresla vsako našo dušo, ki drhti še danes v trpljenju. V onih dneh obče narodne žalosti se je izpričala naša hladnokrvnost in disciplina v toliki meri in s tako velikim dostojanstvom, da smo zbudili občudovanje vsega sveta. Tako je naše trpljenje postalo obenem naša vrlina, ki je priklicala ob našo strar. vse plemenito javno mišljenje in vse vodeče pravicoljubne činitelje velikih narodov vsega sveta, ki so obsodili oni strašni zločin in zahtevali zadoščenje za nas.
V Ženevi je padla odločitev. Naša pravična stvar je zmagala: dobo je vali so nekrvavo bitko v našo korist z moralno ob-
sodbo zločincev in vseh onih, ki so jih podpirali in jim dajali potuho.
Že so se majali temelji evropskega miru in užaljene pravice, stali smo takorekoč na ostrini noža, a v mrak negotovosti in v vihar razburkanih čuvstev je posijal zmagoviti plamen pravice. Vsem sestram in bratom v domovini, ki so izpričali svoje visoko sokolsko dostojanstvo, vsemu slovanskemu Sokolstvu po vsem slovanskem svetu, ki nam je na katerikoli naČir. dokazalo svoje bratsko in iskreno sočustvovanje s težko usodo naše kraljevine, izrekamo toplo zahvalo. Predvsem moramo zopet omeniti Sokolstvo bratske češkoslovaške republike, ki nam ponovno zagotavlja svojo globoko in trajno zvestobo: z vami stojimo, z vami hočemo — ako treba — tudi v smrt! To je govor sokolskega bratstva, ki odmeva iz duše v dušo: od njih k nam in od nas k njim!
Po prestam težki preizkušnji, ko je bi-fa v igri usoda domovine in čast naroda, se ojačani v svoji sokolski in državljanski zavesti vračamo k svojemu rednemu, a povečanemu delu po župah, društvih m četah. Pozivamo vse svoje pripadnike, naj imajo stalno v mislih, da je vse naše vzgojno delovanje neogibno in brez izjeme zvezano s sokolsko telovadnico v najširšem pomenu te besede. Strnimo, sestre in bratje, svoje vrste v delu za moč in slavo narodove celote, bistrimo um, krepimo mišice, napajajmo srca z bratsko ljubeznijo! Naj pride kakršenkoli klic domovine, jugoslovansko Sokolstvo je vedno pripravljeno s skrajnim naporom vseh svojih moči in z največjimi žrtvami dokazati, da je njeno v življenju in smrti! V tem zmislu pošiljamo vsemu članstvu, naraščaju in deci iskrene in bratske pozdrave. Zdravo! Slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zedlnitelju!
Izvršni odbor Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije.
Iz zakladnice poslednjega sultana
KRONA MURATA IV. Z 20.000 BISERI IN 40.000 RUBINI. NEPRECENLJIVE
DRAGOCENOSTI.
tana Murata IV. Okoli 20.CO0 biserov jo krasi in okoli 40.000 rubinov in diamantov. Potem vidiš v tej zakladnici vratno verižico z modrim diamantom v velikosti posebno velikega oreha, potem pa še safir v obsegu kokošjega jajca. Nadalje se pasejo gledalcu oči ob pogledu na posebno verižico, ki jo sestavljajo izključuj rubini v skupni teži dveh kilogramov.
Pa še druge neizrekljive dragocenosti leže v stari kronanjski dvorani, kjer so stene posejane z zlatimi ploščami in biseri. Tukaj je shranjen prestol, ki je v višini enega metra obsut s samimi dragulji in dragocenostmi. Prestol je dar perzijskega šaha sultanu Selitnu. Nad prestolom visi smaragd skoro neverjetne velikosti. Ta smaragd je 30 cm d< 1-* cm širok in 5 cm visok.
Znani nizozemski draguljar je bil pooblaščen, da izvrši inventarizacijo vseh v zakladnici bivše sultnske palače v Carigradu spravljenih dragocenosti, istočasno pa preceni tudi njih vrednost. V posebnem razgovoru, ki ga .ie ta draguljar imel po izvršenem delu z zastopnikom uglednega amsterdamskega časnika, so prišle na dan vse znamenitosti, ki jih je hranila carigrajska sultanska palača.
Zakladnica je bila ograjena z zidovjem, debelim preko en meter. K zakladnici se pride skozi nešteto jeklenih vrat. V posebnih zaprtih pripravah in steklenih o-marah se opaja oko ob pogledu na brez števila rubinov in diamantov, smaragdov in safirov ter biserov in raznih drugih draguljev. Posebno pozornost zasluži 12 cm dolg smaragd, ki predstavlja ročaj bodala. Skoro neprecenljiva je krona strl
Soort
Okrožni odbor LNP, službeno. Kot služ bujoči odbornik pri prijateljski tekmi SK Rapid:SK Železničar, ki bo v nedeljo 6. trn. ob 14. na igrišču SK Rapida, se delegira g. Kurnik; funkcijo službujočega odbornika pri prijateljski tekmi SK Rapid rezerva :SK Železničar rezerva, ki bo v nedeljo 6. t. m. ob 10. na igrišču Rapida, vrši g. Kasper. Tajnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Delegira se k prijatelj ski tokmi SK Rapid I.:SK Železničar I. g. Nemec, k prijateljski tekmi rezerv SK Rapida in SK Železničarja pa g. Koplč.
Serum proii lenobi
Epohalna iznajdba angleškega zdravnika.
Ljudje, zlasti pa učitelji in pedagogi, so danes mnenja, da je najboljše sred-stvo proti lenobi leskovo olje, to se Pravi šiba. Upravitelji raznih zavodov vzgajajo pokvarjeno mladino po metodah prisilnega dela, da bi na ta način ubili v njej lenobo. Prav tako pa silijo razne kaznilnice kaznjence na prisilno delo, ker menijo, da bo na ta način postalo iz kaznjencev nekoč v življenju vendar še nekaj prida.
... ,? ?° učitelji, pedagogi in starši izbijali lenobo otrokom z leskovo šibo, ?e -5 ,pr^el neki angleški zdravnik baviti temeljito s to nelepo človeško lastnostjo in jc prišel do zaključka, aa je lenoba bolezen, kakor vsakršna druga in da jo je treba zdraviti kakor vse ostale bolezni. Omenjeni angleški zdravnik j‘e prišel do zaključka, da ni lenoba nič drugega, kakor utrujenost mišičevja.
Vzrok je neki strup, ki je v človeškem telesu. Ko je ta strup opravil svoje delo v mišicah, deluje dalje in dalje in se vgnezdi končno celo v možgane. Ko pride tako daleč, se boji človek dela, kakor hudič križa. Po zdrav nikovem mnenju je edino sredstvo pro ti lenobi iznajti protistrup temu škodljivemu strupu, ki razjeda in uničuje Človeški organizem.
Petrolejski vod od Iraka do Palestine.
Te dni bodo slovesno izročili prometu 1.150 milj dolgi vod podjetja »Irak Petroleum«, ki bo spajal petrolejske vrelce v Iraku z lukama v Tripoliju in Hajfi v Palestini. Svečane otvoritve se bodo u-deležili predstavniki petih držav, skozi katere tečejo petrolejske cevi.
Gandhi moli.
V Ahmedabadu je pričelo stavkati nad 200.000 tekstilnih delavcev, hi se hudo bore za svoj obstanek in odločno zahtevajo od lastnikov tvornic, da jim izpolnijo njihove zahteve in jim ne znižajo mezd. Da bi se uresničile želje in zahteve teh dvestotisoč, moli zanjo tudi Gandhi.
Aazno
CENENE POROČNE PRSTANE.
kakor prstane s kamenčki in vsakovrsten zlat nakit si lahko daste iz stare pokvarjene zlatnine moderno predelati. Popravila hitro in ceneno. Priporoča se cenjenemu občinstvu Avgust Jahn, zlatar in draguljar. Stolna ul. 2. 5400
Spomnite se CMD
Posest
Tezno—Maribor	d vosobna
hiša 25.000. —. Posestvo, 11
opalov, pri Kamnici 65.000._
Maribor, šestdružinska hiša 115.000. — Gostilne, veleposestva, vile, Parno pekarno proda Posredovalnica Maribor, Slovenska ul. 26. J4
Stanovanle
STANOVANJE,
sobo in kuhinjo, oddam takoj v najem. Ruška c. 6.	12
Sobo odda
PRAZNO. LEPO SOBO
oddam s 15. januarjem solidnemu gospodu. Naslov v upra vi »Večernika«.	13
Službo dobi
kdaja konaoKij »Jutra« v Ljubljani', predstavnik	in	urednik:	RADIVOJ	REHAR
SLUŽBO DOBI prvovrstna kuharica za restav racijo in natakarica servlrka, poštena, pridna in delavna. Nastop službe takoj ali s 15. januarjem. Naslov v upravi.
5454
Mortboou. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik